Katolišk eerkve n list.
Tečaj VMMI.
V 1'jubljani ii. prosetica i800.
JLiMt 9.
Tibi s o ti!
Za novo leto.
N>.» a«bi* . I»"»«in« . ii.in nohi* »fi N"mili tun «1« ikiriim'
„Moja duša. dans odloči. Kom služiti po vsi moči. In darvati serčne boli. Kom češ delat', se nuditi. Kom terpeti, se potiti? Za spoznavo k Boru moli. In po tem naj bolji /.voli!14
0 Gospod. kaj se me prašaš. K sebi dvigniti odlašaš? Moja duša tebe z voli. Tebi hoče sc darvati. Te ljubiti, te iskali. Te slaviti vse okoli. In služiti: -,T i b i soli!*4 *)
Naj klečim v svetišu tamo. Naj doma sim v tihim hramu, Duša moja kliče. moli. I)c se vse časti odreče; Vse naj tebi v slavo teče; Delaj, misli, kar že koli. Vse naj bode: „Tibi s o 1 i !"*
A k me svet v spozna vi mali Tu in tam /.a kaj pohvali. Bi po svoji slabi volji Še zaletel v spotike Ter privolil v slepe mike: Pa se spomnim, de je bolji. Hvalo dati: -Tibi soli!~
N. nam. ••	. ne nam,
trmuJ »»»jimu Imrnu 'l*J*j
!
Košate v obleki zlati. Se bogati, — nebogati; Na napuha kužnim stoli Mnog duhovne zaničuje. Se Bogii čast odrekiije! Slave iše za-se zgoli. Njemu mar ni: „Tibi soli
Gre pa pleme za plemenam. Vreme menja se z vremenam, l.ct za letam gre okoli: In kar kdej se košatilo. Bliš in perje je zgubilo: lloče? noče? tudi oholi**) Mora klicat': _,Tibi soli!
Mnogotera pa solzica Se ko biser vterne x lica. Dokler človk po solznim doli Proti nebu iše poti. Tava. hodi in se moti; Blagor njemu. če v ti šoli Vse daruje: -Tibi soli!"4
Roso milosti z višave In spoznavo poti prave O Gospod, ti nam dodeli. De po dni končanim teku Vsaka duša v novim veku Večne čase tebe moli. Kliče slavo: „Tibi solil" J
Kardinal Zle z so fanti.
V glavnim mestu Francoskiga, v Parizu, je v letu 1853 pri Sagnier-u et Brav na svetlo prišla važna knjižica pod naslovam: „i£\r/uisse historične sur le Cardinal Mezzofanti, par A. Manavit\ Ker ga mende ni nobeniga med častitimi bravci ljube Danice, da bi ne bil kadaj slišal govoriti od tega slovečiga kardinala, bomo gotovo nstregli vsim, ako jim tu podamo vsaj v kratkim to, kar je v ravno omenjeni knjižici od tega velikiga moža povedano. Hočemo pa v tem sostavku posebno to omeniti, kar je uže pred nami omenil angleški katoliški list Rambler (july 1853. page 65—78.)
Mi smo popolnama ene misli s pisavcam te knjižice, (govori Rambler), ki se čudi, da ni nobeden ne v rojstnim mestu kardinala Mezzofanti-ta. ne v Rimu na to pomislil, da bi spisal in svetu
•) Tebi samimu. Previetni.
preobčil popisovanje njegoviga življenja. Ali vender ni dvomiti, da uzrok te, kakor bi se utegnilo meniti, velike nemarnosti za tolikiga moža ni popolno pozabljenje ali malo spoštovanje njegovih iz-verstnih zaslug, ampak samo: pervič žalostni stan deržavnih razmer v papeževih deželah v tistih letih, v kterih je pač malo kdo voljan bil, se samo s knjižestvam pečati; drugič pa prezgodnja smert njegoviga prijatla in podpornika, g. L a u rean i-ta, Mezzofantitoviga naslednika v oskerbništvu Vatikanske bukvamice, od čigar peresa sc je moglo pričakovati tako delo. Nekaj se mora pripisati tudi samimu ranjkimu kardinalu, ki je bil silno ponižen in je iz serca sovražil vso posvetno slavo in ime-nitnost *); zato je po njem tudi malo spominkov ostalo, iz katerih bi se mogel sestaviti obširn popis njegoviga življenja. Tu podamo tadaj svojim bravcam le v kratkim neke poveršne čerte iz njegoviga življenja. —
Gašper Jožef Mezzofanti se je rodil od ubogih, pa pobožnih staršev v mestu Bolonji, dne 17. septembra 1774. Od svoje nar perve mladosti je kazal dobro glavico in veliko veselje do učenja, pa tudi pravo pobožnost, ktera ga ni zapustila vse njegovo življenje noter do smerti. In kakor mnogi drugi, ima tudi on modri in skerhni cerkvi zahvaliti ,°da niso njegovi nenavadni talenti v uboštvu in temoti domače hiše zakopani sperhneli. Njegovi starši so mislili ga učiti kakiga rokodela ali kaj enakiga, da bi si kot pošten mestnjan v srednjim stanu potrebniga živeža enkrat sam služiti mogel; in kolikor bolj so merkali, da je njih sin r/ebrisane glave, tolikanj bolj so se bali, da bi ga veselje do uka od dela ne odvernilo, in mu sčasama vsega veselja za delavno življenje ne vzelo, v kterim samim, kakor so menili, mu je bilo megoče upati, da se bo pošteno na tem svetu živil. Častivredni Oče Respigi pa, ki je bil takrat glavar (superior) Oratorianov v Bolonji, je vedil njegovim staršem ta strah vzeti, in po njegovim neutrudnim prizadevanji je prihodni kardinal dosegel dobroto brez plačivniga poduka v neki blagi	»i. kakoršnih
ima Italija mnogo. Tu se je Mezzo.-nti tadaj tako
*) Tako n. pr. je bil® iiašiniu kardinala močno žal. da je eden njegovih poprejšnih učeneov. sadaj sloveči starinoulovee Ore Kavcdoni. Modenrzer. iz hvaležnosti eno s\njih učenih del njemu posvetil, in s tem očitno ga pohvalil. I«eba njegova velika ponižnost in ljubezen do skritja pred svelam je mende kardinalu branila, da ni nobenih bukev spisal in na »veti« dal. Takim, ki so ga k temu nagovarjali, je po navadi odgovarjal: „da nikakorne utegne, brati sa se, go\oriti za druge, in pa pisati za svet**.
hitro in dobro učil, da so se mu vsi čudili. Iz perviga so pa vender mislili, da ima le tako nenavadno" dober spomin, da vse obderži, kar sliši ali bere, in da morebiti vsega ne razumeva, in bali so se, da bi ne pozabil vsega zopet ravno tako lahko, kakor lahko se je navadil. Se le takrat, ko so vidili, da je Mezzofanti, še le petnajst let star, vender uže popolnama vse latinske in modroslovske šole z naj veči hvalo doveršil, so se prepričali, da nima samo dobriga spomina, ampak tudi veliko razumnost. O tem času je bil po prizadetji ravno tistiga O. Hespigita vzet v škofovsko semeniše, kjer je dobil naj lepši priložnost v naukih, ki se tu uče, napredovati, in od kterih se Bolonja od nekdaj učeno mesto (doeta Bononia} imenuje. Tukej se je učil greškiga jezika od čast. O. Emanuela d' Apontcta, spanskiga Jezuita, ki je bil učitelj sloveče Tambronije; hebrejskiga pa se je učil od do-minikana O. Olivieri-ta. Ni dolgo terpelo, da je oba jezika popolnama dobro znal. V dokaz, kako dober spomin je Mezzofanti imel, se pripoveduje to le: O. d*Aponte odpre nekiga dne pred njim fo-liant, v kterim so bile dela sv. Krizostoma, ki jih naš Mezzofanti še ni poznal: Mezzofanti bere počasi eno celo stran, bukve se zaprejo, in on vse od besede do besede zna iz glave povedati, kar je ravno bral. In pri vsem tem je bil silno ponižen in pohleven, tako da so njegovi predstojniki prisiljeni bili, si prizadevati, ga odveč ne nadlegovati z nepotrebnim skazovanjem njegove veljave. Te so kadaj ptujci občudovali njegove vednosti, jim je Mezzofanti navadno odvračal, „da to ni nič po-sebniga: da ga je llog tako vstvaril; da si je vednosti ""pridobil le z velikim trudam; saj tudi mornarji — je pristavljal — s čas a m navadijo svoje oči, da uže od deleč na morji druge barke zagledajo'-. — Bogoslovja se je učil z velikim pridani, vender pak jc vmes dovolj časa najdel, da se jc učil francoskiga in spanskiga od dveh ptujih duhovnikov, ki sta iz svoje domovine izgnana v Bo-lonji stanovala: tudi se je ueil godbe in risanja, zakaj v tej domovini vsih umetnost, v lepi ltalii, se ne šteje nobeden med omikane ljudi, ako se ni vadil tudi v teh dveh umetnostih. Kteriga koli ev-ropejskiga jezika učiti se, mu ni bila težka naloga, ampak le igra, ki ga je veselila; in v svojih poznejših letih, ko je uže vse evropejske jezike govoril, jc še vedno kakor nekdaj v svoji mladosti, pred vsimi drugimi naj bolj čislal španski jezik, od kteriga je po navadi pravil: „Ako angeli v nebesih kak človešk jezik govore, ne more biti drug, kakor ta sladki in plemeniti jezik, v kterim je sveta Terezija svoje nebeške razodenja pisala". — Eno in dvajset let star je dobil tonzuro; v jeseni druziga leta potem je bil posvečen subdiakon; diakon je bil 1. aprila 1797., in šest meseov potem je prejel mašnikovo posvečenje. Pazljivi bravec mer-ka tu, da Mezzofanti ni imel še popolnama tiste starosti, ki jo cerkev imeti hoče v tistih, kateri prejemajo irašnikovo posvečenje; ali kmalo bomo vidili, da so mu visi škof ne brez važniga vzroka, v tej reči oprostenje podelili. O začetku leta 1796 namreč se je Bolonja premagovavnimu Napoleonu udala, in proti koncu druziga leta so bili Francozi prisiljeni, od Avstrijanov se nazaj pomikati. V sredi nestalne vojske, ki je vihrala po teh deželah, so vojaki vsih krajev in vsih jezikov napolnili vse Bo-lonjske bolnišnice, in Mezzofanti, akoravno še le diakon, je po povelji višiga škofa farnim duhovni-kam za tolmača služil pri spovedih, in je tudi pri
druzih duhovnih potrebah bolnikam stregel. On je še v svojih poznejih letih večkrat se spomnil na tiste dni, ki jih je v tistih nemirnih časih v raznih Bolonjskih bolnišnicah prebil, ter pravil, da je bil ondi položil podstavo znanosti tolikanj jezikov; in gotovo, da je tako dobro vedil ločiti in čisto govoriti različne podnarečja jezikov, si je pač le takrat prilastiti mogel.
Akoravno silno mlad, je bil vender izvoljen za učenika arabskiga jezika na vseučilišu, dne 15. decembra 1797. To povzdignjenje bi ga bilo gotovo napihnilo, ako bi bil lakomen posvetne časti, in ako bi ne bil tako dobro uterjen v kreposti: ali tako je njegovo poslavljenje le bolj očitno vsim pokazalo njegovo čudno krepost, ker ves posvetni blisk ni bil v stanu njegove resnične pobožnosti potamniti. V letu 1798 so bili vsi učeniki vseuči-iiša poklicani, da naj novi ljudovladi zvestobo prisežejo. Klotilda Tambroni (učiteljica greškiga jezika, od ktere smo uže zgoraj govorili, in s katero so tudi naj bolj učeni možje tistiga časa radi se soznanovali, ki je tudi na vseučilišu z zakritim obrazam učila J, Mezzofanti, in pa še nekteri drugi niso hotli priseči, ker so hotli zvesti ostati svetimu očetu papežu, kterimu so bili zvestobo prisegli. Nekteri Mezzofantitovi pri jatli, kterim je bilo serčno žal, da si on, tako mlad, s tem le zapre pot do višjih časti in veči sreče, so po svoji moči pri predstojnikih se zanj poganjali, da bi kakor si bodi uze tako izverstniga učenika pri vseučilišu na dalje obderžati mogli, pri tem pa vender ne žalili njegove mehke vesti. Pogovorili so se, da se ne bo terjala prisega od njega, samo, ako pride na neko gostijo, katero je imel napraviti neki ud nove vlade. Mezzofanti pak ni hotel od vsiga tega nič slišati, zato je bil prisiljen vseučiliše popustiti, in je živel tadaj bolj sam za se, in s svojim malim premoženjem, ki mu je komaj HO ali 90 goldinarjev letnih dohodkov dajalo. Ali pomagal si jc pa s tem, da je posebej druge učil, za kar je bil posebno ročen. Mnogo prazniga časa je sadaj porabil k temu, da se je tudi sam bolj zučil, kar jc s tolikim prizadevanjem delal, da je začel bolehati. Zraven tega ni spustil nobene priložnosti, kadar je bilo mogoče se soznaniti s kakim ptujcam, ki je kaj časa v mestu stanoval, zato da je tako se navadil kakiga noviga jezika bodi si evropejskiga ali kakiga drugiga. Prišel je bil tisti čas neki Šved, ki je hotel v tem mestu v prihodnje živeti, ker je nekdaj eden njegovih preddedov tu stanoval; ali ne on ni besedice Italijanskiga razumel, ne obeden v Bo-lonji ni znal nič Svedskiga. Mezzofanti je dobil nekaj Švedskih bukev od njega, in v nekih tednih se je uže z njim pogovarjati znal, in ga učiti Italijanskiga. Neki Armenec ravno tako, ki je nekaj časa v tem mestu prebival, je bil uzrok, da se je Mezzofanti tudi Armenskiga navadil; od neke Georgiške družine se je naučil zopet nekiga druziga jezika; zopet druziga od Biskajskiga duhovnika; in od Greških ubegnjeneov zopet druziga. Vender pa ni bil tolikanj v ta uk zamaknjen, da bi bil pri tem zanemarjal važniših dolžnost svojiga duhovskiga stanu. On je Španskimu kolegiju za kaplana služil, in pogostama je pomagal tudi farnim duhovni-kam v spovednici in v drugih duhovnih opravilih. (D. si.)
JltsfOHSkO.
Začetnik reda presvete Trojice, sv. Janez iz Mate, rojen 1161 na Francoskim v Provence-i, je vidil v prikazni svitliga angela z rudeče-višnje-vim križem, in angel je imel svoje roke nad dva sužnja razprosterte, zmed kterih eden je bil bel, drugi pa zamurc. Bed se je z odkupovanjem ujetih evropejcov od afrikanskih pomorskih tolovajev pečal, k čimur pa poslednje čase skorej ni bilo vec nobene priložnosti. Neki pred dvema letama je jel O. Andrej svete Neže v uni prikazni pomen zasledovati, na kteriga dosihmal niso mislili. Meni namreč', de en del une prikazni, bele odkupovati iz sužnosti, je že skorej dopolnjen: ostane pa še reševanje nevernih zamurcov, na ktere prikazen kaže. Njegov vikši se v začetku za te opombe ni kej menil; O. Andrej pa je še zmeraj to reč pretulitoval. Spomladi 1853 so Trinitarci (redniki sv. Trojice) v Rimu imeli veliki zbor: in proti koncu zbiraljša je tudi ta duhoven imel priserčin govor, v kterim je imenitno djanje duhovna Olivierita, ki se z odkupovanjem zamurskih sužnjih otrok peča, živo popisoval, in priporočal, de naj bi se tudi red presv. Trojice tega dela vdeleževal. Vsi pričujoči, oser-čeni s tem govoram, so z enim glasam v ta svet dovolili; O. Andrej pa je bil Olivieritu za pomočnika odločen. (Povedali smo v poprejšnim listu Danice , de se je ravno kar Olivieri z O. Andrejem zopet s 50 zamurskimi dekliči proti Evropi vernil). O ravno tistim času so sveti Oče zboru željo naznanili, naj bi se djanje Olivieritovo z redam sv. Trojice sklenilo, ter si s tem svoj obstank in raz-šir zagotovilo. Veliko je bilo veselje in začudenje, ker ravno to, kar so sveti Oče bili namenili, je tudi zbor že bil sklenil; ravno toliko je bilo veselje blagoserčniga Olivierita. Tako tedaj se je tej družbi, ki je bilo viditi, de svojiga nekdanjiga namena ne more več dosegati, nova, silno obširna delavnost odperla. — Kako de se sploh katoliške serca na rešenje ubozih zamurcov čezdalje bolj in bolj obračajo, vidimo zlasti tudi na Slovenskim, kjer je od nekakih dveh let sem toliko denarja za odkupovanje teh ubožcov zbraniga. In zdaj, odkar tega černiga sirotka v Ljubljani imamo, so se že nekteri oglasili, de bi radi na svoje stroške taciga černca iz unih krajev sem dobili, ter posinovljeniga keršansko odredili.
Slava Marije na Francoskim*
Francoski časniki s silnim navdihnjenjem popisujejo veličanstvo in lepoto, s ktero je bilo 8. grudna čisto spočetje Marije Device po vsih krajih obhajano. V predpražnik so bile mesta radovoljno razsvitlovane. Duhovske in deželske poslopja, dvorane in mestnjanskehiše so se skušale, ktera bo z lepši in imcnitniši svitljavo Kraljico nebes in zemlje počastila. Na jezera luč je blisketalo iz vsih pohištev, slavnih stebrov in spomenikov, z vsih podobištev, in znaminj Marije Device. Ljudje vsih stanov so vreli k podobam devic Device, ktere so bile z vsimi lepotami ozaljšane, kakoršne bistri francoski um zamore znajti. Bere se v Memorialu de Vaucluse: „Gloire a Marie concue sans peche!" to je: Slava Marii brez madeža spočeti! to je napis, ki se je bral po vsih oknih, ki se je glasil iz vsih ust, ki se je povzdigoval iz vsih sere". — Umetne maše so bile s toliko popolnamostjo v svoji glasbi izpeljane, kakor še nikoli poprej ne; pro-
cesije so bile obhajane, in velika zapoved od keršanske ljubezni, je bilo viditi, kakor de bi se bila narasla v vsim, kar je zamoglo k časti Marije pripomoči. „Tolika vera, tolika goreča molitev bo svoj sad prinesla, tega smo za terdno prepričani", pravi neki drugi list. Tako časti, spoštuje in poveličuje velikoserčni francoski narod Marijo, — njo, kije tolažilo žalostnih.
Zvezdice z a šolo.
Dober sret.
Sv. Stanislav je imel to le posebno lepo navado: Kar je po bukvah od Marije lepiga bral, si je iz njih izpisoval, de bi ravno tisto večkrat prebiral, in jo obilniši častil. Dobro bi bilo za učence, ako bi si vsak, ki pisati zna, take bukvice beliga papirja napravil, ter mnogotere lepe reči. ki jih bere ali sliši, vanje zapisoval. Učenik, ali kaleliet bi jih utegnil o posebnih časih pregledovati, koliko so se pri vsakim že narasle in s kakošnimi rečmi? ter jih zato pohvaliti ali tudi po okolišinosti obdarovati. Mogel bi se v ta namen pri vsaki reči tudi dan zapisati, kadaj de je bila pisana, de se ve, v kakošnim redu so bile lepe reči v bukvice zbirane. Ce je daljši reč, bi se utegnilo zgorej zapisati, postavimo: Začeto na novo leto, v dan sv. treh Kraljev itd." Spodej pa: ^Dopisano na Svečnico, ali, tretjo, četerto nedeljo po sv. treh Kraljih 1855 itd." — Upamo, de bi se s tako lepo napravo marsikaj dobriga obudilo, marsikaj liudiga odvernilo in pa koliko lepih reči hi si vsak v malo letih lahko skupaj zbral v svojo lastno naslednjo rabo in pa v prid in razveselovanje druzih. — Ako bi se kje kaj taciga počelo, prosimo čez kaj časa naznaniti, kakšin vspeh bo iz tega.
Dober svet za pridno hojo r sol o.
Na vsakih sedem ali osem tednov svete podobice deliti; pa le samo tistim, ki skoz tisti čas niso noben krat šole opustili (razun, ako bi bili z boleznijo zaderžani).
Vest.
Neki Indijan v Ameriki je prosil svojiga soseda malo tobaka. Sosed seže v žep in ga mu da polno pest. Drugi dan pride Indijan in mu prinese tridesetico, ki je bila pod tistim tobakam. Nekteri so ga hotli pregovoriti, de naj denar za-se ohrani. On pa je roko na seree djal in rekel: rTukaj notri v sercu imam eniga dobriga in pa eniga litidob-niga človeka. Dobri človek je rekel: denar ni tvoj, daj ga njemu, čigar je. Hudobni človek mi je rekel: Tebi ga je dal, tvoj je. Dobri človek je na to rekel: To ni res, tobak je tvoj, denar pa ne. Hudobni človek na to spet reče: Nikar se ne boj, pojdi, pa si žganja za denar kupi. — Nisim vedil, kaj bi storil; poslednjič, de bi že v mir peršel, sim se v posteljo ulegel. Ali hudobni in dobri človek sta se vso noč prepirala, tako de nisim kar nič miru imel: mogel sim denar nazaj prinesti".
Razgled po hersan&khn »veh#.
Iz Ljubljane. Kar bo vsi previdni želeli, je zdaj kakor se sliši, enoglasno sklenjeno; Bolnišnica (špital) bo namreč usmiljenim sestram zročena.
v Briksnu so device v svetim leta sklep storile, toliko denara zbrati, de bodo zamogli misionarji v Afriki uboziga zan.urskiga otroka odkupiti.
V	Bosni je O. Marian Šunjič, iz reda sv. Frančiška, na prizadevanje avstrijanske vlade v Rimu škof zvoljen. On je močno zobražen in u«'*en mož; dobro govori in piše greško, latinsko, nemško, laško, francosko, turško, arabsko, persko, zna tudi sanskrit in vse slovanske narečja. Bil je dolgo časa s kardinalam Mezzofantitam v Rimu. Dal je lepo imenitno jezikoslovsko delo na svitlo, in ima v rokopisu nekaj zgodovinskih del, ki jih bo o prilikah na svitlo dajal. Narod bosen-ski ga z dušo in s telesam ljubi.
..Moniteur" je iz Bel grada naznanil, de je serhska vlada obljubila, za katoličane cerkev in poko-pališe napraviti. Službo Božjo bojo frančiškani iz Bo»-nije opravljali.
Protestant Janez Vit. imenovan Dering, Danec. pripoveduje, kako ljubeznivo ho mu usmiljenice v Samberiški bolnišnici stregle. Ne tajim, pravi, prestrašila me je misel, de bom mogel v bolnišnico iti; ko me pa vanjo prinesejo, in v prostorni izbani, kjer je bilo velik«* omiraj»c:li, na stol sedem, me neizrečena groza ohidde, jok me ponili. Jaz, ki sim bil toliko razvajen, sim bil zdaj med berači. Pa neskončno dobrotlji% i Bog je za-me nkerbel. BlarC usmiljenice, ki jim je vsa bolnišnica zreče na, ho kmalo mojo žalost spoznale, ker sim hil med nar revnisiini bolniki. Nesejo me ▼ prijazno izbir i, ki je bila njih. in ne gledajo ne na natolcevanje. ne na veči trid in veči stroške. Izbico mi 0 cveticami ozaljšajo, mi iz bakev berejo ter mi take jedi pripravljaj«, s kterimi mi mislijo post reči: kratko reči: tako serčno so za-me skerbele. kakor sicer le teatra bratu, mož ženi streči more. Resnično po vsi zemlji ninim nič tako hlaziga, nič tako čantitiga vidil, kakor ho te usmiljenice: velikokrat plcmcnitne in premožne, zale na duši in na telesu, te »levice prostovoljno vse zapuste, de revnim bolnikam, umazanim beračem strežejo. Brez studa čedijo ture gobovih in ovezujejo gnojne rane; mirno in Bogu vdane poslušajo gergranje umirajočih ter jim pot v večnost s pobožnim prigovarjanjem in z molitvijo zlajsujejo. Resnično, le vera jih zamore v tem poterdovati; vera pa, ki jim to moč deli, mora prava biti!
V	Lipsii je v založbi Mavricija Schaefcrja časnik s podobami za katoliške Nemce rlllustrirte Zei-tung fiir das kathol. Deutschland" na svitlo prišel. Ta tednik velja za tri mesce 3 gld. in donaša v letu okoli IOOO podob.
V	Minsteru več katoliških učenih sloviti časnik „Civilta cattolica" v nemški jezik prestavlja. Cena bo pri bukvarjih 6 gld. 40 kr.
Rim. Pri razglašenji verske resnice od neoma-dežaniga spočetja Marije Device 8. grudna je bilo pričujočih 50 kardinalov in 189 škofov.
V	Rimu ho kardinal 8 c i t o vv h k v 18. listopada v cerkvi s. Petra pri velikim altarji maševali, kjer sicer le sveti oče mašujejo; 10. listopada so pa Dunajski veliki škof v nemški cerkvi jota Maria deli" Animau zavoljo godu presvitle avstrijanske cesarice Elizabete veliko maso imeli, pri kteri so bili gospodje avstrijan-skiga poslanstva, kardinala Schvvarzenberg in Scitovv-sk> . vsi v Rimu pričujoči škofje in viši duhovni, pa tudi veliko druzih rojakov. — Ostrihomskiga kardinala so sveti oče zvolili uda družb zastran kszala, zborov, cerkvenih obredov, odpustkov in svetinj. — Fogaraška greška zedinjena škofija na Krdeljskim je s porazumlje-njcin z avstrijansko vlado v viši škofijo povzdignjena ;
tudi ste dve novi greški zedinjeni škofii napravljeni, ena v Lugošu na Ogerskim, ena pa v Armenskim mestu (Szamoš-lTjvaru) na Erdeljskim.
Rusovsko. Velikoknez carovič, načelnik vojen-skih šol, je ukazal, de v vojenske rejne naprave morajo tudi uceniki za katoliški keršanski nauk priti.
Aleksandria 18. grudna. Namestni kralj Said-paša je kupčevanje s sužnji prepovedal, piše Volksfr.
O miartenčeri smerti.
Stoji stoji pokopališe Per cerkvi svet'ga Krištofa: Velika njiva, polna ni še, Ze tavžente mertvili ima.
Leži lam vsakoršni merliči: Otroci, sivci in možje. Mladenči čversti in deklici. Neveste . stare matere.
Cmlan >n v tesno jamo djali I z sol mladenča pridnima .
50	v cerno per-t £a zakopali . bh «pal do dneva -ndniga.
Bil ravno kar -e zdrav m«-d nami. Pa smrrt s» najin f»L«-i: Naj mirno spi v prr*r»dnji jami. Na| mirno spi d» kunca dni!
kn se mu je mladost smejala. Ko srrrr nit si jr osnoval. Nam bela -mert »a je pobrala. K«» se je nje nar manj nadjal.
sh mnofi sklepi in nameni Se v duhu mu snovali ze; Pa vrrir smert ca v erob zeleni. In ma snovino vso razdre.
Kaj sklepamo svetne namene
51	za neznan prihodnji čas;
Le to velja kar Večni sklene. — Pokliče, kadar hoče, nas.
Ne vemo. kdaj se smert prikrade. Pa vemo to, de enkrat se; Ob enim v dari stare, mlade; Al kdaj ga bo, ne ve nihče.
Zadela njega je v mladosti, Ko ravno se razcvetal je: Prišla po Božji je modrosti. Ko ni na njo še mislil ne.
Iz zlesov vzel sa je stoternih. Ki dni življenja nam grene: Otel prepadov neizmernih. Ki ko pošasti nam groze.
Tud unkraj reši sa britkosti,
Opčri, kar je grešnih prog:
t'e kej kazi se do svitio.-ti,
Domesti ma, o večni Bog!	M-i-r.
JMiti iiarovi.
Za pogorelce Podhoščane.
Gospodje bogoslovci 6 gold. —
Za pogorelce na Blocicah.
Gospodje bogoslovci 6 gold. —
Premembe dnhorsine.
V Ljubljanski škofii. Gospod Jan. Zupin, fajmošter v Sentrupertu. so I. prosenca v 69. leta svoje starosti po dolgi bolezni v Gospodu zaspali. Naj v mira počivajo!___
Odgovorna vrednih« indrej 'lameje in Luka Jeran. - Založnik: Jožef Ht**n,k.