Ljubljani, 4. januarja 19 sklicuje - za nedeljo, dne 5. januarja 1919 zaupnikov ih Sapi opiiij Militi društev) I. Sestanek se vrši v vel. dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek ob 9. uri dopoldne s tem-le dnevnim redom: 1.) Zaupno poročilo o splošnem političnem položaju. 2.) Posvetovanje o kandidatih JDS. za državno veče in za pokrajinski svet. Na sestanek imajo dostop zaupniki krajevnih organizacij (političnih društev — na vsakih 50 članov en zaupnik), vsi strankini državni in deželni poslanci in vsi člani izvrše-valnega odbora. II. si Milini® odbora I. Seja se vrši V dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Začetek ob 3. uri popoldne s tem-le dnevnim redom: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo o splošnem političnem položaju. 3.) Določitev kandidatov JDS. za Državno veče in za Pokrajinski svet. 4.) Poročilo zunanjih odbornikov o organizaciji stranke. 5.) Nadomestna volitev dveh članov izvrše-valnega odbora v strankino načelstvo. 6.) Slučajnosti. V Ljubljani, dne 28. decembra 1918. Za načelstvo JSD.: Dr. Ivan Tavčar. Josip Breznik. riifli .iiiri--! -'1 i'iti uri i ni! O J 0>iJ3 J OllJc ,0J[ ,OIbnb. riq lirMil^fite™,,« pa"V ihegiesk mailtes^-ifrej^^ in J mi! fei o rekli1: ftkroai&tf^ 'teufesjo <*i vbj»kS."KaktS®H sloveŠ bbdobil! kak fiarMvteh: easihi'>— taksnega bo imel zarse bodoče čase.'« Tako boldfef;niNetnci za vse žase^nosite ^pečat1 barbarov,' "i-op&rjev 'in. imoMteb^'Madžari1 bodo zniani kot ril&čindiMtHvi'i& n&sSlrteži, Bolgari bbdd'te v^Jol-dokaz izdajalcev, nehvaležni ogov < in'1 lopovov- •■Italijani bodo sloveli kdt-lflttJVfcSji stfttBojtete, bdjteliVei^lfl^jfehrbt-neržfrSffet boiid^feMVni^ z&Pvselej k<$'najvežjP' junaki^jfe&feVmki Svobode 4n'n^omajani'Vj sv*f*ji ijubežiiif^do i&aasviti^ofFfsmcozi! bodo spoštovimi Tc^t-taOž^efsMcli1 ^vfšbko 'feultureni ntam, !ki ^ipra^o^kva*;'- Angle ži bba«j" ^bičMbiVani WaraHi' svo$# ^straj^: nosti, zmožnosti organizacije in svetovne-' litUre; Amerika je pridobila; svetovno slavo s Svojim nastopom, tofeeifjtf^frz^iittl pra-"i sisivojisii sredstva, ki so zmagala. Cehi so pridobili' ugled pred celim svetom s svojo organizacijo in zavednostjo; njih legije so se bile na vseh bojiščih za domovino. Kaj pa mi? Kako slavo bomo odnesli iz te vojne? Kaj bo rekel svet o nas? . . . One slave, ki so jo imele naše čete v avstrijski armadi, ne maramo. To je sramota, ne slava. Kaj naj torej storimo, da bomo ob sodnem dnevu prišteti med pravične? Kako naj dobimo spoštovanje pred svetom. S čim naj po-vznesemo čast slovenskega imena? Mi smo narod zdrav, hraber in zaveden. Vemo, da imamo svojo domovino, ki je v nevarnosti. Rešimo jo samo, če pokažemo svetu, da jo hočemo sami rešiti. Mi ne smemo dobiti imena beračev, ki čakajo na tuje darove. Pokažimo svetu, da po naših žilah teče naša kri. Svet mora nas videti, slišati o nas, potem bo nas spoštoval. Sedaj je čas, da rešimo čast svojega rodu. Za Koroško se zbirajo legije prostovoljcev. Tu gre za čast našega imena — za vse čase! Pokažimo koroškim Nemcem in celemu svetu, da ne pustimo nekaznovano mučiti naših ljudi na Koroškem! Ne dopustimo, da bi podivjane tolpe uničevale domove našemu ljudstvu in teptale našo zemljo. Ce si ne bo-demo znali sami vzeti in sami varovati naše zemlje, je tudi ne zaslužimo, da jo dobimo. Zato je dolžnost vsakogar, kdor čuti v sebi le malo ponosa, da vstopi v- prostovoljsko legijo. Branimo svojo zemljo! Nemška grozodejstva na Korošhem. Koroški Nemci so prelomili dano besedo. Na željo in prošnjo njihovega škofa Hefterja je Narodna vlada v Ljubljani odločila, naj o božičnih praznikih na Koroškem počiva orožje in z njimi vsa vojaška pod-vzetja. Nemci pa so na svoj stari lažnjivi in goljufivi način prelomili svojo besedo. V božičnih praznikih so se pripravljali okoli Sv. Pavla v Labudski dolini. Nemški kmetje so se pod vodstvom civilno oblečenih nemško-avstrijskih častnikov oboroževali in zbirali. Ko<'Se jih je dovolj zbralo in so tudi od raznih ttfaljeVfviEiabodeki . !dolinin dobili- pomoč, so napadli Št: Paivbl. Vnel se; je> boj} i ki je trajal več ur. Jugoslovanska posadka, broječa 74 Srbov,> Je- streljala s strojnicami dokler ji ni žmanjkailo mwnMje; : ' Nemški veliki premoči ie |e ipbsrečilo" 'jec[ diiei > 29; j decembra odkorakal dadje! prati', {jevecruv ^Zasedčaije Modjimurja in PfekmniTja se^rši vjefmiama -teflaz1 večjih bo-jeisv Ogrsko^ireojaštvci&jeupo/ivfečini zbežalo daljaiprotii vžhoduiUK^cJfiH ibui m j ir' Našaa® četam je.prišla;v »roke mnogo dra-gadedega >4dena>. • Dobite i«mo .več topov in ^tra^ihipuSkintVsLendaia1 m .oiaši odvzeli Ogrominad 6000ijbu§k iti! so>idobili' v roke za 8G.čXJ0 >K srebmegalBdfinarja.o Velike so tudi žaloge fživil; ki !&©;prišle.,našimi roke. Ogri niša • niogli sprifrBttil opeoštetfilafcN živine in ne drnagihi dragocenosti i Jiai odrski/«trani. Naš sunek'v te; in naglo iz-vederi, >da?;©gri, riisio mogli misliti na drugo, liegKDo da.Kbežijo'; ž; 'golim' ;&i vi jenj em. Ljudstvo sprejema in pozdravlja jugoslovansko vojaštvo kot svoje rešitelje in jim gre povsod na roko. Generala Maistra so prosili prekmurski Slovenci, naj pošlje na Prekmurje slovenske učitelje in uradnike. Ljudstvo prekmursko, veren in nepopa-een slovenski rod vzklika in joka veselja, da je oteto stoletnih verig ogrskega suženjstva. Prebivalstvo hiti od vseh strani v kraje, kjer je vojaštvo nastanjeno, pogošča vojake in poljublja častnikom v globokem spoštovanju in hvaležnosti, plašče. V cerkvah pa se vršijo zahvalne službe božje. Italijansko nasilje. Vedno bolj divjajo proti Slovencem Italijani, rojeni na primorskih jugoslovanskih tleh, lepo v varstvu italijanskega vojaštva. Kaže se to pred vsem v Trstu, v Gorici, v Zadru in drugih večjih krajih. Poseno hudo pa je v Trstu, kjer je surovost italijanske fakinaže v družbi z italijansko oblastjo pri-kipela do vrhunca. Te dni so navalili na tiskarno »Edinosti« in napravili tam ogromno škodo. List »Edinost« izhaja na majhnem formatu, more prinašati samo navadna poročila, 1 kolikor jih dopuščajo strogi italijanski cenzorji, in drugega nič. Niti besede ne piše proti Italiji in italijanski okupaciji. Pa tak surov naval. Ti italijanski ljudje, med njimi dosti po-italijančencev, nastopajo torej proti Slovencem iz samega sovraštva in italijanska oblast v Trstu to lepo mirno trpi. Niti ne zgane se v varstvo Slovencev. Iz tega se pač vidi, kaka bridka usoda čaka primorske Slovence, ako bi prišli pod Italijo. Naskočili so potem škofovo palačo. Škof dr. Karlin je Slovenec. To zadošča, da so se zagnale italijanske barabe na palačo in tam razbijale in plenile, kričoč: Dol s škofom! Ven s ščavi! Škofu so grozili s smrtjo in zahtevali, da mora takoj zapustiti svoje mesto, hoteli so, da mora stopiti na balkon in pred divjo množico zaklicati: »Eviva Tltalia!« To so sramotni italijanski čini, to so reči, ki bodo gromko odmevale na mirovni konferenci. — Italijani kričijo, da je vse Pri-morje italijansko, da je vse, kar je slovanskega v tem Primorju. le umetno delo avstrijskega potujčevanja. Take neumnosti jim blodijo po glavi. Poglejmo Istro! Tam prebiva okoli 305.000 Hrvatov in Slovencev in le okoli 100.000 Italijanov (med Italijani je polovica slovanske krvi), to je po ljudskem štetju, v resnici pa je Italijanov komaj 60.000. Kar izkazujejo oni čez to število, so ukradli, da bi jih bilo več. — Iz Dalmacije prihajajo poročila, da Italijani prodirajo vedno bolj na jugoslovanska tla. Sedaj so zasedli tudi Knin. Prebivalstvo protestira. Dalmatinci vedno povsodi navdušeno pozdravljajo ameriške in francoske ladje, ki prihajajo v dalmatinska pristanišča. Poveljnikom sporočajo o nasil-stvih Italijanov in o neznosnih razmerah pod italijansko oblastjo. Francozi in Amerikanci simpatizirajo z Jugoslovani, nosijo ponosno jugoslovanske kokarde in poveljniki poročajo o dogodkih v Dalmaciji na višja mesta. Upamo, da bo to poročanje uspešno. Iz Ženeve poročajo, da bo francoski general Veral prevzel višje poveljstvo nad ententnimi četami v Dalmaciji in Črni gori. Tudi v Orno goro so prišle ententne čete. Črnogorci niso nič zadovoljni, da je to vojaštvo po večini italijansko, ker vidijo v tem propagando za kralja Nikito, katerega so Črnogorci odstavili. — V goriškem okraju so šole zaprli, na Krasu so uvedli že poduk laščine za par ur. Slovenske občine morajo iskati občinske tajnike, zmožne italijanskega jezika. — V K r m i n so bili prignali iz Gorice vse polno ljudi, ki so jih tam internirali, v glavnem seveda Slovence, pa tudi nekaj Italijanov, ki niso našli milosti pri italijanski oblasti, pri kateri jih sumničijo italijanski domačini. Z Goriškega so med interniranci: podpolkovnik Rois, dr. Podgornik, Ubald Konjedic iz Plavi, sodni svetnik Komavec, deželna uradnika Gorkič in Podgornik, nadporočnik Lenarčič iz Števerjana, poročnik Klanjšček, tudi od tam, kurat Ivančič iz Šebrelj, poročnik Jelinčič s Trnovega, praporščak Planinšček z Os-Iavja, nadporočnik Lenarčič iz Kojskega, vadniški učitelj Jurdane iz Gorice, več redarjev itd. Med internirani je tudi mnogo Idrijča-nov: Ludvik Goli, Janko Gruden, Ferdo Von-čina, R. Zazula, Josip Didič, Gabrijel Novak, Bogomir in Viktor Šinkovec, Dimitrij in Pavel Lapajne, Dušan Lapajne, Božidar Levstik, Ignac Brenčič, Viktor Dežela, Vaclav Helmich. Nekatere so izpustili. — Iz Idrije poročajo, da je šel neki tamošnji trgovec po živila v Italijo, ker so Italijani v Idriji toliko pripovedovali, kako da je pri njih doma vsega v izobilju. Šel je daleč po Benečiji in preko nje, ali dobil ni ničesar. Slišal je tam samo zabavljanje, da še vedno ni konec vojne. Domov je prišel prazen, niti za eno krono blaga ni prinesel s seboj. Stroške pa je imel velike. Iz Spodnje Idrije poročajo, da je bilo samo nekaj srečnih ljudi, ki so dobili nekoliko živil pri Italijanih, pa precej drago: sladkor po 11 K 20 v, kava po 38 K, fižol po 7 K, argentinsko meso po 18 K, riž po 2 K, moke nič, hlebček kruha za vsako osobe 600 g za štiri dni po 40 vinarjev. Vse prebivalstvo težko prenaša italijansko moro, vse si želi svobode, vse vsklika: Pod Italijanom nočemo ostati, raj še smrt nego italijansko j erobstvo! — Tudi na Koroškem prodirajo Italijani. Tako poročajo, da jih je prišel v Beljak menda en bataljon. — Italijansko časopisje laže nesramno dan na dan, kako da v zasedenem ozemlju slovensko prebivalstvo simpatizira z Italijani in se počuti srečno pod novo oblastjo. Tako hočejo prevarati javnost in iti s takimi lažmi na mirovno konferenco, da bi toliko lažje pridržali ozemlje, katero so okupirali. Ali tudi naši zastopniki bodo tam in govorili bodo odkrito in pravično, da je zasedeno ozemlje jugoslovansko in mora ostati jugoslovansko, ker to hoče in zahteva vsa Jugoslavija, v prvi vrsti seveda prebivalstvo na tem ozemlju samo. In naš mladi regent Aleksander je svečano izjavil: »Niti p e.d i j u g o s 1 o -vanske zemlje ne sme ostati pod tujo oblastjo.« — Na boj, Jugoslovani, za naša sveta tla, da jih otmemo izpod italijanske pete! Občinski volilni red v Češkoslovaški državi. Ustavna komisija Narodne skupščine Cehoslovaške države pretresava ravnokar osnutek novega občinskega volilnega reda. Ta osnutek opušča dosedanjo podlago volilnega reda in predlaga popolnoma nova določila za volitve v občinski odbor in sicer enak volilni red za vse občine cehoslovaške države brez izjeme tudi za Prago. Ne dela razlike med industrijalnimi in kmečkimi občinami; le nekatere točke v osnutku imajo ozir na potrebe manjših kmečkih občin. Volilna pravica je splošna, enaka in tajna z načelom sorazmernega zastopstva. Volilec je vsak občan, ki je državljan cehoslovaške države, moškega ali ženskega spola, ki ima vse državljanske pravice, če je dopolnil 24. leto in prebiva v občini najmanj 1 leto. Izvoljeni morejo biti v občinski odbor vsi volilci, ki so dopolnili 30. leto in stanujejo v občini najmanj 3 leta. Število žensk v občinskem odboru ne sme presegati polovice vseh članov občinskega odbora. Zupanom, podžupanom in članom starejšinstva morejo biti izvoljeni pa le moški. Član volilne komisije pa je lahko vsak volilec, moški ali ženska brez ozira na starost in če tudi v občini 3 leta ne stanuje. Volilne pravice nimajo oni, ki jim je sodišče vzelo pravico prosto razpolagati s svojim premoženjem, oni, ki so na dolgu kak javen občinski davek, oni, ki niso v pravem času položili občinskih računov, oni, ki so bili obsojeni radi kakega zločina, pregreška Habsburgovci. • Vsled obilega gradiva smo se malo zakasnili z razpravo o Habsburgovcih, ki smo jo bili obljubili našim čitateljem. Rekli smo že zadnjič, da cela knjiga o Habsburgovcih še ni napisana, pa ne za to, ker bi morebiti manjkalo gradiva, fgnpak zato, ker ga je preveč; šele zdaj, ko bo mogoče vse po resnici povedati, se bo pisala prava zgodovina, ki bo pokazala narodom, v kakšni grozni zmoti so živeli. Habsburgovski rod je izhajal iz Švice. Kakor veste, je bil eden prvih bolj znanih »junakov« te rodbine Rudolf Habsburški. Seveda so bili Habsburgovci že pred njim, pa takrat še niso rbffiiipo.-»božji milosti«. Ker nas svetom /pismo uči, da je Bog ustvaril prvotno samo dva človeka smo torej vsi ljudje enaki in tudi Habsburgovdi; niso prišli na kak drugi način na svet. Ampak oni so si znali pomagati. V srednjem veku, ko ni bilo nikakega reda, so bili takozvani klativitezi, lo so bili ljiidje, ki jim -ni. bilo do dela — ampak so «iste, mečem delali pravico. Gotovo poznate agodfoe o »raubriterjih«, t. j. o raz-bojniškihnsritezila,! bi,iso ,plenili, in razbijali sosedne gcadove^ 1I3, takih; vrst so izhajali: Habsburgovci. Zoieiniki takih ladbin so bili navadni obceateinrap»®ji. Takrat, namreč: že ni bilo ta.k®ieest/, i kakor i idapdaoeš,- - večinoma« so šle ceste ob rekah. Tam so vozili vozniki in kupci blago iz kraja v kraj. Tak roparski vitez je torej zasedel kak kraj, kjer je bila dolina ozka, tako da se voznik ali kupec ni mogel umakniti, in tam je prežal na potnike. Imel je navadno nekaj roparjev okoli sebe in se jim je tako brez dela dobro godilo. Prebivali so v skalah in počasi so si utrdili svoja gnezda. Tako so ti roparji - začetniki večine »plemenitih« družin. Pozneje so namreč kupci in trgovci že vnaprej plačali roparju nekaj odškodnine, da so imeli prosto pot. Ropar jim je< za denar (dal celo svojo stražo do prihodnje postaje, .< da je tako va-rovalfsvoi>ikredit in: se ubranil konkurence. Na idat: načini is®/ za&ali-■ rasti., gtfadovi, ker se je bivšli, obcestni ropar : nastanil na kraju, kjer mui4ei'Mlo; najugodnejše! Ker pa je imel ropar ifaro ž je in svoje pom&gače, je lahko strahovaidcelo okolico, podvrgel si je cele vasi-in.-m kmetje so mu. morali delati. Tako je rastla njegova mož, .in jerpostal »gospod« Celega okraja. Iz .roparja »je postal graščak in iz* gražčaka plemič. KM1 je namreč nemški cesar potreboval ljudi za boj — je tem mogočnežem delil raane "naslove (grofi, baroni) in tako je raatlo ^»-plemstvo. Tako «0,.nastali tudi Habsburgovci. V Švici,'obii»JaiqAiBf,in9,-.cesti,_a,li po sj^er je i bita. t«; na važnem ■ prometnem kra^gi je kmafefilHDEM?®^ ** :?ftf<5~ rastel.f(UteQgiiwyi«agji)RK6^3?f bit? ^giga*[ guljR, gnesd^« premalo^, so jihr^čeJd .eiajfttjt; Še .pa drugih .krajih. Tako. so,r$ayla4ali-n<9d&". švicarskimi pokrajinami. V svoji požrešno-fti(#*f gs^isadB aačelitJf lf&nfflGd: wl?ojnf žene hlapce. LjudsitTO ;pa je, ,moralo,; delati,ta trpeti.vRagpasli. ^o se »pteipo$iti« gospodje po gradovih in narod je izgubil svojo svobodo. Ampak, Švicarji sov bili svobodoljubni Ijudaot iitisftftflgft počasivza&di da . bi se iznebili habsburgovske zalege. Iz teh bojev imamo-1, {Ive eanipaivi zgodbi* ki nam kažjeti, k&fc0/S0^#bri £v,i«arji branili s^ftjo damoviju©tyte-/g af eiio/jsirrng 10 iiaonšoms ,i!son j JIab»bur.go>^Gnjnapore« ni MUtemdpvett da JiudtffBte -ftftbi>#li9 njj& a forilttudieijča^n Jineli iS«r<£Y*>j» *nr*inU»iv ali prestopka radi dobičkaželjnosti, oni ki uživajo stalno ubožno podporo, oni, ki so prišli v konkurs in vojaki v aktivni vojaški službi. Izvoljeni ne morejo biti občinski uradniki in uslužbenci in uradniki vseh višjih upravnih uradov, ki imajo nadzorovalno oblast nad občino. V občinskem svetu ne morejo istočasno sedeti oče in sin, bratje, tast in zet. Osnutek volilnega reda predlaga volilno dolžnost, ki oprošča le zdravnike, uradnike in uslužbence javnega prometa, pošte, brzo-java in telefona in bolnike. Izvolitev zamo-rejo odkloniti le ženske, osebe stare nad 60 let, bolni in oni, ki so bili cel čas zadnjih dveh volilnih dob člani občinskega odbora. Število članov občinskega starejšinstva, sledeče: v občinah z manj kot 200 prebivalcev naj šteje občinski odbor 9 članov, v občinah do 500 prebivalcev 12, do 1000 prebivalcev 15, do 1500 prebivalcev 18, do 2000 prebivalcev 24, do 5000 prebivalcev 30, do 10.000 prebivalcev 36, do 20.000" prebivalcev 42, nad 20.000 prebivalcev 48, nad 50.000 pre-valcev 60 in končno za glavno mesto Prago 100 članov občinskega sveta. Število članov občinskega starejšinstva, vštevši župana in namestnika ne sme presegati ene tretjine števila članov občinskega sveta. Volilni seznam v edinem volilnem razredu po abecednem redu sestavi župan, reklamacije pa rešuje poseben nadzorovalni urad. V občinah z nad 2000 volilci more župan v soglasju z nadzorovalnim uradom po potrebi napraviti več volilnih okrajev in za te okraje napraviti posebne volilne sezname. Volitev občinskega odbora izvrši se vedno v nedeljo od 8. ure zjutraj naprej in vodi volitev komisija, katere predsednika in podpredsednika imenuje nadzorovalni urad, člani komisije so zastopniki volilnih strank in konceptni občinski uradnik. Da je glasovnica veljavna, ima biti oddana na uradno predpisanem obrazcu, poleg tega ima biti pred oddajo po članu volilne komisije preskrbljena na robu z uradnim pečatom. Volitev se vrši na podlagi sorazmernega zastopstva. V občinah z manj kot 1000 prebivalcev vrše se volitve na tej podlagi le tedaj, če v teku 8 dni od dneva, ko so razpoloženi volilni imeniki za to zaprosi vsaj ena četrtina vpisanih volilcev. Drugače se vrši volitev na podlagi razmerne večine in ona stranka, ki je pri volitvi podlegla, vendar pa so njeni kandidati dobili vsaj eno četrtino oddanih glasov, ima pravico do namestnika župana in pa do dveh članov občinskega odbora, ki jih imenuje iz svoje srede. Najpozneje dvajseti dan pred volitvijo imajo biti kandidatne listine predložene žu- »fogte«, nekake pomagače, ki so mučili ubogo ljudstvo: eden najbolj znanih je bil n. pr. Gesler. Ta je dal postaviti, v mestu na drogu habsburgovski vojvodski klobuk, ki se mu je moral vsak odkriti. Tako daleč so že takrat prišli v svoji ošabnosti bivši obcestni roparji. Švicarji se niso radi pokorili. Toda vsak je bil strogo kaznovan, kdor ni klobuku skazal časti. Prišel pa je mimo tudi Viljem Teli, ki je bil znan, kot dober strelec. Teli je bil svobodoljuben Švicar, ki je sovražil Habsburgovce. Imel je s seboj svojega sinčka in — se ni hotel odkriti. Straža ga je prijela in fogt — ga je obsodil, da mora za kazen ustreliti jabolko z glave svojega sinčka. Teli je bil dober strelec — takrat se je streljalo še na lok — in dasi se mu je roka tresla, je srečno sestrelil jabolko, ne da bi bil ranil svojega otroka. Geslerja je jezilo, ker je mislil, da bo Teli zadel svojega otroka in je dal Telia zapreti. Toda, ko so peljali Telia v čolnu čez jezero v podzemsko ječo — je skočil iz čolna in se je rešil. Začelo se je združevanje švicarskih kmetov za osvobodilni boj. Na lepi zeleni trati Riitli so si ponoči možje prisegli, da se bodo hrabro borili za svobodo. Občine so se združile panu, pri Čemer je določeno, da smejo biti ženske postavljene v kandidatne listine po vrsti le na sodih številkah tedaj na 2. 4. 6. mestu itd. Kandidatno listo mora podpisati najmanj 20 volilcev, vedno pa trikrat večje število volilcev, kakor pa je število kandidatov na listi. Oni volilec, ki je pryi podpisan, je pooblaščenec dotične volilne skupine in zastopa kandidatno listino pred uradom. Noben kandidat ne sme biti na dveh ali več listah in bi bila v tem slučaju njegova kandidatura neveljavna. Zupan opremi kandidatno listo z zaporedno številko in z imenom volilne skupine, ki je tozadevno listo predložila, da vse kandidatne liste v tisk in dostavi vsem volilcem vse kandidatne liste na enak način tiskane. Volilec je opravičen kandidatno listo s pre-črtanjem kakega imena spremeniti, ni pa upravičen sestaviti glasovnico sam iz raznih kandidatnih list. Po končani volitvi ugotovi volilna komisija predvsem število glasovnic, oddanih za posamezne kandidatne liste, brez ozira na to, če imajo glasovnice vse kandidate dotične liste ali pa le nekatere. Nato šele seštejejo glasove, oddane za posamezne kandidate in razdele število mandatov med volilne stranke na ta način, da se število vseh za vse stranke oddanih veljavnih glasov deli s številom mandatov, ki se zviša za enega. Število, ki je najbližje rezultatu, je potem volilno število. S tem številom deli se potem število za vsako kandidatno listo oddanih glasov in se dodeli vsaki volilni skupini toliko mandatov, kolikokrat je volilno število zapo-padeno. Ako niso na ta način oddani vsi mandati, odkaže se preostali mandat oni skupini, ki izkazuje pri deljenju največji ostanek. Izvoljeni so pa oni kandidati, ki so dobili na eni in isti kandidatni listi največ glasov. Če pa je število glasov pri vseh kandidatih na isti listi enako, so izvoljeni kandidati po vrstnem redu. Naj podam primer: Izvoliti je treba 60 občinskih odbornikov. Volitve se udeležijo 4 stranke A, B, C in D. Število veljavnih glasov znaša 15.650. Volilno število se dobi na ta način, da se deli število oddanih veljavnih glasov 15.650 s številom mandatov 60 zviša-nim za 1, tedaj z 61. 15.650 : 61 = 256"5 3 45 400 340 35 Volilno število je tedaj 257. Od celotnega števila oddanih veljavnih glasov so dobile stranke: v skupno vez in ponoči so po gozdih pripravljali boj proti habsburgovskim trinogom in njih pomagačem. L. 1386. je prišel odločilen čas. Habsbur-govec Leopold je pripeljal svoje »viteze«. Bili so vsi v železju in v oklopih. Švicarji pa so bili za silo oboroženi. Ko sta si stali obe vojski nasproti, se je vrgel junaški Švicar Winkelried med viteze in sedem sulic je predrlo njegovo telo. Toda s tem je nastala vrzel med vitezi, Švicarji so se vrgli vanje in so jih popolnoma potolkli. Tako so se Švicarji za vselej rešili Habsbur-govcev. Vdova tistega Leopolda, ki je padel v tej bitki, je prišla na Kranjsko — in je živela pri Zatični, kot >gospa s pristave«. Pokopana je v Zatični. Tako smo mi sprejeli, kar so bili Švicarji zapodili. Habsburgovci so se bili med tem namreč priženili že tudi na Dunaj in so od tam širili svojo oblast tudi v naše kraje. Ker so jih izgnali iz njih rojstnega kraja — so drugod poskusili svojo srečo in res so se ukrcali ob važni trgovski poti — ob Donavi — in tam so se razmnožili kakor podgane. Kaj so počenjali, bomo o priliki zopet napisali. A ....... 8540 B...... . 3360 C . ...... 2820 D ...... . 930 Da se dobi število mandatov, ki pripadejo posameznim strankam, treba je deliti število za posamezno stranko oddanih veljavnih glasov z volilnim številom tedaj: . 8540 : 257 = 33 830 69 , 3360 : 257 - 13 790 19 . 2820 : 257 = 10 250 . 930 : 257 = 3 159 Ker pa je s tem zasedenih le 59 mandatov, dobi preostali mandat stranka C, ki ima največji ostanek 250. Dobijo tedaj stranke A 33 mandatov, B 13 mandatov, C 11 mandatov in D 3 mandate. Župan in njegov namestnik se volijo z nadpolovično večino glasov. Člane starejšinstva pa volijo stranke sorazmerno številu svojih mandatov. Ce se izprazni med poslovno dobo kak mandat, pride na vrsto kandidat iste stranke, ki je dobil pri volitvi največ glasov. Podoben volilni red, v kolikor se tiče kandidatnih list in sorazmernega zastopstva ima mesto Ljubljana. Seveda pa volilna pravica ni enaka, temveč se je volilo po višini davka in v treh razredih in je poleg tega pluralna, t. j. vsak volilec v prvem in drugem razredu ima volilno pravico tudi še v tretjem razredu, kjer je volilec vsak 24 let star državljan. Tudi ženske, davkoplačevalke in one, pripadajoče gotovim izobraženim stanovom, so imele volilno pravico. Volilni red je bil prikrojen na ta način in v ta namen, da bi dr. šusteršič zavzel takrat napredno Ljubljano. Volilni red za druge občine na Kranjskem sloni tudi na podlagi treh razredov po višini davka, ki ga plača in v 3 razredu je volilna pravica pluralna, t. j. v* tem razredu voli vsak volilec prvega ali drugega razreda še enkrat. Za zmago pa zadostuje že sorazmerna večina, t. j. tisti kandidati, ki so dobili največ glasov, so izvoljeni, ne glede na to, ali so dobili nad polovico vseh oddanih glasov. Vsekakor je nujno potrebno, da se tudi pri nas čim preje izpremeni dosedanji občinski red in sicer na tak način, kakor bo veljal v Cehoslovaški državi, ker le tak odgovarja današnji dobi demokratizma. Politični preged. = Drobne politične vesti. Zagrebški župan dr. Srkulj je izdal na prebivalstvo oklic proti italijanskemu nasilju poudarjajoč, da se godi Jugoslovanom na zasedenem ozemlju še mnogo slabše kakor pa pod Nemci in Madžari. Prihodnjo nedeljo bo v Zagrebu velika manifestacija proti italijanski grabežljivosti. — Regent Aleksander pride v Zagreb najbrže še ta mesec. Stanoval bo najbrže v palači grofice Burati-jeve na Katarinjskem trgu. — Na Reki se pripravljajo za oboroženi odpor proti Jugoslaviji. Ttalijani nabirajo prostovoljce. Puške in strojnice so dobili iz Italije. — Nemška hranilnica v Brežicah je prodala svoj hotel brez dovoljenja Narodne vlade. Zato se je prodaja razveljavila. — O boljševikih in njihovem gospodarstvu v Rusiji se poroča zopet, da so docela dogospodarili. Za edino rešitev smatrajo še mednarodno revolucijo in so v to svrho že razvili široko propagando. V inozemstvu se razpravlja o tem in prevladuje mnenje, da je mogoče ubiti boljševizem samo s tem, da se odpošlje velika armada v Rusijo. — Španija da na razpolago zavezniškim državam vse trgovske B . . . C . . . D . . • ladje bivše avBtro-ogrske države, ki so internirane v španskih pristaniščih. — Prek-murje in Medžimurje so zasedle jugoslovanske čete. Do manjših bojev je prišlo samo pri Kraljevcu. — Predsednik W i 1 s o n je prišel v Rim 3. t. m. in bo dne 10. t. m. že odpotoval v Ameriko, ako se ne zgodi kaj posebnega dotle. — Grob atentatorja Gavrila Principa, ki je ustrelil nadvojvodo Frana Ferdinanda, so našli te dni ob cesti iz Tere-zina na pokopališče. Truplo prepeljejo v domovino. — Poljska vlada v Varšavi je odredila mobilizacijo vseh Poljakov. — Cehi so 1. t. m. zvečer zasedli mesto P o ž u n. Politične vesti. — Ali mislijo zopet začeti? Vsa slovenska javnost se je oddahnila, ker je vendar prenehala strupena strankarska gonja. Naši voditelji in časopisi se skrbno izogibajo vsemu, kar bi moglo kaliti slogo v vrhovnih načelih za našo rešitev. Toda nekaterim ljudem se skomina po starih časih bezniškega politi-kovanja. Tako nam poročajo iz dolenjskega Št. Ruperta, da je ondotni kaplan Hostnik zadnjo nedeljo preteklega leta napravil pridigo po starih vzorih ter hujskal proti časopisom, češ, da so vsi časopisi razun »Slovenca« in »Domoljuba« od škofa in papeža prepovedani, naj ne zaupajo ljudje lepim imenom »Domovina«. »Jugoslavija« itd. — Zaupamo v odkrito jugoslovansko politiko našega vrhovnega dušega pastirja, da bo za-branil podobne strupene pline po naših cerkvah. = Zaslepljena zagrizenost. Na Notranjskem blizu demarkacijske črte se nahaja župnik, najhujši pripadnik Šusteršič - Lam-petove stranke, ki se je izjavil, da je rajši pod Italijo, nego pod Jugoslavijo. Pa ne še to. Zraven tega še druge nagovarja k takim izdajalskim činom. Kam zapelje taka zagrizena strast. Se razume, da mu ljudje ne nasedajo. Narobe, če tudi prej strankarski ne-strpnež, ga je ljudstvo radi njegove človekoljubnosti, da deluje res le za ljudstvo, nekako spoštovalo, a zdaj ga naravnost sovraži. In tak človek tudi drugega ne zasluži, saj on tudi svojega škofa kot duhovnik ne spoštuje in ne uboga. = Zob za zob. Ker je vlada v Nemški Avstriji sklenila, da odpusti vse državne uslužbence nenemške narodnosti in jim ustavi plače, tudi naši Narodni vladi v Ljubljani ni ostalo nič drugega, kakor da obrhe kopje in postopa z Nemci in nemškutarji pri nas istotako. Prvi, ki je vzel metlo v roke, je poverjenik za finance. Ta je odslovil pred nekaj dnevi v zmislu vladnega sklepa pri uradih na Kranjskem, ki spadajo v njegovo področje, vse ljudi, ki niso naše narodnosti ali pa so ponemčurjeni. Škoda bi bilo papirja, ko bi hoteli navesti nemška in grdo popačena imena vseh, ki jih je doletela usoda. Vendar pa si ne moremo kaj, da bi izmed odslovljen-cev ne omenili finančnega svetnika Karla Pogačarja, čigar žena in otroci ne znajo nič slovenski, pač pa so člani nemških društev. In stric tega gospoda ni bil nikdo drugi — kakor blagopokojni, vrlo narodni ljubljanski knezoškof dr. Janez Zlatousti Pogačar. To je pa tudi tisto, vsled česar slovenskega človeka boli srce! = Sumljivo. Italijanski list »II Seccolo« je imel nedavno dopis iz Slapa nad Vipavo, kjer hvali ondotnega župnika, da je baje povabil italijanske častnike k šolski veselici in pri tej priliki izjavil, da je s prebvalstvom vred zadovoljen z laško okupacijo. Otroci so baje peli italijansko himno. = Na naslov Narodne vlade. Brežiška nemška hranilnica je prodala svoj hotel »Nemška hiša« pred par dnevi brez soglasja vlade, kar bi bila dolžna storiti po pravilih, za zelo nizko ceno. Vsled predloga poverje-ništva za finance je Narodna vlada sklenila, zaukazati okrajnemu glavarstvu v Brežicah razveljavi j en je te, javnim interesom, zlasti interesom slovenskih vlagateljev škodljive kupčije. K temu pripominjamo: Kakor slišimo z druge strani, ponujajo tudi merodajni krogi celjske mestne nemške hranilnice za nizko ceno svojo društveno hišo na prodaj, kar utegne biti ravnotako škodljivo za slovenske vlagatelje, zlasti mladoletne otroke. Opozarjamo Narodno vlado na to, da veljavnosti teh kupčij ne bo pripoznala. Vendar se pa iz teh slučajev da sklepati, da vodstva nemških denarnih zavodov ne varujejo več interesov domačega prebivalstva in svojih vlagateljev Slovencev in je torej nujna dolžnost Narodne vlade, da se v javnem interesu tem činiteljem enkrat za vselej in povsod odvzame razpolaganje z naložbami slovenskega prebivalstva. Tudi glede vojnega posojila, katerega so ti zavodi vseskozi podpisali čez svoje moči in mnogo, gotovo ne soglašajo interesi ljudstva s škodljivimi tozadevnimi sklepi vodstev teh zavodov. Po došlih poizvedbah so te hranilnice po večini naložile vložen denar slovenskih strank pri centrali nemških hranilnic in so torej te na* ložbe izročene na milost in nemilost inozemstvu. Iz vsega sledi, da javni interes nujno zahteva, da se v tem oziru kaj ukrene. — Italijani ne nameravajo demobilizirati. Švicarski listi poročajo, da noče Italija demobilizirati iz dveh vzrokov. — Boji se revolu-cijskih nastopov vojakov, kadar se vrnejo aomov in upajo z armado pritiskati na Jugoslovane. Zelje Italije, da zasužnji Jugoslovane, južne Tirolce in Grke, nikjer ne podpirajo. Italiji se ne bo posrečilo, da bi uničila mir, ker more italijansko ljudstvo vse druge skrbi, kakor vprašanje Splita in Bolcana. = Nasprotstva med Italijani In Francozi. Švicarski listi poročajo po vesteh iz Pariza, da je nastalo med Francijo in Italijo precej globoko nasprotstvo. Napake so se storile na obeh straneh, ki groze, da se državi še bolj odtujita, če se ne bo pazilo. Francozi očitajo Italijanom pred vsem njihov prevelik apetit: Očitek, ki ga deli tudi veliko Angležev, da ne govorimo o Jugoslovanih, je deloma utemeljen. Več italijanskih aspiracij tiče francoske koristi. Italijani so zahtevali, ko so vstopili v vojsko, ureditev meja pri Nizzi in so tudi glede na Tunis stavili zahteve. Kdaj bodo zdaj od nas zahtevali Korziko? se vprašujejo Francozi s tisto ironijo, ki je navadna, kadar govore o Italijanih. = Mirovna konferenca se bo začela naj-brže dne 13. januarja t. 1. Lloyd George in Balfour odpotujeta na konferenco sredi prihodnjega tedna. = Mariborski občinski svet je razpuščen. Vodstvo občinske uprave je poverjeno komisarju dr. Pfeiferju. Mesto je mirno. = Nemških surovosti na Koroškem ni ne konca ne kraja. Nemške tolpe divjajo in plenijo med Slovenci. Streljajo s puškami in strojnicami. Več ljudi je ranjenih in ubitih. Slovenci, poženimo to grdo druhal s slovenskega ozemlja! = Uradnike nemške narodnosti odpušča Narodna vlada v Ljubljani po vrsti, ker je Nemška Avstrija sklenila, da odstavi vse nenemške uradnike.' Pri politični upravi na Kranjskem je odpuščenih 24 Nemcev, pri finančni oblasti 29. Dopisi. — Iz Trbovelj nam poročajo, da so tam na sveti večer lepo počastili svojega rojaka ministra dr. Alberta Kramerja. Priredili so mu podokniGO z bakljado, čestitalo mu je zastopstvo občine in zastopniki raznih društev, zapeli so več pesem in našo narodno himno. Minister se je očividno ginjen zahvaljeval za lepo ovacijo. Iz občine D. M. v Polju. V naši občini se je pred kratkim ustanovila krajevna organizacija JDS. Predsednikom je bil izvoljen Kavčič Franc, nadučitelj v pok. in posestnik v Polju; podpredsednikom Grad Franc, vele-tržec z vinom in posestnik v Kašlju; tajnikom Ivan Ravnikar, trgovec v Polju; blagajnikom Strah Franc, posestnik, Vevče; računskim preglednikom Benčina Janez, posestnik in mesar v Polju. Vsaka vas ima svojega zastopnika, ki je obenem odbornik organizacije. Priglasilo se je že dokaj članov. Opozarja se občane, da bo organizacija JDS zastopala le skrajno pravico in zmernost, ter se ne bo nobenega sililo k vstopu. Vendar se pristop toplo priporoča, ker je član organizacije lahko vsakdo, če gre v cerkev ali ne, če je delavec, kmet ali gospod, in naj bo vere te ali one, samo da se le drži na- šega programa. Kmalu po ustanovitvi je imela naša organizacija v nedeljo, dne 22. decembra javen shod. Udeležba je bila naravnost sijajna. Govornika dr. Klepec in dr. Pe-stotnik sta nam j ako temeljito razložila položaj naše države in program JDS. Zboro-valci so ju tako zadovoljno ter s tako vnemo poslušali, da se nikdo ni predčasno odstranil, kogar ni klicala posebna stanovska dolžnost. Po sklepu so se zborovalci sestajali in čuli smo starega možička, ki je rekel: »Saj sem rekel, da mora biti tako, en gospodar in en vladar in da z republiko ne bo nič, pa saj se tudi v časopisih od republike nič več ne bere.« — Tega učinka pa se je zbal naš gosp. župnik, hud Šustercijanec. V nedeljo, dne 29. decembra pri prvi maši je zbral svoje strankarske talente ter je začel s prižnice oznanjati ljudstvu, da so na Slovenskem tri stranke, namreč ena verska stranka, to je SLS, ena napredna, nekdaj liberalna, ali takozva-na svobodomiselna, protiverska stranka, in potem socijalno - demokratska stranka. Po-služil se je zopet načina, ki je bil pred vojno v navadi, da je izrabljal prižnico za politične namene in ne za razlago vere, kateremu namenu ima služiti svetišče. Vprašamo ga, zakaj je sezidal tako veliko društvo, ali nima tamkaj dosti prostora za politične shode. V cerkvi ne potrebujemo nobene reklame, ne za našo, niti za kako drugo stranko, pač pa božjega nauka in malo več pobožnosti in ponižnosti, ne pa take odurnosti, kakor pravi pravcati avstrijski uradnik Šusteršičeve baže. Njegova agitacija v cerkvi se niti poštenim članom SLS ni dopadla in sicer zato ne, ker pri tukajšnji novo organizirani SLS ni niti v odboru ,niti član, pač pa še vedno privrženec šusterčijanstva. Ali se veste še spominjati, kako ste delali reklamo za »Resnico«, ko ste članom pripovedovali: No, letos naj le še bo, drugo leto se bo tako samo »Resnica« dobivala. Nam je le všeč to postopanje, ker s tem pridobiva organizacija JDS vedno le novih članov. Iz Kandije pri Novem mestu nam prihaja novoletna vest, da se je očetu Štemburju vendarle prevrnil županski stolec, na katerem se je toliko let proti vsem božjim in človeškim postavam trdovratno držal. Šten burju ni bilo toliko za župansko čast, ampak za ogromen dobiček, ki ga je obenem tudi kot gostilničar vlekel vsa ta leta. Znano je bilo že davno, da je vsakdo, ki je kaj želel imeti od občine, oziroma od županstva, moral vsako najmanjšo uradno zadevo drago plačati. Štembur namreč ni županoval v občinski pisarni, marveč v svoji — gostilni. V občinsko pisarno je namenoma vzel za tajnika nekega reveža na duhu in telesu, ki še svoje lastne pisave ni znal prav brati, in ki ni razumel ničesar, ali pa ki ni smel ničesar samostojno storiti, ampak je moral vsakogar poslati, če za drugega ne, vsaj za podpis, k -gospodu županu«. Pa o tem se bomo še pogovorili. Tekom te vojne pa je Štembur napravil občanom, zlasti revnim, toliko krivic, da je ljudska nevolja prikipela do vrhunca potrpežljivosti. Ko je pred kratkim dal' razglasiti, da bo občina imela v novem letu plačati po 70 odstotkov občinske doklade, je po celi občini kar zavrelo. Tedaj se je od vojakov se vrnivši Pirnar z Broda zavzel za svoje občane, organiziral je protestni shod, ki je dan po sv. Štefanu izrekel smrtno obsodbo nad Štemburjevim županovanjem. — Štembur je moral odstopiti, tako tudi ves njegov kimovski odbor in prevzeti tudi vojno posojilo, ki ga je občina brez vprašanja občanov ponudila stari Avstriji. Iz Kočevja. Krepko se je jelo gibati doslej od Nemštva tako surovo zatirano kočevsko Slovenstvo, raztreseno po vseh 20 kočevskih, po zagrizenih Kočevarjih obljudenih občinah. 2e leta 1917. se je jelo probujati ter na tihem spoznavati; letos smo na tihem Izvedli ljudsko štetje, ki je pokazalo, da nas je na Kočevskem dobra tretjina prebivalstva, od teh večina krepki, samostojni kmetje. V mestu Kočevju smo našli previdne in energične voditelje, za narodni praznik dne 29. oktobra smo se organizirali, razobesili vsi naenkrat slovenske trobojnice raz svoje hiše in priredili javen obhod po mestu pod slovensko trobojnico. Odkar obstoja Kočevje, se je to prvikrat zgodilo, prvikrat je tu donela in odmevala krepka slovenska pesem, prvikrat se je govoril v Kočevju javen slo- venski govor. Kočevarji so stiskali svoje pre.i tolikokrat na slovenskih hrbtiščih utrjene pesti; to pot so jih stiskali v onemogli jezi, ker ž a 1 i b o z — položaj so umevali popolnoma pravilno! Slovenec je tudi na Kočevskem prenehal biti hlapec; hoče biti in tudi bo na svoji zemlji svoj gospod, kar naj različne schulvereinske, siidmarkovske in volks-ratovske veličine izvolijo vzeti enkrat za vselej na znanje! V varovanje skupnih narodnih interesov se je ustanovil Narodni svet za Kočevsko; sestavljen je iz vseh treh slovenskih političnih strank (predsednik dr. Sajovic od JDS., I. podpredsednik prof. Watzl SLS, II. podpredsednik socijalni demokrat Bencina) ter ima svoja postavno odobrena pravila. Njegovo delovanje se čuti Dovsod osvežujoče; le žal, da nekateri člani Narodne vlade v občudovanja vrednem nepoznanju razmer in preko NS, edinega reprezentanta slovenskega ljudstva na Kočevskem, streljajo debele kozle v nemalo narodno, da ne rečem tudi državno škodo. Tu bomo izpregovorili enkrat odločno besedo! Ker na ljubo enemu strankarskemu vaškemu politiku iz Ribniške doline ne bodo republikanski njegovi somišljeniki v Narodni vladi žrtvovali kočevskega Slovenstva, — zato jim ose'bno garantiramo! S Kočevskega. Na državni praznik Jugoslavije dne 15. decembra smo priredili pod firmo Narodnega sveta za Kočevsko kočevski Slovenci manifestačno zborovanje z javnim shodom. Nad 300 mož iz celega Kočevskega se je udeležilo shoda. Dr. Sajovic, prof. Watzl in kaplan Pirkovič so kot ljudski govorniki očrtali pomen praznika, nakar se je ob splošnem navdušenju ljudstva poslal poklonitveni telegram prestolonasledniku in regentu Aleksandru v Belgrad. 2e 19. decembra je dospel na predsednika Narodnega sveta za Kočevsko dr. Sajovica osebni odgovor Njegove kraljevske Visokosti Aleksandra, ki se je kot blisk razširil po Kočevskem in vžgal srca vseh. Glasi se: Narodnemu svetu Kočevje. Kočevskim Jugoslovanom, dolgo zatiranim, sedaj svobodnim in ujedinjenim s celim narodom, iskrene pozdrave. — Aleksander. Zares kraljeve besede! Na mah si je osvojil srca vseh! Iz Kočevja. Laška nenasitna pohlepnost, koroških Nemcev zavratnost ter že smešna neugnanost preljubih naših Kočevarjev, so razjarili tudi kočevske Slovence. Ustrezajoč ljudski želji, je torej priredil dne 29. decembra Narodni svet za Kočevsko javen ljudski shod v Kočevju, na katerem so prišla na razgovor vsa pereča jugoslovanska vprašanja Shoda se je udeležilo 600—700 mož — v Kočevju doslej tudi od Kočevarjev še nedose-' ženo število! Imenom NS je v krepkih besedah otvoril shod živinozdravnik Peter Miki a v č i č; prvi govornik dr. S a j o v i c je v poljudni obliki in zgodovinski luči. razjasnil svet preustvarjajočo samoodločbo narodov ter v živem nasprotju ž njo proti volji jugoslovanskega ljudstva izvršeno za-sedenje našega ozemlja po Italijanih, pred-očil je zle gospodarske, kulturne, vojaške in nedogledne politične posledice tega zasede-nja, ki mora, ako bo trajno, brezpogojno voditi v bližnjih 25. letih do nove svetovne vojne. Svoja izvajanja je tolmačil z zemljevidom, kar je umevanje znatno poglobilo. Kaplan Pirkovič je navedel konkretne slučaje v dokaz, kako Italijani zlorabljajo naročilo entente v svoje sebične namene ter z živahnim, zanešenim govorom segel vsem do srca. Prof. Watzl se je v ganljivih besedah spominjal tužnega Korotana, dokazal neovrgljivo naše pravice do zibelke naše državnosti, Gosposvetskega polja, ožigosal sa-movlastno in zavratno postopanje koroškega ' Nemštva, ki se ga nauki svetovne vojne oči-vidno niso še prav nič prijeli, ter predočil v primerni luči postopanje Kočevarjev pred in med vojno ter stavil tozadevne resolucije, glede Kočevarjev zlasti kot smernice za pri-hodnjost, ki so se vse soglasno sprejele. — S krepkimi Živio » klici na Jugoslavijo se je zaključilo to, za kočevske Slovence velepo-membno zborovanje. — V Žužemberku je bil sklican v nedeljo 29. m. m. shod zaupnikov zaradi ustanovitve krajevne organizacije J. D. S. Prišlo pa je iz celega okraja toliko zavednih mož in mlade- ničev, da se je morajo vršiti zborovanj« na dvorišču Pehanijeve gostilne, kjer so poslušalci stoječ v snegu vztrajali skoraj dve uri ter z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Zborovanje je otvoril z lepim nagovorom sklicatelj g. notar A. Carli, nakar je govoril Ante Beg iz Ljubljane o prerojeni stranki in njenem programu ter o vseh perečih dnevnih vprašanjih. Da so poslušalci dobro razumeli vsa izvajanja, pokazali so s tem, da je podpisalo takoj po zborovanju strankine izjave nad 250 somišljenikov ter si 17 izmed njih naročilo »Domovino«. Z velikim navdušenjem so bile tudi sprejete znane strankine resolucije. Lahko trdimo, da tako impozantnega zborovanja z enotnim navdušenjem še ni bilo v Žužemberku. Za tako krasen preporod v okraju gre glavna zasluga neumorno delavnemu in splošno priljubljenemu voditelju g. notarju Carliju, neposredno pa so pripomogli k temu tudi »pokojni« župan in posl. Vehovec, župni upravitelj Gnidovec in nemškutarski župan v Dvoru Primz s svojo protinarodno politiko. Kolo časa se vrti, prvega je že zmečkalo, glede drugih dveh pa je tudi skrajni čas, da ju poklicani činitelji čimpreje odstranijo. — Po shodu se je ustanovila čvrsta krajevna organizacija Jugoslovanske demokratične stranke, ki si je izvolila sledeči odbor: Predsednik notar Anton Carli, namestnik Gustav Kernc, davčni naduprav., tajnik Josip Skrem, namestnik Stane Pehani, blagajnik Rudolf Podboj, namestnica Josipina Obet. Odborniki: Alojzij Medved, Alojzij Smerke, Peter Mokorel, Fran Lavrič, vsi iz Žužemberka, Miha Mirtič, Janez Hrovat, Franc Može, Janez Kline, vsi iz Dvora, Jernej Lavrič, Dominik Legan oba iz Ajdovca, Lorenc Novak, Viseje, France Pečjak, Hivje, Alojzij Polajnar, Šinihelj, Ciril Dekval, Ambruš, Janez Valant, Prapreče. Iz Poljanske doline. Krajevna organizacija jugoslovanske demokratske stranke ima svoj letni sestanek na Sv. treh kraljev dan v Poljanah ob 2. uri popoldne v gostilniških prostorih Greg. Peternela — Pri Polonovcu. Pridite vsi somišljeniki našega duha in misli, da se pomenimo o naših novih razmerah in o delovanju stranke v novem letu. — Veselični dnevi o združenju nas Jugoslovanov so nekoliko potihnili. Naše ljudstvo je obče zadovoljno in veselo, da se je otreslo tujega jarma. Najbolj priprosti kmetovalci uvidevajo, da je to le pravično,da se je vse tako izpeljalo. Čuda tudi ni. Kdor je količkaj občutil in imel le malo svetovne sodbe, ta je moral že lani spoznati nemško nasilje in prusko ošab-nost, pod katero smo bili obsojeni v smrt. Tako večina prebivalstva v dolini, a ne vsi. Veliko jih je še takih in celo večina Šusterši-čijancev-duhovnikov in drugih, ki so se sicer uklonili razmeram,a v njih srcih pa vlada nekak srd, da je prišlo tako, kajti do zadnjega so verjeli v zmago Habsburgocev, teh naših največjih zatiralcev in narodnih ter obče človeških izžemalcev. No, pa upajmo, tudi ti bodo ta gnev počasi zamenjali z razmerami in se ž njimi sprijaznili. — Sedaj prihaja na dan, kako je denuncijanstvo, ali naznanjenje slabih patrijotov med vojsko bujno cvetelo. Ovadenih je bilo veliko število posameznih oseb celo večkrat, a tudi celo posamezne vasi v celoti. Šusteršičev plevel je bujno rasel, a nazadnje le pozebel. Oni so šli in bodo še šli, mi pa ostanemo kakor smo bili. — Strah pred Italijani, ki jih imamo v zgornjih koncih doline, se je polegel. Smo brez skrbi, naše vrle srbske čete skrbe zato in so že dale opetovano dokaz, da za ped ne naprej. Končno veselo, srečno novo leto vsem bralcem »Domovine«, v dolini, katero število se naj v novem letu, če ne potroji, a najmanj podvoji. Iz Ribnega pri Bledu. V nedeljo, dne decembra 1918 je priredila JDS pri nas javen shod, ki se je vršil ob 3. uri popoldne v šoli. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeležili so se shoda skoraj vsi posestniki in vejiko število naraščaja. Izostale so žene in dekleta, katere je župnik pridržal v cerkvi. Tudi je hotel župnik shod na ta način preprečiti, da je kot predsednik krajnega šolskega sveta prepovedal zborovanje v šoli ter zaklenil prostor, ki jil od občanov določen za zborovanje. Radi tega je bilo občinstvo do skrajnosti razburjeno ter je hotelo s krampi razbiti vrata in s silo vdreti v šolske prostore. Nasilje sta preprečila govornika dr. i- 5 Šemrov iz Kranja in notar Pegan iz Radovljice. ki sta bila od domačinov na shod povabljena. Shodu, ki se je moral vsled župni-kove strankarske zagrizenosti vršiti v mali sobi prvega nadstropja šole, je predsedoval France Valant, posestnik iz BodeŠč. Govornika sta v poljudnih besedah razložila pomen in korist ujedinjenja s Srbijo v eno celoto, pojasnjevala krivično zasedbo naših krajev po Italijanih, predavala o programih različnih političnih strank ter posebej še razložila in tolmačila strankin program. Sprejeta je bila soglasno znana resolucija s pristav-kom, da se šola podržavi, ter učiteljstvo s pravično regulacijo plač postavi na proste noge. Ustanovila se je tudi krajevna organizacija JDS ter so bili v odbor izvoljeni: Fr. Valant, posestnik iz Bodešč (predsednik), Janko Vrežec, nadučitelj (tajnik), Anton Dežman, Koritno (blagajnik), Simon Jan§a, Koritno, Jakob Ferjan., Bodešče, Janez Justin, Ribno in Tomaž črv, odborniki. _ Iz Žirov. Naši Sokoli so priredili na dan sv. Štefana v »Sokolskem domu« veselico z igro »Krivoprisežnik«, ki je izredno dobro uspela. Sokolska dvorana, ki je največja v Zireh, je bila natlačeno polna. Tukajšnji vi-sokošolec g. Fr. Kavčič je navdušeno pozdravil občinstvo in navzoče srbske vojake in spodbujal k nadaljnemu vztrajnemu in resnemu doslednemu delovanju. Za njim je govoril tukajšnji srbski častnik, ki je v lepem govoru opisoval boje srbskega naroda za osvobojenje Srbov najprej izpod turškega in slednjič izpod avstrijskega robstva. Še sedaj po zmagi demokratizma nad poš,astjo nemškega militarizma, se steza italijanska pohlepnost po našem ozemlju in želi na naš račun zadostiti svoji nenasitnosti. — Igralci so rešili izborno svojejvloge in želi za svoj trud pohvalo občinstva. Vsa čast gre dramatičnemu odseku, ki se trudi brezplačno v korist društva in pripomore k vzgoji ljudstva. Veselični dobiček presega po visokosti vsako dosedanjo slično prireditev v Žireh. Upati je, da se »Sokol v kratki dobi oprosti svojega gospodarskega nasprotnika dolga, ki mu je nastal z graditvijo obsežnega »doma« in potem prične še uspešnejše delovati za povzdi-go prebivalstva, zlasti za vzgojo mladine. Veselo znamenje je tudi to, da so prenehali oni surovi strankarski boji, ki so splošnosti škodovali in nikomur koristili. Želeti je, da bi ostalo sedanje plemenito in potrebno tekmovanje za kolikor možno popolnost. Sv. Križ pri Kostanjevici. Dne 26. decembra so se zopet sestali bivši člani Sokola »Sv .Križ - Kostanjevica« v namenu, da društvo po dolgih 4 in pol letih ožive. Ker je tvoril do zadnjega časa Sv. Križ in Kostanjevica skupaj le eno društvo in- ker se je vsled tega delovanje v vsakem oziru cepilo, se je sklenilo, ustanoviti v Sv. Križu samostojno telovadno društvo. Začasno se je ustanovil pripravljalni odbor, kojemu predseduje bivši načelnik Alojzij Colarič; Horvat Joško, Stritar' Joško, Pisansky Albin, bratje Kodrič Anton, Franc in Janez so pa bili izvoljeni odbornikom. Ugotovilo se je, da so bili vsi izvršujoči in deloma tudi podporni člani ves čas vojne pri vojakih — večina nad 20 mesecev nepretrgoma na bojišču —, vrnili so se pa — izven enega padlega in enega invalida — vsi še dokaj zdravi in le neznatno poškodovani. — Za društvo se je pri tej priliki nabralo 72 kron. — Bratje! Vztrajajte pri započetem delu. Vse osebnosti naj odpadejo. Neumorno delo bo rodilo obilen sad, prihod-njosti se boste veselili. Zaprekam kljubujte in ne omahujte. Naša mlada Jugoslavija nujno potrebuje zrelih mož, a zrel postaneš le tedaj, če si član organizacije, katera krepi dušo in telo. Širite društveno idejo med onimi, kateri jo še ne poznajo. Čas je zlato, zato neumorni pri delu. Na zdar!---y. — Krajevna organizacija JDS se je ustanovila v Sv. Križu pri Kostanjevici dne 26. decembra 1918. Za predsednika je bil izvoljen Josip Kodrič, za tajnika Ivan Malnerič in za blagajničarko gospa Anica Didekova. Razno iz Celja. V Celju se je praznoval narodni praznik zelo slovesno. Brzojavne pozdrave so poslali iz Celja v Belgrad: Narodni svet, Sokol, krajevna organizacija JDS, slovensko dijaštvo in odbor podružnice Ciril - Metodove družbe v Gaberju pri Celju. — Dne 23. decembra zvečer se je zgodila na tukajšnjem kolodvoru velika nesre- ča, ki je zahtevala sedem žrtev. — Tukajšnji nemški dijaki hočejo iti s slovenskimi v Pariz v šole. Naj sredo k materi Germaniji, za katero so se ob vsaki priliki navduševali. Nemška gimnazija se je spremenila v slovensko, za nemške dijake ostanejo paralelke. — Sin demmcijanta dr. Ambroschitscha je dne 27. decembra klofutal slovenske dijake. Pobalina so takoj zaprli. Po policijski kazni je bil izpuščen; proti njemu teče sodna preiskava. Oče njegov pa je bil tisti, ki je v Gradcu že pred 14. dnevi razširjeval vest, da bodo železničarji v Jugoslaviji štrajkali. — Dognalo se je, da je šlo 6—8 vagonov za Celje namenjenega sladkorja v Trst, z dobičkom po 140.000 kron pri vagonu. V to kupčijo so bili zapleteni celjski postajenačelnik Stoppar in bivši- poslovodja celjske sladkorne zveze Hubert Wagner. Oba so zaprli. Stoppar je dobil 90.000 kron nagrade, da je pomagal goljufati. Zaprli so tudi postajena-čelnika v Laškem trgu. Izpustili so jih proti visokim kavcijam. Preiskava se nadaljuje. Tedenske vesti. — Obletnica Vodnikove smrti. Dne 8, januarja 1919 praznuje slovenski narod stoletnico smrti prvega svojega pesnika Valentina Vodnika. Poverjeništvo za uk in bo-gočastje odreja, da se proslavi ta dan na vseh šolah s primerno šolsko slavnostjo, Z ozirom na to, da je v tem šolskem letu odpadlo premnogo šolskih dni, naj se po šolski slavnosti pouk nadaljuje. — Shod JDS v Beričevem. V nedeljo 29. decembra 1918. popoldne priredila je krajevna organizacija JDS za občino Dol pri Ljubljani javen ljudski shod v Beričevem. Vsi prostori Gradove gostilne so bili nabito polni mož in fantov, žena in deklet, ki so pazljivo sledili izvajanjem govornikov dr. K 1 e p e a in dr. Laha, ki sta pojasnila pomen ujedinjenja s Srbijo in Črno goro v eno državo, naš gospodarski položaj, trpljenje našega ljudstva na Koroškem in v po Italijanih zasedenih deželah in program Jugoslovanske demokratske stranke. Sprejete so bile soglasno in z odobravanjem resolucije v smislu izvajanj govornikov, zlasti ona, ki protestira proti zasedbi naših pokrajin po Italijanih. Shodu je predsedoval g. župan Šimenc, ki je po dveurnem zborovanju zaključil lepo uspeli shod z vzklikom na našo Jugoslavijo. S himno »Lepa naša domovina« in »Hej Slovani« končal se je ta lepo uspeli shod JDS. — Shoda JDS v Begunjah in Žirovnici na Gorenjskem. V nedeljo 22. decembra sta se vršila v Radovljiškem okraju dva jako lepo vspela shoda, ki jih je priredila JDS v Begunjah in v Žirovnici. V Begunjah so napolnili zborovalci prostore Avsenekove gostilne do zadnjega kotička ter prav pazljivo sledili poročilom govornikov dr. Mirko Tril-lerja iz Radovljice, dr. Iv. Kavčiča in tehn. Frana Legata iz Lesec. Na shod je prišel tudi tamošnji g. kaplan, ki je lojalno priznal, da so bila izvajanja govornikov taktna in pravilna. Shod je prav spretno vodil gospod Franc Žnidar, ki bode z g. Rudolfom Gašpe-rinom izvedel krajevno organizacijo JDS v Begunjah, kjer število naših pristašev dnevno raste ter je organizacija nujno potrebna, V Žirovnici se je vršil shod ob treh popoldan v gostilni »pri Kuntu«. Kljub proti-shodu, ki ga je priredil istočasno g. župnik Lavrič so bili obsežni prostori nabito polni in pod vzornim predsedstvom g. nadučitelja Ažmana sta poročala dr, Triller in dr. Kavčič na splošno zadovoljnost zborovalcev. Na Žirovnici je zanimanje za JDS zelo živahno in gg. nadučitelj Ažman in Kržišnik mlajši bodeta imela pri organiziranju JDS istotam kmalo navdušenih pristašev in zmožnih sodelavcev. Gorenjci, krepko na noge! Na obeh shodih so bile enoglasno sprejete predlagane resolucije JDS in ogorčeno so protestirali zborovalci proti zasedenju jugoslov, krajev po Italijanih. Zborovalci so zahtevali podr-žavljenja šol in izboljšanja učiteljskih plač ter poslali nj. visokosti kralju Petru in regentu Aleksandru udanostne pozdrav®. — Shoda JDS v Mošnjah, ki se je vršil preteklo nedeljo v gostilni g. Praprotnika, se je udeležilo lepo število zavednih občanov, Gg. J. Špicar, dr. Dolžan in J. Šega so poročali o splošnem političnem položaju, o potrebi ujedinjenja SHS v enotno monarhijo, o razmerah na jugoslovanskem ozemlju in pojasnili program JDS. Zborovalci so pazno sledili poročilom in z ogorčenjem protestirali proti nasilstvom Italijanov in Nemcev na našem narodnem ozemlju. Odposlala se je tudi udanostna brzojavka našemu kralju Petru in regentu Aleksandru. Mnogo zborovalcev je takoj prijavilo svoj pristop k JDS. — Shod v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Dne 5. januarja 1919 se vrši v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu velik jugoslovanski shod, katerega priredi Narodni odbor za okrožje Spod. Dravograd. Ker je bilo divjanje nemških razgrajačev ravno na šentjanškem shodu, dne 7. aprila 1918 vzrok, da je cel civilizirani svet spoznal nasilnost Nemcev, kateri je bil izpostavljen naš slovenski narod, je pričakovati, da se tega shoda udeleže vsi Slovenci iz bližnje in daljne okolice, da izrazijo svojo hvaležnost vsem, ki so nam pripomogli streti verige, v katere nas je vklepal skozi stoletja oholi Nemec. — Slovensko obrtno društvo v Celju priredi občni zbor in obrtni shod v ponedeljek, dne 6. januarja 1919 ob 11. uri dopoldan v mali dvorani »Narodnega doma« v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. O bolniških blagajnah in zavarovalnicah zoper nezgodo. 3. Uporaba električnega toka iz Fala. 4. Vprašanje koncesij. 5. Obrtni kredit. 6. O ustanovitvi stanovskega časopisja. — Na občnem zboru Gospodarske zveze v Ljubljani dne 23. grudna 1918 se je sklenilo sledeče: Zelje zadrugarjev, naj se razmerje md zadružništvom in Kmetijsko družbo pravilno uredi, da prevzame Kmetijska družba tehnično poučni del stanovske samopomoči kmečkega stanu, zadružništvo pa trgovsko gospodarske posle, je jako stara. Ze 27. junija 1905 je prvi občni zbor Gospodarske zveze sklenil resolucijo v tem zmislu. Podobne želje so se izražale na mnogobrojnih zadružnih zborih in sestankih. Da se to vprašanje kljub temu do danes ni rešilo, je iskati vzroka v političnih razmerah. Ker so politične zapreke sedaj odpadle, je letošnji občni zbor Gospodarske zveze zopet soglasno za to, da se ta zadeva končno reši v zadružnem smislu. — Člani Gospodarske zveze so z zanimanjem zasledovali delo za koncentracijo zadružništva v novejšem času. Mnenju, ki se je splošno zavzemalo, da slovensko zadružništvo potrebuje skupne blagovne nabavne centrale, se pridružuje Gospodarska zveza popolnoma in bo naloge, ki jo v tem oziru zadenejo kot najmočnejšo slovensko zadružno blagovno centralo, z veseljem izpolnila in vse storila, da se koncentracija pospeši in splošno odo-bravana misel realizira. Narodni svet za Mežiško dolino na Koroškem je poslal povodom ujedinjenja sledečo brzojavko regentu Aleksandru v Beogradu, Narodni svet za Mežiško dolino na Koroškem, zbran pri svoji seji dne 23. decembra 1918. prevzet od duha popolnega ujedinjenja in demokratizma pozdravlja iz vse duše nerazrušno jedinstvo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev na> njihovem celem teritoriju, želeč skorajšno odrešitev tudi onih Jugoslovanov, ki še danes trpe pod kruto silo Italije, Madžarov in Nemcev. Bog živi našega vladarja Petra, našega regenta Aleksandra kot predstavitelja naše krvi, naše pravde, naše svobode, našega jedinstva, trpljenja in vstajenja. Narodni odbor največjih industrijskih, dosedaj brezpravnih koroških občin: Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna, Tolsti vrh, Kotlje, Št. Danijel in Libeliče. Slovenske občine, slovenska društva! Slovenske občine, slovenska društva, protestirajte zavedno in odločno proti italijanskemu nasilju! Nabirajte podpise! Proteste pošiljajte potom Narodne vlade SHS v Ljubljani skupni jugoslovanski vladi v Bel-grad. Položaj je resen! Gospodarstvo. Popis In zaznamovanje vojnega posojila in bankovcev. Pri danih razmerah, zlasti pri zadolženosti stare Avstrije, je nemogoče, da bi se mogli udeležiti likvidacije po deležu našega prebivalstva. Zato moramo skrbeti, da. varujemo naše prebivalstvo z zamenjavo bankovcev avstro - ogrske banke za nov denar naše države in s prevzetjem onega dela vojnih posojil, ki je v rokah naših sodržavljanov, zlasti mladoletnih, hranilnic in občin, v kolikor bo to z ozirom na gospodarsko moč naše države mogoče. V to svrho je na vsak način v enem kakor drugem slučaju potreben popis vseh. na našem ozemlju se nahajajočih bankovcev in vsega v naših rokah se nahajajočega vojnega posojila. Seveda je treba obenem preprečiti uvoz bankovcev in vojnega posojila. Naše prebivalstvo naj torej pomni, da bi se vse to zgodilo le v varovanje naših lastnih koristi, vsled česar naj z zaupanjem in razumevanjem položaja podpira tako akcijo, če bi se merodajni krogi k isti odločili. Zanašamo se, da bo Narodna vlada v Belgradu tozadevno storila odločilen korak ter s tem dokazala, da hoče biti prava zaščitnica gospodarskih interesov cele Jugoslavije. = Finančna naredba glede valute. Finančni minister dr. Ninčič je izdal tole na-redbo: 1.) Prepoveduje se uvoz avstrijskih kron in bolgarskih levov na dosedanje ozemlje Srbije in Crnegore. 2.) Zabranjuje se uvoz avstrijskih kron in bolgarskih levov iz tujih držav na ozemlje kraljevine SHS. 3.) Dovoljuje se, da lahko poedinci sabo nosijo največ 1000 kron ali levov. 4.) Prepoveduje se izvoz denarja z ozemlja dosedanjih kraljevin Srbije in Crnegore, kakor tudi z ozemlja SHS. 5.) Ves denar, ki bi ga kdo skušal v nasprot-stvu s to naredbo spraviti iz države, odnosno v državo, se mu zapleni na korist državne blagajne. S krivcem je postopati kot s tihotapcem. Kaj je z orodjem in stroji? Med vojno je zmanjkalo enega in drugega. Mnogo orodja je obležalo potrtega, ker je manjkalo železa in kovaških rok. In s stroji se je ravno tako godilo. Skoda, ki jo imamo zaradi tega pri našem gospodarstvu, je ogromna. Mnogi stroji sploh niso več za rabo in ker jih tre-notno ni mogoče nadomestiti, zaostaja vse delo. Ljudem manjkajo slamoreznice, manjkajo noži, tako da še krme ne morejo rezati. Najhuje se to čuti po krajih, ki so primorani varčevati s krmo, pokladati slamo in jo mešati z deteljo. Od zunaj pa danes ni mogoče dobiti nobenih strojev, dokler se razmere znova ne uredijo. Sedaj po zimi je čas, da pregledamo vse naše orodje in ga damo v popravilo. Pregledajo naj se plugi, brane itt drugo poljedelsko orodje in naj se vse do tega časa popravi, da ga je mogoče spomladi rabiti. Kar si moremo orodja sami pripraviti in popraviti, dajmo ga doma v roke vzeti, vse drugo naj se pa izroči domačemu kolar-ju in kovaču. Ce manjka železa, pomagajmo si s starim železjem, ki nam bo sedaj prav hodilo. Potrebni les pa nam je pripravljati že sedaj, tudi za naše prihodnje potrebe. Sploh je vso letošnjo zimo pridno porabiti, da se vse to pri orodju popravi, kar se je v vojnih letih pokvarilo in potrlo. Listnica uradništva in upravništva. Zadnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo naročnike, da takoj poravnajo naročnino za leto 1919. S tretjo številko smo primorani vsakomur ustaviti list, kdor ne plača naročnine. — Dopisnike prosimo, da pišejo le na eni strani papirja, ker bodemo sicer primorani dopise metati v koš. Gospodu profesorju V. — Vaš dopis poslali smo piscu članka »Pomislite Slo- « venci«. Ker nam je na tem, da ne delamo nikomur krivice, povrnemo se na zadevo v eni prihodnjih številk._ Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne TIskarne« v Ljubljani. Izdaja: Konsorcij »Domovine«. Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezna številka 30 vinarjev. Uredništvo in upravnlštvo: Sodna ulica št. 6, pritličje desno. Inserati po dogovoru. Nareiite f ^ Ljubljanski Zvon najboljši slovenski leposlovni list. Izhaja vsak mesec in stane za celo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Prihodnje leto bo priobčeval poleg krajših povesti, novel in pesmi, velik zgodovinski roman dr. Ivana Tavžarja, ki se vrši v Škofjeloški okolici. Novi naročniki se bodo sprejemali radi pomanjkanja papirja samo do 20. januarja 1919. Ljubljanski Zvon se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica Stev. 6. Razpisuje se kolodvorska gostilna na Jesenicah. Kolkovane prošnje z višino ponudbe in eventualnimi spričevali o sposobnosti in narodnosti, je vložiti do 10. januvarja 1919 zapečatene in kuvertirane pri ravnateljstvu državnih železnic SHS v Ljubljani, oddelek II. Na ovoju naj bo: Oferta za kolodvorsko gostilno Jesenice. - i E U: 5E Industrija za razsvetljavo društvo z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ulica štev. 5. Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje. s Električni motorji, električni gladilniki, : električne žepne sveti&ke. .......5»E ni 312 J I ' Varnost kapitala. Kdor si hoče kapital za poznejšo dobo zasigurati, naj se zavaruje pr „Prvl češki splošni delntšM zavarovalni družbi „Koruna" v Pragi". Zastopstva po vseh slovenskih krajih, za Kranjsko v LJubljani, Dalmatinova ulica 7, A. KLUN. Glavni ravnatelj te družbe je moral k vojakom, ker je znal braniti zavod J □□□□□□□□ Od strani državne žrebčarne SHS na Selu pri Ljubljani, bosta v soboto, dne 4. prosinca 1919 ob 9 uri dopoldne na dvorišča imenovane žrebčarne prodana dražbenim potom sledeča žrebca in kobili: žrebec štev. 410, Elson, rjaveč s podolgovato liso, 16 let star, noriške pasme, 174 cm visok: žrebec štev. 445, Cicero-Rubin, rjaveč z zvezdo, 8 let star, noriške pasme, 171 cm visok; plemenska kobila štev. 2, Ka-stanie, rjavka. 14 let stara, 160 cm visoka in plemenska kobila štev. 31, Da-homan XV 8, rjavka, 10 let stara, 157 cm visoka. Kupci morajo prinesti povodce s seboj. Državna žrebčarna SHS na Selu pri Ljubljani. □□□□□□□□ G dE VINO belo in črno leta 1913-1918 izvrstne kakovosti najboljših vrst, prodaja na drobno in na debelo fvrdka Stiic i drug Sisak trgovsko društvo in veletrgovina z vinom. Vzorce izdaja in naročila sprejema za nekoliko dni zastopnik trgovine v Ljubljani, hotel Union, soba št. 75. E OE tanovtjena leta 1884. „CR0ATir Ustanovljena leta 1884. ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU irejema pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi ponudbe na zava-vanje proti škodi po ognju in streli ter razbitju steklenih šip, zavarovanje na vživetje in smrt, kakor tudi zavarovanja proti vlomu in telesnim nezgodam. Prospekti se pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Glayni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Stanko Jesenko, Ljubljana, Stari trg št. 11. Uradne ure ob delavnikih od 8—12 in od 2—6. = Slovenci, podpirajmo domačo jugoslovansko zavarovalnico! ===== Sposobni zastopniki sprejmejo se za vse kraje slovenske domovine. j^zi.......um.....m.......m.........i.......i......iniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiij^j Naročajte in širite .'. 1 ki stane letno 12 K, polletno 6 K, mesečno 1 K. |?iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pobarvano blago (črno, rdeče, modro, rjavo itd.) starih ponoSe- nih, obledelih in včasih MAnA i že zavrženih oblek je agiorsbia Jč&^P £ AAw VII & Domače platno, pobarvano modro, je posebno trpežno. Za naročila po pošti se uljudno priporoča Prva in cajveija parna barvarnlea in bemltaa čistilnica Josip Relch, LJnblJana BW Poljanski nasip iier. 4. ^ I Lllllil. Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi... K 2,000.000.— Podružnice: v Splitn, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vseb vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila. USIT Promese k vsakemu žrebanju. 1MP* Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica avstrijske državne loterije. ffFE 3E 3IS> Največja slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska Linbljana, Prešernova nllca štev. 3, je imela koncem leta 1918 vlog..........K 80,000.000 in rezervnega zaklada . . .............. 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po Za *ari«Taa|« Ima *p*l|u» Hia. dOUaČ0 brMlbllkS. Hranilnica je pupllarno varna. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'/4% obrestim in proti najmanj 1% ozir. "/«% odplačevanju na dolg. V podpiranje trgoveev In obrtnikov lasa ustanovljeno Kreditno društvo. s ^_f« 1T-! K ffiB881880BBB ^ MEHKSMaSMMMBMM nama i Tvrdka: M. Rosner & Comp. veležganjarna v Ljubljani oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka: slivovlco, sadjevec, JMnjevec, konjak In vino vernost msr po ngodnlh cenah. I mi^b^ v trs m M ti H rt rt rt rt a ti rt a a ti rt rt rt ti a ti rt ti in ijipi OKUS reglstrovana zadruga k nooMoJono zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po tistih 14 /o brez odbitka rentnega davka, katerega pla£n]e^tj^| posojilnica sama xa svoje vloinlke. Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000. •9li 37' Ustanovljena leta 1881. riT W tf tf tf K VYYYYV VlfTffVVHfVtttftttttfttlf tf V Ktff * ft Ifi *V A A A A rt iiA h ftft AA A A ft Mi AH ft ft ft ft ft ft i ti M p a