Štajerski TEDNIK TRGOVINA BAR 5 DISKONTNA RAZPRODAJA DAN z BANJALUŠKIMI in SARAJEVSKIMI ČEVAPČIČI petek, 23. SEPTEMBER 2022, od 9. ure dalje - PORCIJAEVAPIEVVaEPINJI ZASAMO 3,00€ Praznik PASULJA in GOLAŽA petek, 23. in sobota 24. SEPTEMBER 2022 - V¢N΄NÞ$*a_N΄NÞ΄$N¢_ONTNE PRODAJE PO 2,00€ ͬƵĎă΄ƵƂƊƖ΄ĈƂƞLjijœƊņijĮ΄ƊʼnåĈŜʼnĎĈŜƵ, džåőƂdžœŃĎœij΄ƂijĀŃij΄ijdžĈĎʼnņij͚΄ džåőƂdžœŃĎœå΄džĎʼnĎœŃåƵå͚΄͛ͭ 1,00€ EVENT DAYS Ptuj, torek, k 20 20. septembra b 2022 Petek, 30. SEPTEMBER 2022, od 9. ure dalje - PROMOCIJA JEDI NA΄àaNt - GOaAà z GOVEDINO + LEPINJA ƍņo ņ - P¢¶a]΄Ɗ΄΄ſƂĎņåŃĎœŜ΄΄ĮåőĀƞƂƍņo slanino + LEPINJA 2,00€ COLOR CMYK torek, 20. 9. 2022 V središču Spodnje Podravje z Politične in akademske eminence poskrbele za svoj žep Kronika Kidričevo z Rdeče blato ostaja na trasi obvoznice  Strani 6 in 7  Stran 5 Letnik LXXV z št. 73 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Aktualno Podravje z Odprti prvi štirje krajevni uradi, kdaj bodo preostali, ni znano Podravje z Ob avtocesti bi Ptuj lahko veliko bolje reklamirali Glavoboli neodvisnih kandidatov  Stran 2 Podravje Cirkulane z Vrata gradu Borl ostajajo zaprta do naslednjega leta  Stran stran 1 Zaradi zaprtja krajevnih uradov nekateri neodvisni kandidati za župane in svetnike na jesenskih lokalnih volitvah opozarjajo, da niso v enakovrednem položaju s kandidati, ki jih predlagajo stranke, saj morajo zbrati določeno število overovljenih podpisov podpornikov, kar pa je možno urejati le na UE Ptuj. Več na strani 3. 2 Kronika Ptuj z Nenavadno: pobuda proti asfaltiranju kolesarske poti  Stran 5 Podravje Hajdina z Pošto prevzema podjetnik Kocman  Stran 9 Ljudje in dogodki Markovci z Franc Kukovec doniral 5.000 evrov domačemu RK 11 Šport Rokomet z Ostali brez točk, Kosija, Šuleka, Žurana, Čiroviča ...  Stran 13 Andrej Maglica z "Šport je zame strast, ki povezuje ljudi" 16 torkova izdaja  Stran Glasbena šola Karol Pahor z Podravje Sramota celotne spodnjepodravske regije OGZ Ptuj bo ostala brez desetih društev in 20.000 evrov letno  Strani 6 in 7 z  Stran 3 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi  Stran Foto: Črtomir Goznik Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 20. septembra 2022 Cirkulane z Vrata gradu Borl ostajajo zaprta vsaj do prihodnje pomladi Ministrstvo za kulturo obljublja odprtje v letu 2023 Obnovljeni prostori gradu Borl še vedno samevajo. Več kot leto dni po zaključku delne obnove objekta, ki je stala okoli dva milijona evrov, država ni izbrala upravljavca. Kot je znano, bi to funkcijo lahko prevzel Javni zavod Belana, ki ga je s tem namenom ustanovila Občina Cirkulane. Pogodba je že bila pripravljena, vendar je prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti ni podpisal. Zakaj tega ni storil, ni znano. Jasno pa je, da zaradi te odločitve v letošnji turistični sezoni obiska gradu ni bilo mogoče promovirati oz. tržiti, obiskovalci so ostali pred grajskimi vrati, odpovedati so morali vse dogodke, tudi prvo poroko. V Društvu za oživitev gradu Borl so izjemno razočarani, da je ena sezona za grad Borl izgubljena. Po besedah predsednice Sonje Golc je bilo namreč povpraševanje res veliko. »Ljudje bi radi imeli na gradu poroke, koncerte ali druge kulturne dogodke, veliko je takih, ki bi se prišli samo slikat ali pa na ogled grajskih prostorov. Vsi skupaj si torej želimo čim prej grad koristiti, zato upamo, da bodo kmalu znani pogoji in cenik za uporabo. Prizadevamo si, da bi začeli načrtovati obnovo preostalega dela gradu, ne pa da še obnovljenih prostorov nismo dali v funkcijo,« je povedala Golčeva in dodala, da res apelirajo na resorno ministrstvo, da čim prej uskladijo zadeve oz. pregledajo že obstoječo pogodbo in jih korigirajo, če je to potrebno. »Velika škoda Garancijski roki se iztekajo, najdene so tudi napake Zaprtje gradu pa s seboj prinaša določene težave, na katere je opozorila Golčeva. Ker obnovljeni prostori že več kot leto dni niso v uporabi, na nek način propadajo. »To lahko preprečimo samo tako, da grad živi, da je nekdo vsak dan tam in po potrebi odpre oz. zapre okno. Še večje težave se bodo pojavile v prihodnje, ko bodo potekli garancijski roki za že izvedena gradbena dela ali pa opremo, ki sploh še ni bila preizkušena. Morebitne napake se bodo namreč pokazale šele po uporabi oz. odprtju, mi pa ne bomo mogli več uveljavljati garancije. To bo sicer moral urejati lastnik, Ministrstvo za kulturo, ki je investicijo tudi vodilo.« Več različnih napak so že evidentirali, kar je potrdila tudi Žumbarjeva, in sicer odpadanje ometa, ploščic, okna ne tesnijo, videonadzor ne dela … Seznam so že poslali resornemu ministrstvu. Foto: ČG Grad Borl naj bi po napovedih kulturnega ministrstva odprli spomladi prihodnje leto. je, da smo zamudili prvo turistično sezono po koroni, ko bi lahko na grad pripeljali res veliko turistov. Vsekakor bo škoda še večja, če zamudimo še sezono 2023.« Direkcija RS za infrastrukturo je avgusta letos zaključila sanacijo skalne brežine pod gradom, na katero so pričvrstili posebno mrežo, ki ščiti voznike pred morebitnim kamenjem. Vrednost investicije je 291.000 evrov. Prav tako so na novo asfaltirali del ceste od borlskega mostu proti Zavrču. Kulturno ministrstvo napovedalo odprtje spomladi Kot so sporočili z Ministrstva za kulturo, so od občine Cirkulane dobili program dela Javnega zavoda Belana. »Na podlagi tega ocenjujemo, da je omenjeni zavod primeren in kompetenten bodoči upravljavec gradu Borl, zato bomo v sodelovanju s cirkulansko občino uredili vse potrebno, da bi grad Borl spomladi lahko odprli za javnost.« Ta novica je izjemno razveselila Antonijo Žumbar, županjo občine Cirkulane, ki naj bi se v kratkem uradno sestala s predstavniki Ministrstva za kulturo. Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar si je sicer grad že ogledal, z njim je uspela govoriti tudi županja. »Po tem pogovoru lahko rečem, da je moj občutek pozitiven. V dopisu so nam tudi pojasnili, da je nova kulturna ministri- Foto: ČG Roki za garancijo pohištva in druge opreme bodo najverjetneje potekli. ca Asta Vrečko o problematiki seznanjena. Takoj, ko bo to mogoče, bo prišel na vrsto tudi grad Borl, so nam zatrdili,« je dejala cirkulanska županja. Na občini tudi pozdravljajo odločitev, da upravljanje začnejo spomladi, odprtje gradu tik pred začetkom zime ni smiselno oz. rentabilno. S kulturnim ministrstvom ima občina Cirkulane sicer sklenjeno pogodbo za izvajanje hišniških opravil na gradu Borl v višini 400 evrov mesečno, prav tako skrbijo za dnevno prezračevanje prostorov. Estera Korošec Podravje z Pogoji za postavitev turistične signalizacije Ob avtocesti bi Ptuj lahko veliko bolje reklamirali Pobude, da bi se na obeh straneh podravske avtoceste postavila bolj opazna, nazorna in številčnejša turistična signalizacija, ki bi vabila na Ptuj, so bile podane že večkrat. Pred izvozom Draženci je postavljena tabla, ki oglašuje Ormoške lagune. Primerljivo mesto bi si gotovo zaslužila tudi ponudba mestne občine. Z malo več angažmaja lokalnega okolja bi lahko bilo tovrstnih tabel na tej relaciji bistveno več. Destinacija namreč izpolnjuje kriterije za postavitev dodatne signalizacije. »Tabla se postavi na način, da pobudnik, bodisi občina, turistična organizacija, muzej, naravno zdravilišče, javni zavod ipd., na družbo DARS naslovijo vlogo za postavitev turistične signalizacije ob avtocesti oz. hitri cesti. Če so izpolnjeni pogoji za postavitev, družba DARS izda nalog za postavitev. Table so last vlagatelja prošnje, v primeru Ptuja je to bila MO Ptuj, v primeru Ormoških lagun pa Turistična organizacija Ormož,« postopek postavljanja turistične signalizacije ob avtocesti predstavljajo na DARS-u. Pobudo za postavitev torej podajo lokalne organizacije, zavodi ali občine, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Turistična signalizacija ob avtocestah in hitrih cestah se namreč postavlja v skladu s pogoji 62. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi: »Zahteve, ki izhajajo iz zapisanih členov, so, da se s turistično signalizacijo na avtocestah in hitrih cestah lahko obvešča o ciljih, ki imajo status kulturnega pomena na državni ravni, ali pa gre za naravno vrednoto državnega pomena oz. za naravna zdravilišča in smučarske centre. Za Ptuj velja status kulturnega spomenika – zgodovinsko mesto –, poleg tega ima Ptuj še naravno zdravilišče. Ormoške lagune imajo status naravne vrednote državnega pomena,« pojasnjujejo na DARS-u. Oba omenjena cilja torej izpolnjujeta pogoje za postavitev obvestilne oziroma turistične signalizacije. Ormožani dobro izkoristili priložnost Pred izvozom številka štiri (Hajdina) je postavljena tabla za zgodovinsko mestno jedro Ptuj, v naslovni vrstici je tudi znak za na- Foto: ČG Pred izvozom Draženci je postavljena tabla, ki oglašuje Ormoške lagune. Gotovo bi si ob njej tudi Ptuj s svojo izjemno ponudbo kulturne in naravne dediščine zaslužil podobno turistično signalizacijo. Foto: ČG V smeri proti Hrvaški je pred izvozom Hajdina obvestilna tabla za zgodovinsko mesto Ptuj, nad tem je tudi znak za naravno kopališče (Terme). ravno zdravilišče, naslednji izvoz (za Dražence) pa označuje izvoz za Ormož in Ormoške lagune. Z vidika Ormožanov je postavitev obveščevalne table vsekakor pohvalna, saj so prepoznali priložnost in jo izkoristili. Mnogi turisti na poti domov iščejo zanimive destinacije za eno-ali večdnevne izlete. Ptuj pa gotovo lahko ponudi še veliko; ogromno je znamenitosti, ki bi jih veljalo izpostaviti in na ta način privabiti dodatne tranzitne turiste. Nepremični spomeniki državnega pomena so ptujski in turniški grad ter Orfejev spomenik, nekoč tudi stavba Stara usnjarna. Vsi ti izpolnjujejo pogoje in bi se lahko znašli na znakih za obveščanje ob avtocesti, ki merijo tudi do 25 metrov. Ptuj pogoje za postavitev dodatnih turističnih signalizacij- skih tabel izpolnjuje, prvi pogoj pa je večji angažma lokalnega okolja oziroma oddaja vloge na DARS. Na 13 kilometrih avtoceste med bi se gotovo našlo primerno mesto za oglaševanje znamenitosti Ptuja z okolico. Postavljene so sicer številne druge table, ki pa ne sodijo v ta sklop in se tudi razlikujejo od teh (rjavih) znakov za obveščanje o kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitostih. So bolj oddaljene od cestišča ter na zasebnih zemljiščih. A še vedno, predvsem zaradi velikosti, uspešno vabijo turiste. Zelo nazoren primer je ogromen McDonald'sov reklamni pano na njivi pred izvozom za Puhov most. Njihov posel na Ptuju tudi s pomočjo odličnega obiska – tudi po zaslugi dobre reklame. Dženana Kmetec torek, 20. 9. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 20. septembra 2022 COLOR CMYK Aktualno stran 3 3 Podravje z Odprti prvi štirje krajevni uradi, kdaj bodo preostali, (še) ni znano Zaprta vrata uradov povzročajo glavobole neodvisnim kandidatom Krajevni uradi v Spodnjem Podravju so bili vse od sredine maja do sredina septembra zaprti. Razlog naj bi bila kadrovska stiska, kot je načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah zaprtje upravičil Ministrstvu za javno upravo. Zaprtje krajevnih uradov pa ne vpliva le na občane, ki morajo za ureditev upravnih zadev obiskati Ptuj, temveč tudi na neodvisne kandidate za župane in svetnike, ki za vložitev kandidature potrebujejo overjene podpise, overja pa jih Upravna enota Ptuj (s čakalnimi vrstami) oz. krajevni uradi, ki pa v večini ostajajo zaprti. Zaradi zaprtja krajevnih uradov pa nekateri neodvisni kandidati že opozarjajo, da niso v enakovrednem položaju s kandidati, ki jih predlagajo stranke. »Vsakdo, ki se podaja na pot z neodvisno listo, mora pridobiti pogojeno število glasov, podpisov. Ker so krajevni uradi zaprti, pomeni, da mora podpornik obrazec najprej nesti na Ptuj, ga tam overiti, in nato podpisani list podpore v roku prinesti nazaj. Gre za dodatno obvezo, strošek, ki ga ne bi bilo, če bi krajevni uradi delovali,« je dejal eden izmed kandidatov za župana. Še hujša naloga kot župana pa čaka neodvisne svetnike oz. neodvisne liste, pravi župan Žetal Anton Butolen. »V naši občini je slaba strankarska zastopanost, zato se večina odloči za neodvisno kandidaturo in če mora kandidat za župana v naši občini zbrati okrog 15 podpisov, jih morajo svetniki 30. Teoretično bi pomenilo, da če imamo deset kandidatov, morajo ti zbrati 300 overjenih podpisov, torej 300 poti na Ptuj. To je velika težava.« V Žetalah in Podlehniku razočarani UE Ptuj je minulo sredo ponovno odprla vrata štirih največjih krajevnih uradov, ki pa bodo delovali omejeno število dni: Kidričevo dva dneva v tednu, Majšperk, Videm in matičarkama je prenehalo delovno razmerje, eni zaradi upokojitve, ena pa je odšla v drugo službo. Tretjo matičarko smo začasno prerazporedili na sedež upravne enote zaradi velikega števila zadev in pomanjkanja kadra,« je pojasnilo začel načelnik ptujske upravne enote Metod Grah. Javni razpis za nove uslužbence so objavili maja, Kandidate za župane lahko predlagajo politične stranke ali volivci. Politična stranka določi kandidata po postopku, ki je v skladu z njenim pravilnikom, neodvisnega kandidata za župana občine pa lahko s podpisovanjem določi tudi skupina volivcev. Za vlogo kandidature mora t. i. neodvisni kandidat zbrati podpise najmanj dveh odstotkov volivcev, ki so v občini glasovali v prvem krogu zadnjih volitev za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500 podpisov. Konkretno to pomeni, da mora neodvisni kandidat v Makolah zbrati 18 podpisov, v Majšperku pa npr. 30. Rok za zbiranje podpisov podpore se izteče 20. oktobra. Foto: Črtomir Goznik Večina krajevnih uradov zaradi kadrovske stiske še vedno ostaja zaprtih. Gorišnica pa po en dan na teden. »Krajevni uradi, ki bodo odprti, so razporejeni tako, da je pokrito celo območje upravne enote,« je pojasnil Grah. Dela v uradih bo opravljala dosedanja matičarka, ki bo istočasno še nekaj časa uvajala novo uslužbenko v samostojno delo, ostale krajevne urade bodo odpirali postopoma. V Žetalah so nad informacijo, da njihov urad, ki spada med najmanjše, ostaja zaprt, razočarani, enako v Podlehniku. »S kolegom Butolenom sva bila presenečena nad informacijo, da krajevna urada v Podlehniku in Žetalah ostajata zaprta, saj je upravna enota lokalnim skupnostim obljubila, da bodo v jeseni vsi krajevni uradi vzpostavljeni. O tem, da vrata ostajajo zaprta, nismo bili obveščeni, prav tako ne, da se nekateri odpirajo. Sklenili smo, da se obrnemo na načelnika UE za pojasnila,« je povedal župan Sebastian Toplak. Druga izbrana kandidatka na UE Ptuj bo začela delati šele novembra Odgovor ptujske UE bo najverjetneje enak pojasnilu, kot je bilo dano ministrstvu za javno upravo glede delovanja krajevnih uradov. »V UE Ptuj je deset krajevnih uradov, v katerih so na začetku leta delale tri matičarke. Dvema Foto: ČG Kandidati za župane in svetnike za vložitev kandidature potrebujejo overjene podpise podpornikov, podpis je mogoče overiti na krajevnih uradih, ki pa v mnogih občinah tudi po štirih mesecih ostajajo zaprti. Podravje z OGZ Ptuj bo ostala brez desetih društev in dobrih 20.000 evrov letno Završki in cirkulanski gasilci podprli ustanovitev nove gasilske zveze Nova Gasilska zveza je tik pred ustanovitvijo Pod okriljem Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj trenutno še deluje 24 prostovoljnih gasilskih društev iz občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Zavrč in Cirkulane. Ta številka pa se bo kmalu skoraj prepolovila, saj bo iz zveze še letos izstopilo deset gasilskih društev, in sicer vseh osem iz občine Markovci, pa še po eno iz Zavrča in Cirkulan. Statut nove zveze so pred dnevi že potrdili, prav tako so oblikovali novi grb. Sedeže nove Gasilske zveze Markovci, Cirkulane in Zavrč bo v naselju Bukovci, tako kot so v začetku letošnjega leta že napovedali. Kot je zatrdil vodja komisije za ustanovitev nove zveze Milan Majer, bo ustanovna skupščina predvidoma sredi novembra letos, uradno pa bo nova zveza začela delovati s prvim januarjem 2023. Med drugim je Majer povedal tudi, da so o izstopu pisno že obvestili vodstvo OGZ Ptuj. Točnega datuma tega koraka sicer niso navedli, so pa zapisali, da se bo to zgodilo takoj z ustanovitvijo in financiranjem nove Gasilske zveze Markovci, Cirkulane in Zavrč. Kam je še denar za delovanje OGZ Ptuj, niso nikoli izvedeli Vprašanje, kaj to pomeni za nadaljnje delovanje OGZ Ptuj, smo naslovili na njeno vodstvo, kjer pa zadeve ne želijo komentirati. Dejstvo pa je, da se bo odslej na račun izbiri kandidatk pa sta bili pravnomočni šele avgusta. Ena kandidatka je nato z delom oz. uvajanjem začela v začetku septembra, druga kandidatka pa mora najprej oddelati trimesečni odpovedni rok, kar pomeni, da bo delo na krajevnih uradih začela šele proti koncu leta, sredi novembra. Mojca Vtič ptujske OGZ stekalo precej manj sredstev. Občina Markovci je za njeno delovanje na letni ravni namenila okoli 16.000 evrov, občini Zavrč in Cirkulane pa še dodatno vsaka med 2.000 in 3.000 evrov. »Večkrat smo želeli izvedeti, kaj natančno pomeni »delovanje zveze« in za kaj se porablja ves ta denar, vendar odgovora nikoli nismo prejeli. Ob vsem tem nam je OGZ Ptuj vsako dodatno aktivnost še dodatno zaračunala,« je izpostavil župan Milan Gabrovec, pobudnik ustanovitve lastne gasilske zveze. šanjem ‚zakaj je dobro, da imamo svojo lastno občino?‘ Prav je, da se tudi na področju gasilstva odloča- mo samostojno in suvereno. Občina Markovci z osmimi gasilskimi društvi predstavlja močno gasilsko organizacijo v vseh pogledih. Ocenjujem, da lahko zlahka vodimo samostojno gasilsko zvezo.« Na grbu nove zveze lev, sidro in završki dvorec Na grbu nove gasilske zveze je lev, ki predstavlja občino Markovci, sidro (občina Cirkulane) in završki dvorec. Markovski župan je prepričan, da bo nova zveza delovala zelo uspešno, predvsem pa transparentno. »Na vprašanje, zakaj je dobro, da imamo svojo lastno gasilsko zvezo, bom odgovoril z vpra- Foto: ČG Sedež nove Gasilske zveze Markovci, Cirkulane Zavrč bo v gasilskem domu v Bukovcih. Završki gasilci so na enem izmed občnih zborov podprli pobudo, da izstopijo iz OGZ Ptuj in se priključijo novi zvezi. Že vrsto let namreč zelo dobro sodelujejo z občinskim poveljstvom Markovci, ob večjih nesrečah pa jim vedno priskočijo na pomoč člani PGD Bukovci in Stojnci. »Če bi mi ostali izven nove zveze, bi prekinili pomembno vez, ki jo ohranjamo z markovskimi gasilci že vrsto let,« je povedal Anton Bratuša, predsednik PGD Zavrč. Podobnega mnenja je tudi Anton Kokot, predsednik PGD Cirkulane, ki je poudaril, da so občino Markovci podprli pri ustanavljanju nove gasilske zveze predvsem zaradi medsebojne pomoči, pa tudi zaokrožene geografske celote. »Markovci so naša sosednja občina in s tamkajšnjimi gasilskimi društvi smo res že dolga desetletja izjemno povezani. Vsekakor precej bolj kot npr. s ptujskimi. Prvi, ki nam pridejo pomagat ob večjih nesrečah, so markovski gasilci,« je dejal Kokot. Oboji si sicer želijo, da bodo v zvezi enakopravno zastopani. Tudi Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, podpira odločitev članov PGD Cirkulane, da z novim letom začnejo delovati pod okriljem nove gasilske zveze. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 torek z 20. septembra 2022 Ormož z Destinacija Jeruzalem Slovenija Ptuj z Interes za nakup prostorov na Novem trgu Zeleni ključ za Hostel in grad Kako dolgo bo lokal PP še zaprt? V Destinaciji Jeruzalem Slovenija se odslej ponašajo z okoljskim znakom Zeleni ključ, ki so ga pridobili za dva objekta – grad Ormož in Hostel Ormož. Podeljuje ga Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo, in sicer za objekte, v Ormožu pa so obstoječa znaka že nadgradili – Hostel ima tako okoljski znak Zeleni ključ Accomodation (nastanitveni objekti), grad pa Zeleni ključ Attraction (turistične atrakcije). Okoljski znak Zeleni ključ gostom zagotavlja, da z izbiro certificiranega turističnega obrata neposredno pripomorejo k varovanju okolja. Obrati vzdržujejo visoke okoljske standarde s pomočjo stroge dokumentacije in pogostih kontrolnih pregledov, pridobijo pa ga lahko hoteli in hostli, manjši nastanitveni obrati, kampi in počitniški parki, kongresni centri, restavracije in turistične atrakcije. Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož, pravi, da Zeleni ključ predstavlja vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji: „Ta prestižni okoljski znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo. Temu smo zavezani tudi v Destinaciji Jeruzalem Slovenija; naš cilj je zelena butičnost, zato je pridobivanje tovrstnih znakov tudi v skladu z našo strategijo,“ je pojasnil. Minevajo tri leta, odkar je Perutnina Ptuj (PP) zaprla svojo restavracijo v centru mesta. Vse od takrat za ta objekt iščejo kupca. Cena je ves čas nespremenjena, 430.000 evrov. Zdaj naj bi (končno) bil izkazan interes za nakup prostorov površine 460 m². Pred kratkim je sicer prav ta največji pridelovalec perutnine v regiji razširil gostinsko ponudbo v prestolnici. Od oktobra 2019 je nekoč priljubljen in dobro obiskan gostinski lokal na Novem trgu, v centru Ptuja, zaprt. Klavrna podoba še enega praznega objekta na tej frekventni lokaciji mestu (najbrž pa tudi lastnikom) ni v ponos. Mnogi Ptujčani si želijo dodatno kulinarično ponudbo v samem centru. Kdaj bi to lahko pričakovali in ali držijo navedbe, da imajo potencialnega kupca za ta objekt, iz PP odgovarjajo: »V skladu s strateško usmeritvijo odprodajamo premoženje, ki ni neposredno povezano Prihaja Pišek plac tudi na Ptuj? Kljub odločitvi izpred nekaj let, da se postopno umaknejo iz gostinske dejavnosti in osredotočijo na osnovno dejavnost podjetja, pa so pred kratkim v ljubljanskem BTC odprli Pišek plac. Ob odprtju so številni Ptujčani izrazili prepričanje, da bi PP kot največji pridelovalec perutnine v regiji morala kaj podobnega ponuditi tudi v domačem mestu. Na vprašanja o morebitnih planih za prihodnost z vidika popestritve kulinarične ponudbe odgovarjajo: »V BTC Ljubljana smo že prej imeli fast food ponudbo, ki smo jo ob obnovi objekta razširili s ponudbo burgerjev in drugimi meniji. Veseli nas, da nam je z novo ponudbo uspelo privabiti tudi nove kupce. Glede na odziv kupcev bomo proučili možnosti širitve in ureditve Pišek placa na Ptuju.« Foto: NŠ Tako grad kot Hostel sta v lasti občine Ormož, zato župan Danijel Vrbnjak ni skrival veselja ob pridobitvi okoljskih znakov: „V Destinaciji Jeruzalem Slovenija želimo biti čim bolj zeleni in butični, zato smo na dosežena Zelena ključa res ponosni. Grad je naš osrednji protokolarni objekt, na katerega želimo vezati tudi novi turistični produkt, ki ga bomo razvijali v prihodnjem letu. Občina Ormož si prizadeva za čisto okolje in k temu smo se usmerili že s certifikati, ki smo jih v preteklosti pridobili za naše prireditve. Takšni certifikati pomembno vplivajo na razvoj občine in turizma, bodo pa tudi odlični temelji za pripravo strategije razvoja od leta 2024 dalje,“ je zaključil. stran 4 Foto: ČG Iz PP so potrdili informacije, da imajo potencialnega kupca za ta lokal. z osnovno dejavnostjo. S pomočjo specializirane agencije za prodajo nepremičnin prodajamo nekdanjo gostilno PP na Novem trgu. Interes za nakup lokala obstaja. Iščemo pa strateškega lastnika, ki bo popestril kulinarično ponudbo v centru Ptuja z dolgoročno vizijo razvoja.« Dalj časa pa je prazen še en objekt v njihovi lasti, na Potrčevi cesti, ob upravni stavbi (nekdanji Perutninček oz. Don Caffe). A kot pravijo, tega ne prodajajo, niti ga ne nameravajo oddajati v najem: »Odločitev o namenu uporabe navedene nepremičnine še ni dokončno sprejeta.« Nekoč pomemben gostinec, danes nič več Foto: PP Z otvoritve Pišek placa v Ljubljani V najboljših časih je PP upravljala tri pomembne gostinske lokale v mestu: Ribič, Don caffe in gostilno PP. Najprej so zaprli priljubljeno zbirališče mladih, Don caffe, nato so gastronomsko ponudbo ene najelitnejših restavracij na Ptuju, Ribiča, predali v roke najemniku. Kasneje so tudi ta objekt na idilični lokaciji prodali. Novega lastnika so našli tudi za objekt na Vinarskem trgu, v katerem je nekoč delovala gostilna Beli križ ter znan nočni klub Ana, tik pred popolnim zaprtjem pa tudi diskoteka. V kratkem bi lahko bil sklenjen še en posel, pomemben za lastnike, pa tudi samo mesto, prodaja lokala na Novem trgu. Ta meri 460 m2 in se prodaja popolnoma opremljen. Gradili so ga 1969, prizidek leta 1998. Cena ostaja nespremenjena. Vse odkar so se odločili za prodajo, znaša 430.000 evrov. Pred nekaj leti je bil to visok znesek, zdaj pa – glede na stanje na trgu nepremičnin – najbrž precej realen. Dženana Kmetec Destrnik z Občina prodaja podjetje za izgradnjo termalnega centra Se je našel investitor za Terme Gaja? Občina Destrnik je pooblaščene ocenjevalce vrednosti podjetij ali sodne cenilce povabila k oddaji ponudbe za oceno vrednosti svojega projektnega podjetja Terme Gaja. Foto: arhiv ŠT Destinacijska menedžerka Anita Bolčevič je pojasnila, da so s pridobivanjem Zelenega ključa na obeh objektih morali izpolniti obvezne kriterije – tako obiskovalce obveščajo in spodbujajo k uporabi trajnostnih načinov prevoza, dokumentirajo porabo vode (pretok v obratih na pipah ne presega 5 litrov na minuto in tušev 9 litrov na minuto). Goste v Hostlu Ormož obveščajo o menjavi brisač samo ob naročilu, kemična čistila, pralna in pomivalna sredstva, papirnate brisače, toaletni papir in papir za tiskanje imajo priznani okoljski znak. „Uporabljamo trajnostni namizni pribor v povezavi s hrano in pijačo, dokumentiramo skupno porabo energije, uporabljamo LED-sijalke, goste obveščamo o določeni standardni temperaturi ter o aktivnostih v naravi, pa tudi dobavitelje smo obvestili o trajnostnem načinu poslovanja in jih spodbudili k upoštevanju enakih trajnostnih zavez,“ našteje. Okoljski znak Zeleni ključ so pridobili za obdobje enega leta, v tem času bodo deležni tudi kontrolnih pregledov. Ukrepe jim je uspelo izvesti z minimalnimi materialnimi stroški, za certificiranje in promocijo obeh objektov pa so namenili 9.800 evrov. Pričakujejo, da bodo ta sredstva v celoti dobili povrnjena od Ministrstva za gospodarstvo. nš Lastnika te družbe za turizem, rekreacijo in zdraviliško dejavnost, ki je bila ustanovljena decembra 2006, sta dva: Občina Destrnik z večinskim, 68-odstotnim deležem, s preostalimi 32 odstotki pa podjetje EMER-ING, ki ga vodi destrniški »hišni« gradbinec Peter Emeršič. Kot je navedeno v povabilu, gre za projektno podjetje, ki so ga na Destrniku ustanovili za izgradnjo termalnega turističnega kompleksa v Janežovcih. V vseh 16 letih obstoja v njem ni bilo zaposlenih niti podjetje ni ustvarjalo nobenih prihodkov, knjigovodska vrednost osnovnih sredstev pa znaša nekaj manj kot 4,8 milijona evrov. njena gradnji turističnih objektov, druga polovica pa je rezervirana za parke in zelenice. Podjetje ima že veljavno gradbeno dovoljenje za hotelski kompleks s 152 sobami, 18 apartmajskimi hiškami in 42 hotelskimi apartmaji, termalno vrtino z globino vodnjaka 824 metrov, možnostjo črpanja osem litrov na sekundo in temperaturo po- vršinske vode, ki znaša 28 stopinj Celzija. Terme Gaja so za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč pridobile tudi tridesetletno koncesijo za rabo podzemne vode iz vrtine. Izbrani ocenjevalec, prijave zbirajo do 20. septembra, bo določil dejansko vrednost celotnega podjetja, ločeno pa bo ovrednotil tudi občinski delež. Destrniški župan 4,1 milijona evrov vreden projekt Med premoženje Term Gaja sodi zemljišče, ki meri dobrih osem hektarjev, od katerih je polovica name- Foto: Spirit Invest Slovenia Načrti o gradnji termalnega kompleksa v Janežovcih so še vedno aktualni. Franc Pukšič je že pred časom napovedal, da ima Občina namen izstopiti iz podjetja s prodajo svojega deleža oziroma celotnega podjetja, ko se bo pojavil zunanji investitor. Tega je sicer že večkrat napovedal, a pri razkrivanju podrobnosti vedno ostal skrivnosten, zato so mnogi podvomili o njegovem obstoju. Če je napovedano ocenjevanje dejanske vrednosti podjetja korak k uresničitvi dolgoletnega načrta o gradnji termalnega kompleksa, bomo gotovo kmalu izvedeli; takrat bo znan tudi investitor. Po informacijah Spirit Invest Slovenia je projekt vreden 4,1 milijona evrov, pridobljena ima vsa dovoljenja, investiran pa naj bi bil iz lastnih virov, subvencije in dolžniških virov financiranja. Gradnja naj bi bila dokončana v treh letih, investicija pa naj bi se povrnila po desetih letih. SD torek, 20. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 20. septembra 2022 5 Ptuj z Krajani želijo avtohtono pot, bojijo se motornega prometa Nenavadno: pobuda proti asfaltiranju kolesarske poti Ptujska občina je zagotovila 30.000 evrov za ureditev kolesarske in peš poti proti III. Mitreju na Bregu. Kakor hitro so stroje pognali, pa so se nekateri krajani angažirali in začeli zbirati podpise proti asfaltiranju. Predsednik ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik pravi, da te poteze ne razume in da bodo dela kljub pomislekom nekaterih stanovalcev nadaljevali. »Tiho, ne da bi nas obvestili, so se na občini dogovorili, da se lotijo asfaltiranja teh dveh kolesarskih povezav, ki ležita na ožjem območju kulturnega spomenika III. Mitreja na Ptuju. S pobudo poti smo se seznanili šele ob tem, ko so zabrneli stroji. Nas, ki živimo tukaj in uporabljamo te poti vsakodnevno, ni nihče vprašal, ali želimo, da so asfaltirane ali ne. Zvedeli smo, da je prišla pobuda od Turističnega društva Ptuj. Da je bojda ta asfaltna cesta primerna za turiste, ki hodijo k Mitreju in ob Studenčnici. Mi, ki tukaj, živimo, bi lahko že takrat povedali, da je turistov, ki pridejo peš, zelo malo, da je pot, ki vodi do Mitreja, in pot ob Studenčnici dovolj utrjena in varna, da jo lahko uporabljajo turisti in domačini. Pa verjemite, turisti imajo betona in asfalta doma dovolj, tukaj jih prevzame poleg Mitreja tudi pristna narava. Po drugi strani pa Turističnega društva Ptuj ne gane, da so bila letos vrata III. Mitreja zaprta za obiskovalce in so se turisti (večinoma se pripeljejo z Mariborske ceste) ustavljali pred zaprtim vhodom,« pravi prvopodpisana pod pobudo proti asfaltiranju Milena Žuran. Zakaj nasprotujejo asfaltiranju Podpisniki dopisa, ki so ga naslovili na občino, vztrajajo, da se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine ter da asfaltiranje kolesarskih povezav ne sodi v dolgoročno umestitev III. Mitreja in Foto: ČG Ptuja na seznam kulturne dediščine Evrope ter svetovne zakladnice kulturno spomeniških znamenitosti: »Predlagamo, da se začnejo pogovarjati z nami, ki z Mitrejem živimo (tudi zaradi njega se veliko odrekamo, nimamo bazenov, kot ostali, imamo parcele, ki so opredeljen kot park in niso gradbene, za vsak poseg imamo dodatne stroške z arheologi) in najmanj, kar si zaslužimo, je, da se glede pobud opredelimo mi, ki nas ta pobuda neposredno zadeva. Mi se lahko in znamo pogovarjati, imamo veliko idej, kako urediti te poti, da bodo bolj privlačne, samo v pogovor nas morate vključiti, ko se o tem odloča. Če se ne bo upoštevalo nas, ki smo tukaj, koga se potem bo?« Zraven tega, da želijo obvarovati kulturno dediščino, priznavajo, da obstaja tudi drugi motiv nasprotovanja. Bojijo se, da bo po tej, sicer ozki poti v prihodnje, ko bo asfaltirana, vzpostavljen motorni promet. V izogib temu predlagajo, da namesto asfalta položijo granitne kocke ali navozijo pesek. Vladimir Koritnik, predsednik ČS Breg-Turnišče, pravi, da tega ni v planu ter da to ostaja peš in kolesarska pot. Tudi sam je seznanjen s to bojaznijo posameznih stanovalcev. Ena izmed pred kratkim zgrajenih hiš na tem območju namreč nima ustreznega dovoza z avtomobilom, nekateri pa se »bojijo«, da bi prav asfaltiranje poti ob Mitreju lahko pomenilo prvi korak v smeri urejanja ceste do te zasebne nepremičnine, kar pa bi očitno posameznike motilo. Občina: »Dela bomo nadaljevali na občinskih parcelah« Na občini so potrdili, da so seznanjeni s pomisleki tistih, ki živijo v neposredni bližini načrtovane in- vesticije. Potrdili so, da je pobudo za ureditev omenjenega odseka kolesarske poti, po katerem delno poteka tudi šolska pot, dalo Turistično društvo Ptuj: »Z dobrim namenom, da bi lažji dostop do kulturnega spomenika omogočili tudi invalidnim osebam. Želimo pojasniti, da smo gradbena dela začeli na podlagi sprejetega sklepa o investicijskih vlaganjih v cestno infrastrukturo za območje MO Ptuj za leto 2022, ki je bil tudi javno objavljen.« Potrebno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS so pridobili in zavrnili informacije, da Rdeče blato ostaja na trasi obvoznice Med gradnjo kidričevske obvoznice so gradbinci naleteli na marsikateri v zemlji skriti „zaklad“. Območje Dravskega polja je dejansko zakladnica gramoza, ki so ga pred desetletji nenadzorovano odvzemali iz okolja. Ostale so gramozne jame, te pa so se zasipavale z različnimi materiali. Seveda brez kakršnekoli regulacije ali nadzora. Sedem milijonov ton Talumovega odpada V Kidričevem sta sicer dve uradno registrirani zaprti odlagališči industrijskega odpada: pepelišče in odlagališče nenevarnih odpad- Vladimir Koritnik, predsednik Četrtne skupnosti Breg-Turnišče, je pobudo proti asfaltiranju omenjene kolesarske poti označil kot nesmiselno: »Borimo se, da se nekaj dela na vseh koncih občine, nato pa se pojavi taka pobuda. Asfalt je najbolj praktičen; če bi delali karkoli drugega, bi hitro nastale luknje, ki bi jih morali konstantno popravljati. Če želimo razvijati turizem, so vlaganja nujna. To je pomembna povezava od term do Mitreja. Cesta je občinska, torej jo lahko obnavljamo, vsi svetniki četrtne skupnosti smo se strinjali, da je to smiselno. Ne razumem tega, res nismo pričakovali težav, ne nazadnje to delamo za ljudi, krajane in turiste.« Na pobudo krajanov so dela za nekaj dni ustavili, a jih bodo nadaljevali. Kidričevo z Odpadek ni nevaren, zato bo ostal v okolju Poleg gradbenih odpadkov, o čemer smo že poročali, so gradbeni stroji iz zemlje na trasi kidričevske obvoznice potegnili tudi rdeče blato. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki je naročnica gradnje, so pojasnili, da zemljina ne predstavlja nevarnega odpadka. „Med gradnjo obvoznice smo ugotovili, da trasa poteka deloma po območju, kjer so v daljni preteklosti odlagali ostanke iz proizvodnje glinice. Dela smo nemudoma ustavili, zemljino pa poslali v analizo, ki je pokazala, da ne gre za nevarne odpadke. Glede na navedeno bomo zemljino v celoti uporabili pri gradnji obvoznice, in sicer na območju, kjer le-ta tudi je,“ so za Štajerski tednik navedli na DRSI. Predsednik ČS: nasprotovanje nas je presenetilo kov rdečega blata. Pepel se šteje za inertni odpadek, kar pomeni, da se sme koristiti za nasutja. Odlagališče pepela so zaprli v letu 2009, po podatkih ministrstva za okolje, ki se sklicuje na Talum, je na območju odloženih dva milijona ton industrijskega pepela oz. inertnih odpadkov. Tudi odlagališče rdečega blata je zaprto, odlaganje je bilo ustavljeno v letu 1991, ko so v Talumu prekinili proizvodnjo glinice iz boksita. „Postopek zapiranja odlagališča je bil končan leta 2009 z izdajo odločbe Agencije RS za okolje. Celotna zmogljivost odlagališča je ocenjena na pet milijonov ton s površino približno 42 hektarjev,“ so povedali v Talumu ter dodali: »Pri proizvodnji aluminija od leta 1991 ne nastajajo odpadki, ki bi bili enaki ali podobni rdečemu blatu. Kar se tiče odlagališča rdečega blata, je revitalizirano, utrjeno in zatravljeno. Vzpostavljen imamo program nadzora podzemnih vod od zaprtja odlagališča dalje. Vsako leto imamo obveznost o stanju bodo dela izvajali po zasebnih parcelah: »Izvedli jih bomo le na tistih, ki so v lasti MO Ptuj. Trenutno v sklopu investicije izvajamo ureditve brežin in geodetske zakoličbe tras izvedbe.« Delno so ob začetku gradnje že posegli na zasebne parcele, a so po intervenciji lastnikov načrt nekoliko prilagodili in vzpostavili prvotno stanje. Vrednost gradbenih del znaša 29.136 evrov. Iz občine so sporočili, da bodo dela kljub vsemu v naslednjih dneh nadaljevali in da bo investicija izvedena skladno s terminskim planom. Dženana Kmetec podzemnih voda na odlagališču poročati Agenciji RS za okolje in smo pod vsakoletnim inšpekcijskim nadzorom.“ Na okoljskem ministrstvu so razložili, da mora upravljavec zaprtega odlagališča zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, redne preglede stanja odlagališča ter njegovo vzdrževanje in varovanje. Dolžnost upravljavca je tudi izdelava poročil o stanju odlagališča in opravljenih predpisanih meritvah za vsako leto, dokler ministrstvo ocenjuje, da emisije iz zaprtega odlagališča lahko škodljivo vplivajo na okolje. Mojca Zemljarič Na Madžarskem z rdečim blatom okoljska katastrofa Foto: M.G. Na MOP so pojasnili, da rdeče blato (rdeča zemljina) za okolje ni nevarno, mora pa biti odloženo na urejenem odlagališču. DRSI, ki gradi obvoznico, je izvedla analizo izkopane rdeče zemljine, ki sicer ni na urejenem odlagališču, temveč prosto v naravi. Tudi ta zemljina po navedbi DRSI za okolje ni nevarna. Leta 2010 so se na zahodu Madžarske razlili bazeni rdečega blata, strupena brozga je poplavila cela naselja. Ekološka nesreča je zahtevala človeška življenja in ogromen okoljski davek. Mediji so takrat poročali, da je blato iz tovarne aluminija vsebovalo veliko strupenih snovi. Povišane so bile vrednosti arzena, živega srebra in kroma. Zdravju škodljiv bi lahko bil tudi prah iz zasušenega blata. Štajerski TEDNIK 6 torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK torek z 20. septembra 2022 V središču Ptuj z Strešniki in pločevina odpadajo s strehe glasbene šole Podravje z Lokalne volitve so strošek občinskih proračunov Koliko denarja so rezervirale občine V občinah so v okviru priprav na jesenske lokalne volitve predvideli tudi sredstva, ki jih bodo porabili v ta namen, saj vse stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo same. Predvideni zneski so precej različni; v majhnih občinah dosegajo nekaj tisoč evrov, v Ljubljani kot največji pa jih v primeru dveh krogov ocenjujejo na 1,2 milijona evrov. Foto: ČG Prvi krog lokalnih volitev bo 20. novembra, drugi krog v občinah, kjer v prvem še ne bodo izvolili župana, pa dva tedna kasneje. Občine bodo v skladu z zakonom krile stroške za delovanje občinskih volilnih komisij in volilnih odborov, stroške obveščanja in tiskovin, kot so volilni imeniki in vabila volivcem, stroške pisarniškega materiala, najemnin za volišča. Ob upoštevanju zakonskih omejitev pa občine pred začetkom volilne kampanje določijo tudi delno povračilo stroškov, do katerega so upravičeni organizatorji volilne kampanje. Ni pa nujno, da se v vseh občinah za to sploh odločijo. V Osilnici, ki je s 320 prebivalci najmanjša slovenska občina, so v letošnjem proračunu za izvedbo lokalnih volitev rezervirali 8.310 evrov, kar je nekaj več kot pred štirimi leti. V le nekoliko večji občini Hodoš s 360 prebivalci imajo na voljo 12.000 evrov, v občini Solčava, ki ima nekaj več kot 500 prebivalcev, pa so predvideli 14.500 evrov. Po drugi strani so v četrti najmanjši občini, Kobilju, ki ima okoli 530 prebivalcev, v proračunu predvideli 25.000 evrov, a so morali tam januarja izpeljati že volitve za nadomestnega občinskega svetnika. V Ljubljani 863.000, v Mariboru 140.000 evrov Nekoliko drugače je v večjih občinah. V Mestni občini Ljubljana so v proračunu predvideli precej večja sredstva, saj prestolnica zajema skoraj sedmino volilnega telesa Slovenije; volilno pravico ima več kot 225.000 prebivalcev. V proračunu za letos so tako za izvedbo lokalnih volitev namenili 732.500 evrov, a bodo omenjeni znesek po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden na oktobrski seji, zvišali na 863.000 evrov. Kot so na občini še pojasnili, je v proračunu za leto 2023 za zdaj predvidenih še 246.000 evrov, a bodo s predvidenimi s spremembami proračuna znesek oktobra dvignili na 347.000 evrov. V Ljubljani so sicer več kot 800.000 evrov za lokalne volitve rezervirali že pred štirimi leti, a je iz zaključnega računa za leto 2018 razvidno, da so dejansko porabili nekaj več kot polovico denarja, in sicer dobrih 420.000 evrov. Zakon o lokalnih volitvah v 3. členu določa, da stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Kot pojasnjuje ministrstvo za javno upravo, med te stroške spadajo tisti za izvedbo volitev županov in volitev v občinske svete, tudi predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter volitev v svete ožjih delov občine. Občine krijejo tudi stroške upravnih enot, če so ti nastali izključno zaradi izvedbe rednih lokalnih volitev. Obseg povračila stroškov upravni enoti pa se je po navedbah ministrstva v praksi omejil na povračilo materialnih stroškov ter stroškov dela, ki so nastali v času trajanja lokalnih volitev in izven rednega delovnega časa uprave enote oziroma njenih zaposlenih. stran 6 V drugi največji mestni občini, Mariboru, skupne stroške volitev ocenjujejo na približno 140.000 evrov, kar je podobno znesku izpred štirih let, ko so porabili 134.000 evrov. Tudi v večini ostalih mestnih občin so predvidena sredstva za volitve v primerjavi s tistimi izpred štirih let, nekoliko zvišali, ponekod so ostala enaka, znižali so jih le v Novem mestu in Murski Soboti. Na Ptuju 65.000 evrov, večina ostalih mestnih občin več Med mestnimi občinami so tako v Celju za volitve in morebitne lokalne referendume planirali 150.000 evrov, Kranju 120.000 evrov, v Novi Gorici in Krškem po 100.000 evrov, enako tudi v Kopru, kjer bo od tega 30.000 evrov namenjenih plakatiranju, v Novem mestu letos in prihodnje leto vsakič po 35.000 evrov, Velenju 65.000 letos in 10.000 prihodnje leto, na Ptuju 65.000, v Slovenj Gradcu 60.000 evrov, v Murski Soboti pa 52.000 evrov. V Slovenski Bistrici in Ormožu po 70.000 evrov Kar precej bodo volitve stale tudi nekatere ostale večje občine, ki nimajo statusa mestnih. V Slovenski Bistrici, ki si to prizadeva postati s 26.000 prebivalci, so rezervirali 70.000 evrov. Da pa višine predvidenih sredstev ni mogoče vezati zgolj na število prebivalcev v občini, kaže tudi podatek, da so v Ormožu, kjer imajo nekaj manj kot 12.000 prebivalcev (torej več kot enkrat manj kot v Slovenski Bistrici), predvideli enako vsoto. V Postojni, kjer imajo okoli 16.750 prebivalcev, računajo, da bodo za volitve porabili 43.000 evrov. Sta, Ur Sramota celotne spodnje Dejstvo, da se je reševanje prostorskih problemov Glasbene šole Karola Pahorja leta prelagalo v prihodnost, se zdaj vrača kot bumerang. Na selitev dela programov v stavbo na Puhovi ulici se šele dobro privajajo, pa jih je v matični stavbi na Dravski ulici že doletela nova težava. Močan veter v sredo je na cesto pometal številne strešnike in skoraj dvometrski žleb. Le po spletu srečnih okoliščin nihče (doslej) ni bil poškodovan. Iz MO Ptuj so glede tega povedali: “Seznanjeni smo z neljubim dogodkom na območju zgradbe GŠ Karola Pahorja Ptuj, ki je bil posledica močnega vetra. Sporočamo, da imamo v letošnjem proračunu sredstva v vrednosti 15.000 evrov rezervirana za nujna vzdrževalna dela na objektu in trenutno še zbiramo ponudbe, a žal so izvajalci zelo zasedeni in imamo s tem kar nekaj težav. Prizadevamo pa si, da nujna dela na ostrešju glasbene šole odpravimo čimprej, torej še letos jeseni.« Sanacija ostrešja stavbe na Dravski je bila planirana letos. Prvotno načrtovanih 150.000 evrov občinskega denarja so z rebalansom proračuna MO Ptuj za letos pretvorili v pičlih 15.000 evrov. To naj bi zadostovalo za krpanje lukenj in delno sanacijo strehe. Devet mesecev tega leta je minilo, pa se dela niti začela niso. Zaključile so se tudi poletne počitnice, ko bi najbrž bilo najlažje in najbolj smiselno izvajati dela, stavba pa je v tako slabem ali še slabšem stanju kot prej. Re- ševanje prostorskega problema so odlagali vsi dosedanji župani tako ptujske občine kot ostalih občin soustanoviteljic. Stanje kritično že leta ... »Županjo in njene sodelavce sem seznanil z novimi poškodbami na strehi Glasbene šole Karola Pahorja. V sredo popoldan je zaradi sunkov vetra na Cankarjevo ulico padlo nekaj strešnikov in del strešne pločevine. Padajoči predmeti s strehe so skrajno nevarni za učence in druge obiskovalce glasbene šole ter seveda mimoidoče, na kritično stanje strehe in ostrešja pa opozarjamo že leta. Nemudoma smo poklicali Javne službe Ptuj, lokacijo je počistil in zaščitil dežurni delavec, glede na oranžni alarm za Ptuj in okolico pa se bojim, da bo s strehe padlo še kaj. Doslej smo imeli srečo, da se še nikomur nič ni pripetilo, ampak sreče ne gre izzivati,« pravi Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja. Zamujene priložnosti Strešniki s stare, dotrajane stavbe konstantno padajo na cesto, velika sreča je, da se doslej še nikomur ni zgodilo nič. A dejstvo, da šolo obiskuje več sto otrok in da je v centru mesta, na križišču frekventnih cest, kjer je tako veliko vozil kot pešcev, gotovo terja takojšnje ukrepanje. Nekatere občine naj bi že izkazale interes, da bi v okoliških občinah gradili objekt, primeren za delovanje glasbene šole. Na Ptuju smo v preteklih letih zapravili kar nekaj priložnosti in možnosti za izboljšanje. Velike, sicer obnove potrebne objekte, ki so predstavljali potencialno rešitev, so prodali. Praznih primernih občinskih stavb za selitev ni več. Novogradnja bo bistveno dražja, kot bi bila še pred nekaj leti. V prostore na Dravski ulici, tudi če bi jih popolnoma obnovili, ne morejo umestiti vseh vpisanih otrok. Interes za glasbeno izobraževanje je (k sreči) prevelik. Vsi zadnji dogodki Strešniki s Spodnje Podravje z Zanimive povezave med regijskim vodovodom in Politične in akademske eminence Dva za spodnjepodravsko regijo zelo pomembna projekta, novi vodovod in bodoči destrniški dom upokojencev, sta se srečala ob istem imenu – Jožetu Duhovniku, politiku, akademiku in podjetniku. Duhovnik velja za starosto krščanske demokracije v slovenskem političnem prostoru, bil je vidni član stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Skozi kariero so se njegove vloge v politiki, gospodarstvu in akademskem življenju prepletale. Med drugim je bil direktor propadlega Litostroja, dekan in profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo, dvakrat se je neuspešno potegoval za rektorja Univerze v Ljubljani. Ime Jožeta Duhovnika v spodnjepodravski regiji sploh ne bi bilo zanimivo, če ne bi v zadnjem letu v dve svoji podjetji uspešno pripeljal dveh velikih projektov: projektiranja spodnjepodravskega vodovoda in koncesije za dom upokojencev na Destrniku. Za projektiranje vodovoda milijon evrov Gremo po vrsti, najprej k vodovodu. Duhovnikovo podjetje, Dr. Duhovnik, mednarodno podjetje za industrijski inženiring in kooperacije, za vse občine Spodnjega Podravja projektira povezovalne cevovode s pripadajočo infrastrukturo, poleg tega pa še posebej vodovode za deset občin. Skupna vrednost celotnega projektiranja je blizu milijon evrov. Vrednost pogodbe za projektiranje skupnega povezovalnega ce- vovoda je 552.000 evrov, kar financirajo vse občine. Preostalo projektiranje financira vsaka občina sama, saj so šle ločeno tudi v izbiro izvajalca. Duhovnikovi projektirajo za 10 od skupno 14 občin, kolikor jih že ima izbrane projektante. To so Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Podlehnik, Zavrč, Destrnik, Trnovska vas in Hajdina. Med naštetimi občinami ima najvišji znesek za projektiranje občina Juršinci (98.000 evrov) z dejansko tudi največjo predvideno dolžino projektiranih cevovodov (22,5 km). Najmanj projektiranja je naročila podlehniška občina, 290 metrov za 5.000 evrov. Podrobneje so dimenzije projektiranih cevovodov in stroški projektiranja za vse v projektu sodelujoče občine predstavljeni v tabeli. Duhovnik podjetje in z njim koncesijo za dom prodal Še k drugi Duhovnikovi spodnjepodravski zgodbi, koncesiji za dom upokojencev na Destrniku. Za prijavo na državno koncesijo, ki pomeni državno sofinanciranje dejavnosti varstva in oskrbe starejših, je Jože Duhovnik lani poleti ustanovil podjetje z imenom Medgeneracijski center Destrnik (MCD). Jeseni so se prijavili na razpis Ministrstva za socialo (MDDSZ) ter s prijavo uspeli. Pridobili so koncesijo za 120 postelj. A Duhovnik je podjetje, s koncesijo vred, hitro prodal naprej. Kupca sta destrniški oz. Pukšičev gradbeni baron Peter Emeršič in Dejan Dokl, sin nekdanje direktorice Doma upokojencev Ptuj Kristine Dokl ter kandidat stranke SMC za župana MO Ptuj na zadnjih lokalnih volitvah. Kupoprodajni posel so sklenili maja letos. Emeršič in Dokl sta po uradno dostopnih podatkih lastnika podjetja vsak do polovice, oba sta tudi direktorja. S prenosom lastništva so sedež podjetja iz Medvod preselili na Spodnjo Hajdino 21, kjer je tudi naslov Emeršičevega podjetja EM Grad. Jože Duho letos spom za začetek torek, 20. 9. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 20. septembra 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču so le dokaz, da bo situacijo treba čim prej rešiti. Gotovo je enako pomembno kot gradnja vodovoda, cest ... podravske regije Glasbena šola je problem celotne regije, ne le Ptuja Foto: arhiv sole s strehe glasbene šole padajo pogosto, zgolj splet srečnih naključij je, da doslej niso nikogar poškodovali. domovi upokojencev Prostorske težave Glasbene šole Karola Pahorja pa niso zgolj problem Ptuja, pač pa celotne regije oziroma vseh 11 občin soustanoviteljic, od koder prihajajo mladi glasbeniki, ki se izobražujejo v omenjenem zavodu. Občina Sveti Andraž (kot še štiri) ni med ustanovitelji, a imajo vsako leto nekaj otrok, ki obiskujejo ptujsko javno glasbeno šolo. Na enem izmed kolegijev županov Spodnjega Podravja je bilo možno slišati predlog, da bi novo stavbo največje glasbene šole v regiji gradili oziroma zagotovili izven Ptuja. A je med župani kar nekaj nestrinjanja s to pobudo, razlogi pa so povsem logistični in praktični; več se jih strinja s tem, da šola ostaja v mestu oz. neposredni okolici. Večina pa jih tudi meni, da je to naložbo treba uvrstiti visoko na listo prioritet kot nujen regijski projekt. Časa za odlašanje ni več. Ob večjem angažmaju bodo pripravljeni vsaj temelji, da se bo v naslednjih letih lahko kaj obrnilo na bolje. Skupni projekti terjajo prilagajanje in dogovarjanje, kar lahko predvsem pri večjih investicijah podaljša čas izvedbe. A pri zagotavljanju primernih prostorov za šolarje ne bi smelo biti dilem o tem, kaj je nujno, potrebno, smiselno in kaj ne. Dženana Kmetec Koncesija za dom v Markovcih na upravnem sodišču poskrbele za svoj žep Pozanimali smo se tudi o neuspeli prijavi za koncesijo za dom upokojencev v Markovcih. Na MDDSZ so povedali, da je podjetje Team-ko na upravno sodišče marca vložilo tožbo, o kateri še ni odločeno in je zato na ministrstvu tudi ne komentirajo. Doklovi na poti proti svojemu drugemu zasebnemu domu Foto: Pexels.com, ČG ovnik (levo) iz Medvod je bil le nosilec vloge za koncesijo za dom upokojencev na Destrniku. Vse skupaj, podjetje in koncesijo, je mladi prodal Petru Emeršiču in Dejanu Doklu. Podjetje Spik ing v lasti družine Ludvika Toplaka je zaprosilo za podaljšanje roka k izvajanja dejavnosti domskega varstva na Hajdini, ki se sicer konec letošnjega leta izteče. Po tem, ko je politika Doklove pred leti odžagala z direktorske funkcije v ptujskem domu upokojencev, kaže, da bodo v prihodnje postali lastniki zasebnega doma z državno koncesijo na Destrniku. Kadrovska in kapitalska kombinatorika, kot so jo oblikovali, skoraj ne pušča dvoma, da doma upokojencev na Destrniku ne bi bilo. Po pridobljeni koncesiji morajo dejavnost začeti do konca leta 2023. Doklovi so sicer od 2015 tudi 49-odstotni lastniki Doma starejših v Gornji Radgoni, ki ima 150 postelj. Lastnica preostalih 51 odstotkov radgonskega doma je tamkajšnja občina. Jožeta Duhovnika smo nedavno ob robu kolegija županov občin Spodnjega Podravja, kjer so predstavljali projektiranje regijskega vodovoda, vprašali, zakaj se je Večina županov za to, da glasbena šola ostane na Ptuju Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, je prepričan, da je najbolje, da se rešitev išče na območju Mestne občine Ptuj: “Res je, da se trenutno ne kaže nikakršna trajna rešitev, ampak vsi skupaj si moramo prizadevati, da jo najdemo. Na Foto: ČG Hajdini niti nimamo primernega prostora, kamor bi šolo lahko umestili, pa tudi sicer menim, da je prav, da ostane v središču regije. To je najbolj smiselno in najlažje.” Zagotovil je, da se bo zavzel za to, da čim prej najdejo optimalno rešitev omenjenega problema. Tudi Milan Gabrovec, župan občine Markovci, je podobnega mnenja. Kot pravi, so se enkrat že dogovorili okrog podobnega projekta, gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Prepričan je, da je potreben večji angažma za reševanje tega izziva in da na Foto: ČG strani občin ustanoviteljic ne bo težav: “Seveda pa bi bilo najbolje, da skušamo sredstva zagotoviti še iz državnega proračuna, kakšnih skladov ... Z geografskega vidika je najbolje, da šola ostane na Ptuju, drugače si ne znam predstavljati.« Darja Vudler Berlak, županja Sv. Andraža, je prav tako prepričana, da je najboljša opcija, da šola ostane na Ptuju oz. v neposredni bližini centra regije: »Če bi država kaj primaknila, bi se nas gotovo vseh 16 občin lahko dogovorilo in bi Foto: ČG sofinancirali gradnjo. Sami najbrž res težko. Otrokom je treba zagotoviti osnovne prostore za delovanje. Po mojem mnenju bi bila dobra opcija odkup kakšne primerne stavbe ali sanacija, kar spodbuja tudi država. Ne nazadnje bo gradnja precej dolgotrajna. Treba je pridobiti gradbeno dovoljenje in izpolniti ostale pogoje za začetek gradnje, kar terja čas. Osebno menim, da smo eno priložnost izgubili s tem, ko je ptujska občina prodala stavbo v Raičevi 2. Vsi skupaj bi jo lahko odkupili. Ko problem nastane in ga je treba rešiti na hitro, po navadi ni dobrih rešitev.« odločil za prodajo podjetja Medgeneracijski center Destrnik. Posla ni želel komentirati. Ludvik Toplak s koncesijo za dom na Hajdini Na MDDSZ smo poizvedovali, kako je z domovoma na Hajdini in v Markovcih. Prvi imajo koncesijo, drugi ne, a so se pritožili. Na Hajdini bi sicer morali domsko dejavnost po podatkih MDDSZ začeti do konca letošnjega leta, a od doma ni še niti sence. Koncesijo za 150 postelj je pridobilo zasebno podjetje Spik ing, ki ga lastniško obvladuje družina nekdanjega politika, veleposlanika, univerzitetnega profesorja in rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka. Toplakovi so med drugim lastniki mariborske zasebne visokošolske organizacije Alma Mater Europaea. Podobno kot Du- hovnik je bil tudi Toplak med ključnimi nosilci političnih organizacij v obdobju osamosvojitve Slovenije, oba sta vidna akademika in hkrati podjetnika zasebnika. MDDSZ: „Zasebni domovi profitno naravnani“ V skladu s podeljeno koncesijo bi morala dejavnost v domu upokojencev na Hajdini zaživeti do konca letošnjega leta, kar je neizvedljivo. „Koncesionar Spik ing je zaprosil za podaljšanje roka do konca leta 2024. O vlogi bomo odločili do konca tega leta,“ so povedali na MDDSZ in poudarili, da vodstvo ministrstva javno-zasebnim partnerstvom na področju oskrbe starejših ni naklonjeno, saj delujejo profitno naravnano. Mojca Zemljarič Kdo in kje projektira regijski vodovod Projektantska hiša Občina Dr. Duhovnik Vse občine Dr. Duhovnik Dr. Duhovnik Vrednost (€) Dolžina 552.000 72 km Cirkulane 53.000 13,2 km Dornava 46.000 11,5 km Dr. Duhovnik Gorišnica 48.000 10,6 km Dr. Duhovnik Juršinci 98.000 22,5 km Dr. Duhovnik Markovci 48.000 11 km Dr. Duhovnik Podlehnik 5.000 289 m Dr. Duhovnik Zavrč 22.000 4,8 km Dr. Duhovnik Destrnik 54.000 13 km Dr. Duhovnik Trnovska vas 4.300 50 m 27.000 4,8 km Dr. Duhovnik Hajdina Proinfra, VGB Maribor Ptuj Proinfra, VGB Maribor Starše 399.000 63 22.000 4,1 km Proinfra Majšperk 43.000 22,4 Lineal, Hidroinženiring Kidričevo 38.000 6,4 km Vir: MO Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo 8 stran 8 torek z 20. septembra 2022 Lenart, Ptuj z Dobre prakse podjetniškega inkubatorja Poni DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN Odskočna deska za začetek posla Podjetje nad izzive ali na kratko Poni je projekt spodbujanja podjetništva, ki ga sočasno izvajajo na osmih mestih po Sloveniji, med drugim tudi v Mariboru, na Ptuju in v Lenartu, kjer so ga pravzaprav že zaključili. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY V lenarškem inkubatorju je svojo poslovno idejo razvijalo 13 bodočih podjetnikov, in sicer v treh skupinah po štiri oziroma pet. Štiri mesece so bili zaposleni na Razvojni agenciji Slovenske gorice v Lenartu (RASG), v tem času so pridobivali razna podjetniška znanja, s katerimi so nato svojo idejo spremenili v poslovni model in pripravili poslovni načrt za ustanovitev podjetja. Se da v štirih mesecih ustvariti podjetnika? »Prijavljene ideje so bile resnično zelo različne, med njimi so bile take, ki nimajo večjih možnosti za uspeh na tržišču, zato smo izbirali med tistimi, za katere smo ocenili, da imajo potencial,« pripoveduje Damjana Vizjak z RAZG. »Jasno je tudi, da za vse štirje meseci usposabljanja niso dovolj. Cilj projekta, ki je financira iz državnega proračuna in Evropskega sklada za regionalni razvoj, je, da bi približno 30 odstotkov udeležencev odprlo svoja podjetja in mislim, da bo ta cilj v naslednjih dveh letih dosežen in da bodo naši star-upovci vztrajali na svoji poti. Večina jih še vedno dela doma, nekateri so registrirali osebno dopolnilno delo, drugi pa že tudi samostojno podjetje ali pa na tem delajo. Zavedati se je treba, da ne gre za lahke odločitve, zlasti, kadar je uresničitev poslovne ideje povezana z večjimi investicijami.« Pa je z idejo in štirimi meseci usposabljanja mogoče postaviti podjetnika na noge? Naša dva sogovornika dokazujeta, da se da. Jasmina Venta, ki sicer prihaja iz Ormoža, se opiše kot navdušenka nad kristali, naravo, živali, starodavnimi znanji in skrivnostmi življenja. S svojo željo po izdelavi energijskih izdelkov in nakita iz kristalov nikakor ni več začetnica. Foto: osebni arhiv Po zaključenem usposabljanju v podjetniškem inkubatorju je Jasmina Venta v Ormožu odprla svoje podjetje in majhen atelje, njen nakit pa je mogoče kupiti tudi na raznih sejmih. sem se udeležila Poni usposabljanja, saj sem pridobila pomembne informacije, imela ves čas podporo mentorja in poslušala predavanja na različne teme.« Kot na pomembno odskočno desko gleda na Poni tudi Mitja Mesarič iz Lenarta, ki je v inkubator prišel s poslovno idejo o proizvodnji vrtnih hiš, lop in vrtnega pohištva. »Brat Matic je lesarski inženir, ki je nekaj časa delal pri ptujskem podjetju Kager hiša, tako da je bila najina ideja o vrtnih hiškah, ki se je rodila pred kakšnima dvema letoma, morda neko logično nadaljevanje.« Modules – zgodba o uspehu Do konkretnih začetkov je potem preteklo še nekaj časa, skupno pot sta nato začela povsem z nule, kupila stroje in pripravila program lastnih izdelkov, ki se od konkurence najbolj razlikujejo predvsem po svojem sodobnem zunanjem videzu in ekološki leseni gradnji. Danes imata mlada podjetnika, ki ustvarjata v podjetju Modules, že toliko naročil, da jima zmanjkuje prostega časa. Kakšno leto se bosta še omejila na poslovanje samo v Sloveniji, da si pridobita več izkušenj in obrusita še kakšno pomanjkljivost, nato pa se bosta ozrla tudi k sosedom, zlasti Avstrijcem. »Čeprav se mi zdi, da sva z bratom dobra podjetniška kombinacija: on inženir in jaz ekonomist, nova znanja nikdar ne škodijo. Še več, kot posebej koristno bi ocenil praktično delo z mentorjem, zlasti so bila dragocena opozorila na napake, ki jih lahko stori neuki mladi podjetnik, na primer na področju financ in davčnih obveznosti. Brez tega bi bil prehod z nule v svet podjetništva gotovo težji za naju. In to kljub temu da je bila najina poslovna ideja zelo jasna in začrtana.« Senka Dreu Dragocena mentorjeva pomoč »Izdelujem ga že nekaj časa, odprtje podjetja sem imela v načrtu, a sem izkoristila ponujeno priložnost, da se kaj naučim o podjetništvu. Moje usposabljanje je trajalo od lanskega decembra do letošnjega marca, morda mi je bilo zaradi tega, ker sem nakit že izdelovala, malce lažje kot kakšnemu popolnemu začetniku. Tako sem konec junija že odprla svoj s. p. pa tudi majhen atelje CRYSTALCHI by Jasmin, prodajam pa tudi na stojnicah večjih sejmov. Ni mi žal, da CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: Modules Po podjetniško abecedo sta se v lenarški Poni podala tudi brata Mesarič, ki danes pod znamko Modules uspešno izdelujeta sodobne vrtne hiše, lope in pohištvo. Slovenija z Glavni dobitek vplačan v Ljubljani 11 milijonov evrov zadel Slovenec V mednarodni igri Vikinglotto se je prvič do zdaj zgodilo, da je glavni dobitek zadel igralec iz Slovenije. Srečni dobitnik skoraj enajst milijonov evrov vredne nagrade je svoje številke vplačal v Ljubljani, so sporočili iz Loterije Slovenije. Izžrebani glavni dobitek Viking je vreden 10.767.576,80 evra in je bil vplačan v trafiki na Slovenski cesti v Ljubljani. Po plačilu 15-odstotnega davka, ki ga bo prejela občina stalnega prebivališča dobitnika – davek znaša dobrih 1,6 milijona evrov – bo novi slovenski milijonar bogatejši za 9.152.440,28 evra. Srečnež ima čas za prevzem dobitka do 6. decembra letos. Igra Vikinglotto, ki je na voljo v desetih evropskih državah, se v Sloveniji igra od leta 2017. V Sloveniji so do zdaj igralci prejeli 668.352 različnih Vikinglotto dobitkov v skupni vrednosti 6.729.715 evrov. Sta torek, 20. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 20. septembra 2022 9 Ptuj z Javna občinska parkirišča neskladna z državnim pravilnikom Hajdina z Reorganizacija poštne poslovalnice Pošto prevzema podjetnik Pošta Slovenije nadaljuje reorganizacijo poštnih poslovalnic. Za občino Hajdina so pogodbenika že izbrali, za območje Podravja iščejo partnerje za vodenje pošt v Lovrencu na Dravskem polju, Žetalah, Sv. Trojici, Benediktu, Jurovskem Dolu in Sv. Ani v Slovenskih goricah. Pogodbenik, ki prevzema poslovanje pošte na Hajdini, je samostojni podjetnik Sašo Kocman (podjetje SKponifi). „Pogodbena pošta bo poslovala na isti lokaciji, kot do sedaj. Njen obratovalni čas bo 39 ur na teden, kar pomeni, da bo za uporabnike poštnih storitev ugodnejši, kot je bil do sedaj. Med tednom bo pošta poslovala med 8. in 12. ter 14. in 17. uro, razen srede, ko bo odprta uro dlje, do 18. ure. Poslovalnica bo odprta tudi ob sobotah med 8. in 11. uro,“ so pojasnili na Pošti Slovenije ter poudarili, da preoblikovanje hajdinske pošte v pogodbeno ne pomeni namere o njeni ukinitvi oziroma zaprtju. „Pošta na Hajdini ostaja, bo pa organizirana v okviru ene izmed zakonsko določenih organizacijskih oblik, to je pogodbene. Pošta Slovenije zadnje desetletje izvaja reorganizacijo poštnega omrežja na način, da uporabnikom poštnih storitev ponudi enake storitve z enako kakovostjo v okviru različnih oblik poštnih poslovalnic, ki jih opredeljuje zakonodaja. V skladu s tem smo iskali pogodbenega partnerja, ki bi prevzel v upravljanje poštno poslovalnico na Hajdini. Ne glede na organizacijsko obliko poštne poslovalnice se uporabnikom poštnih storitev v kraju ne bo poslabšala kakovost izvajanja poštnih storitev, podaljšan bo tudi delovni čas.“ Foto: ČG Hajdinska pošta se pridružuje klubu pogodbenih poslovalnic. Pošta Slovenije je v minulem desetletju izvedla obsežen krog preoblikovanja svojih poslovalnic. Neposredno pod njihovim poslovodstvom posluje v državi 291 pošt, 161 je pogodbenih (storitev za pošto izvajajo na razpisih izbrani partnerji – podjetniki). Zaprli so 20 mestnih pošt, v pismonoške so jih preoblikovali 54. Na ptujsko-ormoškem območju ima Pošta Slovenije 14 pogodbenih pošt: na Ptuju, Destrniku, Polenšaku, Kogu, Ptujski Gori, v Dornavi, Vitomarcih, Podgorcih, Veliki Nedelji, Miklavžu pri Ormožu, Zavrču, Podlehniku, Stopercah in Marjeti na Dravskem polju. Kmalu se jim bo pridružila hajdinska, na Dravskem polju in v Halozah iščejo pogodbenika za pošti Lovrenc in Žetale, v Slovenskih goricah pa za pošte Jurovski Dol, Sv. Ana, Benedikt in Sv. Trojica. Mojca Zemljarič Podravje z Destinacija Štajerska uradno zaživela Predsednica skupščine Ptujčanka V prostorih Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor je minuli teden potekala ustanovna skupščina članov konzorcija destinacije Štajerska. S tem dogodkom je projekt tudi uradno zaživel. V destinacijo Štajerska je vključenih 15 partnerjev. Ob RRA Podravje – Maribor obsega še sedem turističnih organizacij, ki skupno pokrivajo 34 občin. Na ustanovni skupščini so zbrani za predsednico skupščine soglasno podprli direktorico Zavoda za turizem Ptuj Tanjo Srečkovič Bolšec. »Gre za prelomen trenutek, ko smo končno dokazali, da smo se tudi na našem območju pripravljeni povezovati in vidimo turizem – tako kot turisti – tudi izven meja naših občin,« je izpostavila. Po njenih napovedih bodo v kratkem oblikovali akcijski načrt z jasno postavljenimi cilji, temu bo sledilo oblikovanje celostne grafične podobe in postavitev spletne strani. Nato sledijo promocijski in trženjski pristopi. Pogodbo o sodelovanju so partnerji v prvi fazi podpisali za obdobje dveh let in pol oziroma do konca leta 2024. »Preko destinacije Štajerska bomo lahko vsi deležniki bolje uresničevali in povečevali svoje marketinške in trženjske aktivnosti, oblikovali skupne produkte ter do sedaj razpršena sredstva združili za doseganje boljših rezultatov,« je povedal direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Andrej Vršič. Sta Parkirišča v mestu vsaj 30 cm preozka Javni parkirni prostori na Ptuju bi morali biti vsaj 30 cm širši. V skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi, ki velja od leta 2018, je minimalna predpisana širina parkirnih prostorov, ki so zarisani pravokotno ali poševno na cestišče, 2,5 metra. Standard glavnine ptujskih parkirišč je še vedno širina 2,2 metra, kar je neskladno s predpisano pravno podlago. Poleg tega so parkirna mesta dejansko, praktično preozka, saj je zelo težko izstopiti ali vstopiti v parkirano vozilo. Mestna občina (MO) Ptuj in Javne službe (JS) Ptuj bi morali širino parkirišč v mestu s Pravilnikom uskladiti do lanskega septembra, a tega povsod niso naredili. „Po 23. septembru 2021 se na javnih parkiriščih parkirna mesta označujejo skladno s predpisano rešitvijo, obstoječa se s to rešitvijo uskladijo. Označevanje parkirnih mest drugačnih dimenzij ni dopustno,“ so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI). V JS Ptuj so pojasnili, da so na nekaterih parkiriščih, kjer ni prostorskih omejitev, širino parkirnih mest uskladili: Zadružni in Cvetkov trg ter Čučkova ulica. „Na parkirišču pri železniški postaji, na Lackovi ulici in v modri coni v starem mestnem jedru so omejitve (robniki, drevesa, pločniki), zaradi katerih takšna ureditev (uskladitev širine s Pravilnikom, op. a.) s prostorskega vidika ni možna,“ so navedli v ptujskem občinskem podjetju. Dodali so, da bi uskladitev širine parkirnih mest s Pravilnikom pomenila zmanjšanje števila parkirišč, ki jih v mestu že tako ali tako primanjkuje. Občino in JS lahko doleti globa Če lastnik in upravljavec javnih parkirišč ne spoštujeta predpisov, ju v skladu z Zakonom o cestah (ZCes-1) lahko inšpektorji oglobijo. „Če promet ni urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah,“ so razložili na MZI. Občino kot lastnico parkirišč ali JS kot pooblaščenega vzdrževalca lahko za nepravilno označitev parkirnih mest na javnih parkiriščih doleti globa 1.000 evrov (6. člen Zces-1). Vzdrževalec (JS) je za nepravilno označevanje lahko sankcioniran Foto: ČG Na ptujski mestni občini in v njenem občinskem podjetju so povedali, da širine parkirnih mest niso uskladili tudi zaradi njihovega prevelikega izpada, saj jih že sedaj v mestu kronično primanjkuje. Drugi razlog za neukrepanje je ta, da so parkirna mesta omejena z robniki, pločniki in drevesi. Po podatkih JS Ptuj je v mestu 1.447 javnih parkirnih mest. še po 15. členi navedenega zakona; 1.000 evrov je globa za pravno osebo in 500 evrov za odgovorno osebo. Pristojnost nadzora nad izvajanjem določb tega člena ima tako občinski inšpekcijski organ za ceste kakor tudi inšpektorat, pristojen za državne ceste. Nadzor izvaja občinska inšpekcija Nadzor nad pravilnostjo označb javnih parkirnih mest izvaja pristojna občinska inšpekcija. Na Ptuju so to inšpektorji Skupne občinske uprave občin (SOU) Spodnjega Podravja, kjer so povedali, da bodo v konkretnem ptujskem primeru navedeno problematiko obravnavali skupaj s pristojno službo upravljavca (JS). Prav tako nadzor Prihodek JS Ptuj od parkirnin: 320.000 evrov JS Ptuj so lani s pobiranjem parkirnih ustvarile 320.000 evrov prihodkov. Največ parkirnin je bilo vplačanih na parkomatih v modri coni (127.000 evrov), med parkirišči je najdonosnejše na Potrčevi cesti – za avtobusno postajo. Na tem parkirišču je znesek vplačanih parkirnin znašal 89.000 evrov. 50 tisočakov od parkiranja je dalo parkirišče pri minoritskem samostanu (Ulica heroja Lacka), 21.000 evrov pa parkirišče na Zadružnem trgu. Foto: ČG Kronično pomanjkanje parkirnih mest Na Ptuju se že leta v javnosti preigravajo ideje o gradnji dodatnih parkirnih mest ali parkirne hiše. A vse je ostalo le pri idejah. V Čelanovem obdobju so govorili o parkirni hiši pod mestno tržnico. V Senčarjevi eri so bili do te pobude gluhi, spodbujali so gradnjo zasebne parkirne hiše na parkirišču pri Mercatorjevi blagovnici, a tudi ta je ostala narisana samo nekje na računalniškem zaslonu. V času županovanja Mirana Senčarja je MO Ptuj prodala gramozirano parkirišče ob Potrčevi cesti (nekdanja skladišča vojašnice), kjer je bilo parkiranje kakšnih 20 let brezplačno. Ko je lastnik zemljišča postalo zasebno podjetje CPP, je brezplačnemu parkiranju na tej lokaciji odklenkalo, saj so nemudoma postavili zapornice in avtomat za plačilo parkirnine. Ko je županoval Senčar, je mesto dobilo nova parkirna mesta na Zadružnem trgu, ki so od ožjega dela mesta nekoliko odmaknjena. Ta projekt so sicer zasnovali že v obdobju župana Štefana Čelana. V aktualnem mandatu županje Nuške Gajšek so preigravali kar nekaj idej o parkirnih hišah (pri minoritskem samostanu, za avtobusno postajo in pri Mercatorjevi Blagovnici), a nobena ideja ni zaživela. Mesto Ptuj se s pomanjkanjem parkirnih prostorov ne srečuje samo v ožjem jedru, temveč tudi v blokovskih naseljih, kjer vlada s parkiranjem pravi kaos. Avtomobili so parkirani po zelenicah, ob robih cestišč in tudi na parkirišču trgovine Spar. v zvezi s prometno opremo in signalizacijo opravlja državni prometni inšpektor. Parkirnino lahko pobirajo, prav tako izdajo globe za nepravilno parkiranje Zastavilo se je vprašanje legitimnosti pobiranja parkirnine in izdajanja glob redarjev v primeru neplačila parkirnine – če parkirni prostori ne ustrezajo zakonsko predpisanemu normativu. Na MZI so dejali, da to ni povezano. „Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah nima nikakršne pravne povezave z odloki o parkiranju, o urejanju prometa in podobnimi pravnimi akti, ki jih sprejemajo lokalne skupnosti in so osnova za zaračunavanje parkirnine. Neustrezno označena parkirna mesta so prekršek po Zakonu o cestah, pobiranje parkirnin (občinskih taks) pa ureja Zakon o financiranju občin, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance.“ Podobno je odgovor na vprašanje utemeljil vodja Medobčinskega redarstva SOU Spodnje Podravje Robert Brkič: „Izrekanje glob na parkirnih mestih, katerih dimenzije ne bi ustrezale pravilniku, je zakonito, saj se parkirna mesta uporabljajo, vstop v plačljivo območje parkiranja je ustrezno označen s prometno signalizacijo, kar je osnova za ukrepanje občinskih redarjev.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 20. 9. 2022 Ljudje in dogodki 10 Markovci z Franc Kukovec doniral Občinskemu RK 5.000 evrov za prostovoljce domačega Rdečega križa Prostovoljci sploh ne moremo verjeti, da je za hvaležnost v humanitarnem delu, predvsem na področju osveščanja in širjenja krvodajalstva, nekdo tako dobrodelen. To je človek z veliko začetnico, Franc Kukovec, ki je Občinski organizaciji Rdečega križa (OO RK) Markovci podaril 5.000 evrov! Franc Kukovec z ženo živi v domu starejših v Muretincih, drugače je doma iz Bukovcev. Bolj ga poznamo kot Becovega Franca, najstarejšega koranta v naši občini, saj je dolga leta deloval v etnografskem društvu. Ko smo ga vprašali po razlogu donacije za nas, „domače humanitarce“, je odgovoril, da smo mi največje srce, ker dobroto in pomoč podarjamo sokrajanom ter vabimo in nagovarjamo ljudi, da darujejo kri za sopomoč človeku, ki jo potrebuje. Franc Kukovec je prejel že neštetokrat darovano kri od ljudi, ki jih ne pozna in ta prejeta kri ga že mnoga leta ohranja pri življenju. Foto: Marija Prelog Franc Kukovec in predsednica OORK Markovci Valerija Šmigoc Donacijo nam podarja zato, ker nas pozna, nam zaupa in ve, da jo potrebujemo in da jo bomo namenili tistim, ki to najbolj potrebujejo. Prostovoljci OO RK se s tem dejanjem še bolj zavedamo odgovornosti, saj moramo še več energije vložiti v osveščanje krvodajalstva, pomagati občanom, ki potrebujejo našo pomoč, vzgajati podmladek v osnovni šoli, ki smo ga v preteklem času popolnoma izgubili. Dela imamo na pretek in zato tudi vabimo, da se nam pridružite. Kdor v srcu čuti poslanstvo pomagati človeku v kakršnikoli obliki, je lepo vabljen. Veseli vas bomo. Donacijo Franca Kukovca je sprejela predsednica OO RK Valerija Šmigoc, ki mu je ob tej priložnosti predala zahvalo v imenu vseh tistih, ki bodo ta sredstva potrebovali. Marija Prelog torek z 20. septembra 2022 Majšperk z Poveljnik GZ Majšperk Zlatko Letonja »Mi smo si poslanstvo izbrali sami, naše družine ne« Poveljnik gasilske zveze Majšperk, član PGD Majšperk-Breg ter vodja dveh odprav gasilcev iz Podravja na gašenje največjih požarov v zgodovini Slovenije Zlatko Letonja, je letošnji prejemnik občinskega priznanja v Majšperku, v začetku septembra pa se je kot predstavnik gasilcev udeležil tudi podelitve priznanja jabolko navdiha, ki ga izroča predsednik države Borut Pahor. Priznanja so simbolna zahvala za predanost, opravljeno prostovoljsko delo, a Letonja dodaja, da priznanja pripadajo v prvi vrsti družinam gasilcev, ki ob pozivu na pomoč ostajajo doma. Jabolko navdiha je po Pahorjevih besedah izraz občudovanja in hvaležnosti vseh prebivalcev Slovenije. »Tako čutimo do vas, junakinj in junakov, imenovanih in neimenovanih, ob sijajno opravljenem delu in srčnosti, ki nas navdihujeta.« Slovesnosti na Brdu pri Kranju so se udeležili zgolj predstavniki gasilcev in drugih prostovoljskih organizacij zaščite in reševanja, saj če bi želeli organizirati sprejem za vse, ki so tako ali drugače sodelovali v intervenciji ob julijskih požarih na Krasu, bi bila premajhna tudi dvorana v ljubljanskih Stožicah, je dejal Pahor. Z ognjenimi zublji se je 17 dni spopadalo več tisoč udeležencev, po nekaterih ocenah 20.000, iz vseh koncev Slovenije. Sodelovali so gasilci, civilna zaščita, vojska, policija, gozdni delavci in tudi prostovoljci. Delovali so na območju, kjer je še veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, ki so poleg visokih temperatur in samega požara predstavljala še dodatno nevarnost. »S svojimi dejanji ste v skupnosti ustvarili močno vez, ki je nič ne more prekiniti. To je veličina junakinj in junakov, ki postanejo legende in navdihujejo v večnosti,« je v obrazložitvi priznanja zapisal predsednik države. Gasilci so bili v zadnjih mesecih deležni obilo pozornosti in zahval, priznava Letonja. »Prav je, da se tudi mi gasilci zahvalimo tistim, brez katerih ne bi mogli delovati. Žal se nanje mnogokrat pozabi. To so naši domači in bližnji: starši, partnerke, partnerji, otroci ... Poslanstvo smo si izbrali sami, naši domači pri tem niso imeli izbire. Zato hvala,« je dejal Letonja, ki nasled- Foto: MV nje leto zaključuje drugi in s tem zadnji mandat poveljnika Gasilske zveze Majšperk. Tudi v gasilstvu je pričakovati kadrovsko stisko Gasilska zveza Majšperk povezuje pet prostovoljnih gasilskih društev in po oceni Letonje so društva z gasilsko zvezo v zadnjih desetih letih močno napredovala. »Vidne so spremembe v organiziranosti, usposobljenosti, opremljenosti. Nismo naredili le enega koraka naprej, temveč vsaj dva ali tri, vendar to ni moja zasluga, temveč delo celotne ekipe.« Ormož z Septembra živahno ob krajevnem prazniku V mestu opazni razvojni koraki V krajevni skupnosti (KS) Ormož ta mesec zaznamujejo krajevni praznik, v okviru katerega so pripravili vrsto prireditev, od osrednje s podelitvijo priznanj KS do kulturnih in številnih športnih dogodkov. Krajane, ki se še posebej udejstvujejo v javnem in družbenem življenju, so nagradili s priznanji ter plaketami. Priznanji sta prejela predsednik Lovskega društva Ormož Bojan Maček in Boris Notersberg za 44-letno aktivno delo v gasilski organizaciji. Prejemniki plaket so ljubiteljski fotograf in naravovarstvenik Marko Zabavnik, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Manica Hartman, zaposlena v Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož. KS Ormož je ob prazniku nagradila mladostnike, ki so se izkazali z odličnimi učnimi in drugimi dosežki. Podelili so jim knjižne nagrade, prejemniki pa so devetošolci Filip Kirič, Anej Žalar, Lucas Vočanec in Pija Škorjanec ter gimnazijka Alina Planinc. Priznanja stran 10 Foto: KP Nagrajeni učenci v družbi podeljevalcev Toda počitka za novo vodstvo zveze ne bo. Letonja pravi, da bo ključen izziv ne le v Majšperku, temveč nasploh gasilstva v Sloveniji, ohraniti oz. zagotoviti kader. »Zaradi življenjskega stila, službenih obveznosti, je vedno manj posameznikov, ki bi bili pripravljeni svoj prosti čas nameniti še za usposabljanje, prevzemanje funkcij. Gasilstvo deluje na ravni, kjer sta zgolj vključitev in izključitev prostovoljna, delo pa je na profesionalni ravni in postaja vedno zahtevnejše. Ključno vprašanje je in bo, kako animirati mlade, da ostanejo, a za zdaj pravega odgovora še nimamo.« Otroci sodelujejo v gasilskih vrstah, njim gasilci posvečajo tudi veliko pozornosti, a v času nadaljnjega šolanja, ko jih pot vodi v druge kraje, mnogi izgubijo stik z domačim društvom, mnoge pa še dodatno oddalji zaposlitev. Gasilstvo v Sloveniji pa ne nudi le občutka varnosti, temveč je pomemben gradnik družbe, vzgojitelj. »Gasilstvo je skupek, od športa, znanj prve pomoči, do učenja dela v skupini, spodbujanja timskega duha. V družbi, kjer je individualizem na vrhuncu, gasilci učimo, da posameznik v družbi ni nad vsemi, temveč se je treba v družbi tudi prilagajati, sodelovati. Menim, da so ta znanja ključ družbe tudi za naprej.« Mojca Vtič so nagrajencem izročili predsednik KS Vlado Hebar, predsednik komisije za podelitev plaket in priznanj pri KS Ormož Slavko Petek ter župan občine Ormož Danijel Vrbnjak. Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik KS Vlado Hebar. V uvodu se je v nagovoru dotaknil aktualnih geopolitičnih razmer, od kovida do vojne in energetske krize. Nato je poudaril, da se območje Ormoža počasi, a vztrajno spreminja na bolje, za kar gre velika zasluga županu Vrbnjaku. „Vidna je skrb za mesto, pripravljajo se številni projekti, ki bodo Ormož približali ostalim krajem v Sloveniji. Nekaj projektov smo končali, precej se jih preveša v zaključno fazo. A vsi projekti, vse investicije, vse bogastvo ne pomenijo nič, če kraj nima duše, če nima ljudi, ki živijo s krajem in za kraj. V Ormožu smo lahko veseli, da imamo ogromno ljudi, ki se predajajo svoji lokalni skupnosti, društvom, sokrajanom. Zahvaljujem se vsem društvom za doprinos, da je mesto živo in prepoznavno tudi izven naših meja.“ Ormožani krajevni praznik zaznamujejo 16. septembra, v spomin na dogodke daljnega leta 1848. Takrat je razpadel fevdalizem, kmetje so prvič postali lastniki zemlje, ki so jo obdelovali. Konec je bilo tlačanstva in hlapčevstva. Nove ideje so razgibale tudi Ormož in okolico, 16. septembra 1848 so idejo narodnega prebujenja Ormožani manifestirali s posebno slovesnostjo in postavitvijo slovenske zastave na cerkvenem stolpu. V spomin na tedanje dogodke je danes 16. september praznik KS Ormož. Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku potekajo od 9. do 24. septembra. Svečana proslava s podelitvijo priznanj in plaket je bila uvod v večdnevno praznovanje. V nadaljevanju so se zvrstili še vaške igre, teniški turnir, likovna razstava, domoznanski večer na temo zgodovine igranja rokometa, tekmovanja v pikadu, kegljanju in taroku, srečanje starejših, turnir v malem nogometu in ribiško tekmovanje. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 20. septembra 2022 11 Ptuj z Raziskave na Orfejevem spomeniku Podravje z Matic Kramberger se zavzema za boljši jutri svoje generacije Kakšna bo najboljša zaščita Mladostniki se ne zavedajo svoje moči Po dolgih letih takšnih ali drugačnih razprav o tem, kako je treba Orfejev spomenik najustrezneje zaščititi, da ne bo še naprej propadal, je Restavratorski center ZVKDS, skupaj z zunanjimi strokovnjaki izvedel načrtovane nedestruktivne raziskave na tem edinstvenem kamnitem spomeniku daleč naokrog. Po vzorčenju mikrobioloških dejavnikov propadanja na mestih, ki so dostopna s tal, ki so ga izvedli že avgusta, so te dni postavili tudi delovni oder za lažji dostop do celotnega spomenika, da so lahko v celoti „posneli“ njegovo stanje. Že na zunaj pa spomenik kaže vidne znake propadanja. Na podlagi izsledkov vseh izvedenih raziskav in arhivske dokumentacije o vseh že doslej izvedenih raziskavah, ki jih hranita tako ZVKDS – OE Maribor in Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož, bodo strokovnjaki izdelali smernice za izvedbo najustreznejših konservatorsko-restavratorskih posegov, s katerimi bodo preprečili nadaljnje propadanje spomenika. Foto: Črtomir Goznik V tem tednu je Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine nadaljeval in zaključil nedestruktivne raziskave na Orfejevem spomeniku. Plačnik tudi letošnjih raziskav je država. Ocenjujejo jih na okrog 15.000 evrov. Tako strokovna kot laična javnost pričakujeta, da bo analiza rezultatov izsledkov in končno mnenje izdelano čim prej. Ob tem pa tudi, da se bo tudi za drugo arheološko dediščino na Ptuju poiskalo ustrezno varovanje. MG Ptuj z ZŠAM ob začetku šolskega leta Prostovoljci za varno pot v šolo Na letošnji začetek šolskega leta smo se v ZŠAM Ptuj temeljito pripravili. V avgustu smo skupaj z SPVCP MO Ptuj in policisti opravili oglede šolskih poti in podali poročila pristojnim službam. Organizirali smo druženje naših članov, ki izvajajo varovanja na prehodih za pešce in se dogovorili o lokacijah varovanja otrok. Letos smo varovanje izvajali pri vseh petih ptujskih osnovnih šolah. Na prvi šolski dan smo bili prisotni na osnovnih šolah pri sprejemu otrok v prvi razred. Staršem smo podali usmeritve pravilne udeležbe v prometu in jih opomnili na njihove odgovornosti. Varovanje smo izvajali od 1. do 9. septembra na vseh petih lokacijah. Sodelovalo je 15 naših članov, ki so opravili 111 ur prostovoljnega dela. Letošnje varovanje je bilo zelo uspešno, saj nismo zabeležili nobene nezgode v tem času. Želimo si, da tako ostane skozi vse šolsko leto. Članom se za opravljene ure varovanja iskreno zahvaljujemo in jih prosimo za nadaljnje sodelovanje. Politika načeloma zanima samo posamezne mladostnike, predvsem tiste, ki sodelujejo v dijaškem parlamentu, v Mladinskem svetu Slovenije ter podobnih organizacijah in združenjih. To ugotavlja tudi Ptujčan Matic Kramberger, ki se mu konec meseca izteče mandat predsednika odbora za izobraževanje Dijaške organizacije Slovenije (DOS) »Večina mojih sovrstnikov ne gre niti na volitve, kaj šele, da bi se zanimali za kaj drugega v povezavi s politiko. Prepričani so, da tako ne morejo nič spremeniti, ampak ni tako. Si predstavljate, da bi vseh 80.000 dijakov, kolikor je vključenih v DOS, na ulici zahtevalo spremembe, na primer šolskega sistema. To je velika številka in velikokrat se ne zavedamo svoje moči.« Matica že od nekdaj zanima, kje in kako lahko sodeluje, soustvarja vsebine, sporoča predloge in se vključuje v razprave. Prav zato je naprej postal poslanec v parlamentu Dijaške organizacije Slovenije, nato pa predsednik odbora za izobraževanje. Trenutno je tudi član kurikularnega sveta na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in tehnologijo, kjer razpravljajo predvsem o spremembah in posodobitvah izobraževalnega sistema na gimnazijskih programih. Med drugim se zavzema za digitalizacijo srednjih šol, vključevanje več uporabnih vsebin, kot je finančna pismenost. Prav tako bi bilo treba po njegovem mnenju veliko bolj vrednotiti vse obšolske dejavnosti, ne samo športne in umetniške. S podobnimi težavami se je srečal tudi sam, saj za delovanje v nevladnih ali drugi organizacijah ni mogoče pridobiti posebnega statusa, je pa s šolo sklenil posebno pogodbo o izobraževanju. »Zaradi vodstvene funkcije v predsedstvu DOS sem se moral vsaj dvakrat na teden z vlakom voziti v Ljubljano. Posledično sem seveda tudi veliko manjkal pri pouku. Vendar na moje delo, trud in zagnanost nekateri niso gledali enako kot na primer na dosežke športnikov. Kljub temu da mi delamo nekaj dobrega za celotno družbo!« Foto: osebni arhiv Matic Kramberger na letošnjem Blejskem strateškem forumu Matic se bori za boljše prometne povezave V obdobju enega leta je Matic sodeloval na številnih sestankih z ministri, sejah svetov vlad in drugih srečanjih, sprejel jih je tudi predsednik države Borut Pahor. DOS dijake in dijakinje poziva, da jim posredujejo svoje predloge za izboljšave šolskega sistema. Tiste, za katere ocenijo,da jih je možno realizirati, posredujejo naprej pristojnim institucijam oz. odločevalcem. Pred časom so na šolsko ministrstvo poslali poziv k zagoto- Ptuj z 20. ptujske grajske igre Ptuj se je za en dan vrnil v srednji vek V srednjem veku je Ptuj cvetel. Z grajskimi igrami Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj že dvajset let zapored oživlja to obdobje z domačimi in tujimi skupinami. Letos jih je bilo šestnajst, ki so poskrbele za to, da se je Ptuj za en dan vrnil v srednji vek. Letošnje grajske igre so potekale pod sloganom Vitez in njegov paž, spomnili pa so se tudi zgodbe viteza Parzivala. Ob prihodu na Ptuj so se srednjeveške skupine, skladno s tradicijo, najprej predstavile oz. poklonile ptujski županji Nuški Gajšek, nato pa jih je po ptujskih ulicah pot vodila na turnirski prostor, kjer sta jih sprejela knez Bojan in kneginja Brigita in kjer so se sodelujoče skupine predstavile z dejavnostmi, s katerimi poustvarjajo obdobje Foto: Črtomir Goznik Skladno s tradicijo so se skupine, udeleženke 20. ptujskih grajskih iger, ob prihodu v mesto, na Mestnem trgu, najprej poklonile oz. predstavile ptujski županji Nuški Gajšek. Foto: ZŠAM Ptuj Naše aktivnosti na področju prometne preventive se v septembru nadaljujejo z našim vsakoletnim projektom »Varna pot v šolo« za učence 4. razredov. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti namenimo preventivni dogodek za povečanje varnosti ptujskih osnovnošolskih otrok na poti v šolo in iz šole. Predstavljeni so načini prihoda v šolo in pravilno ravnanje glede na to, na kakšen način prihajajo v šolo s poudarkom na kolesarjih, pravilni opremi kolesa in kolesarja. Letos je poudarek na motoričnih spretnostih učencev in poznavanju prometnih pravil. V sodelovanju z ZŠAM Vrhnika bodo vsi učenci sodelovali na njihovem spretnostnem poligonu. V predstavi Prometna vila je prikazano, kaj se zgodi, če ne uporabljamo kolesarske čelade in ne upoštevamo prometnih pravil. Janez Strelec vitvi brezplačnih menstrualnih higienskih pripomočkov v sanitarijah izobraževalnih ustanov ter drugih javnih objektih. Iz resornega ministrstva so jim odgovorili, da je zaradi posledic revščine lahko ženskam dostop do higienskih pripomočkov omejen. »Podpiramo vašo pobudo in predlagamo sprejem ukrepov v sodelovanju z vsemi deležniki,« so zapisali. Po mnenju Matica je to res dobra novica in pomeni, da so vse bliže realizaciji omenjene pobude. Pred kratkim so na pristojne institucije naslovili še en poziv, in sicer glede prejemanja državnih in Zoisovih štipendij hkrati, kar sedaj glede na zakonodajo ni mogoče. Sicer pa je Matic vse bolj aktiven tudi v lokalnem okolju. Ves čas trajanja mandata se je boril za boljše prometne povezave med Ptujem in Ljubljano. »Naši vlaki so res prepočasni in veliko premalo jih vozi iz najstarejšega mesta proti prestolnici. Večinoma sem za vožnjo do Ljubljane in nazaj porabil pet ur in več, kar je nesprejemljivo, zato upam, da se bo tudi na tem področju čim prej kaj spremenilo.« Tudi v prihodnje namerava ostati politično aktiven, najverjetneje tudi kot član Zveze študentskih klubov Slovenije, hkrati pa bo študent Pravne fakultete v Ljubljani. Estera Korošec Foto: Črtomir Goznik Na turnirskem prostoru ptujskega gradu je potekalo bogato srednjeveško dogajanje, od plesa do viteških iger, ki so ga predstavile domače in tuje srednjeveške skupine. srednjega veka v različnih okoljih. Predstavila se je gospoda, vitezi, meščani, branjevke, tlačani. Na gala grajskem viteškem večeru pa so se zahvalili vsem, ki z društvom sodelujejo že od začetka iger. Prve je Ptuju poklonilo partnersko mesto Burghausen, ki je poskrbelo tudi za kulturni program na tem večeru. Mladega oprodo pa je ob tej priložnosti knez Bojan z viteškim udarcem povzdignil med viteze. MG Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 20. 9. 2022 Kultura 12 stran 12 torek z 20. septembra 2022 Ptuj z Viteški dnevi z gosti iz Liechtensteina Videm z Pobreška harmonikarja blestela v Ljubečni Na obisku tudi kronane glave Srebrna dedek Alojz in vnuk Tim Na Ptuju bodo ta konec tedna potekali letošnji Viteški dnevi, ki jih pripravlja Viteški red sv. Jurija iz Koroške, imenovan tudi Karantanski viteški red. Letošnji dogodek bo potekal v znamenju trajne povezanosti koroškega viteškega reda z liechtensteinsko knežjo družino. Dolgoletni muzikant in ljubitelj frajtonarice Alojz Fras in njegov vnuk Tim Lah sta konec avgusta sodelovala na prestižnem harmonikarskem tekmovanju za 41. Zlato harmoniko Ljubečne. »Prejel sem srebrno priznanje, z doseženim sem zadovoljen, saj je bila konkurenca resnično močna,« je povedal Fras, ki si je prvo harmoniko, lubasovo, kupil že kot mladenič in zanjo trdo garal. Kot je županja Nuška Gajšek povedala na novinarski konferenci, so ponosni, da so si organizatorji tokrat za dogodek izbrali prav njihovo mesto, zato se bodo potrudili za to, da se bodo visoki gostje pri njih dobro počutili in da bodo mesto spoznali v najlepši luči. Osrednji dogodek bo potekal v soboto, ko se bodo že v dopoldanskem času udeležili sprejema visoke delegacije iz Kneževine Liechtenstein na Mestni občini Ptuj, čemur bodo sledili ogled muzeja na ptujskem gradu ter delavno srečanje in kosilo delegacij. Vzporedno bo na voljo ogled mestnih znamenitosti in družabni program. Po besedah Velikega mojstra Viteškega reda sv. Jurija Silvestra Likarja se na dogodek pripravljajo že skoraj leto dni, maja pa so prejeli potrditev, da na Ptuj prihajata tudi princ Nikolaus, Foto: MO Ptuj mlajši brat vladajočega kneza Hansa Adama II, ter njegova soproga, princesa Margareta.«Slednja prihaja iz kraljevske hiše velikega vojvode iz Luksemburga in je dejansko v neposredni, a zelo daljni krvni zvezi z Barbaro Celjsko ter je tako zelo povezana z našimi kraji. Pred nekaj leti sta že bila na Bledu in v Celju, letošnji obisk pa je jagoda na torti, da podoživimo prve stike in nadaljujemo zgodbo o skupnem sodelovanju,« je dodal Likar. V sobotnih popoldanskih urah bo sledila slovesna maša v starodavni katedrali svetega Jurija na Ptuju. Na slovesnosti bodo umestili tudi letošnje viteške kandidate in komturje, med njimi tudi že omenjenega liechtensteinskega princa. Po slovesni viteški investituri bo v minoritskem samostanu po protokolu sledil večerni gala sprejem za redovne člane, prijatelje in vabljene visoke goste s kulturnim programom in plesom, zabavo pa bodo nadaljevali v vinski kleti Hotela Mitra, ki jo pripravljajo člani viteškega poslovnega kluba. Sta, Ur Videm z Razstava društva kmetic Na ogled Marijina oblačila Ob koncu poletja so članice Društva kmetic pripravile zanimivo razstavo v prostorih doma p. Miha Drevenška. Na ogled so namreč postavile Marijina oblačila, ki sta jih nekoč šivali Marija Benkovič in Tinika Ostroško, sedaj pa Jožica Petek in Anica Kokol. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi najstarejše kuharske knjige in rokopise starih receptov, ki jih zbirajo članice društva. Razstavo so postavile: Milena Gabrovec, Anica Kokol, Milena Traper in Marija Kolednik Črnila. Razstavo si je ogledalo kar nekaj domačinov, ki so pred razstavo sodelovali pri maši, namenjeni družini Murko in Bratušek, ki skrbita za kapelo in Marijine obleke ter v zahvalo vsem darovalcem in vsem šiviljam. Scenarij za razstavo je pripravila Marija Kolednik Črnila, dogodek je vodila Milena Gabrovec. Blagoslov je opravil p. Slavko Strmšek. Na Pobrežju v Murkovi kapeli (po domače Drašetvi kapeli) je kip Božje Matere z Jezusom v rokah, ki naj bi po pripovedovanju domačinov ter restavratorja in akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča izhajal že iz turških časov. Posebnost kipa je, da ga gospodinje na Murkovi domačiji že leta oblačijo v prava oblačila. Danes kapelo urejata Nada Bratušek in Stanka Murko. Vse ure krojenja in šivanja ter vsi darovi so bili v dar in zahvalo Božji Materi za zdravje, ozdravitve, srečno rojstvo, srečen zakon, uspeh pri študiju, za mir ... Društvo predano vodi predsednica Ana Hrga. Z. Golub Foto: Marija Kolednik Črnila Tekmovanje v diatonični harmoniki z najdaljšo tradicijo poteka v devetih kategorijah, od starosti devet let naprej, na tekmovanje so povabljeni le najboljši harmonikarji, ki si vstopnico prislužijo na regijskih srečanjih. Na Hajdini sta se lani predstavila tudi pobreškega frajtonarja in bila uspešna, nato pa sta imela slabo leto časa za pripravo na najprestižnejše tekmovanje. »Z vnukom sva vsak zase in tudi skupaj več mesecev vadila pesmi, ki sva jih zaigrala pred komisijama,« je dejal Fras, ki nastopa v veteranski kategoriji in se je predstavil s svojo pesmijo Ti Slovenija in Špic polko. V kategoriji od 11 do 13 let pa je blestel vnuk Tim, ki je prav tako osvojil srebrno plaketo. Strokovno komisijo na 41. Zlati harmoniki Ljubečne so sestavljali sami mojstri harmonike Martin Juhart, Robert Zupan, Toni Sotošek, Franci Rajgl, Anže Zavrl in Tomaž Boškin. Na vnuka in njegovo znanje je dedek Lojza, kot ga kličejo domačini, izredno ponosen, kako tudi ne bi bil, ko pa sledi njegovim stopinjam. »Večkrat ga slišim, kako že zjutraj razteguje meh, vesel sem, da je vzljubil harmoniko. Vnuk sicer igra bolj tehnično zahtevno, Foto: Marjan Nahberger Alojz Fras in Tim Lah iz Pobrežja sta na prestižnem tekmovanju harmonikarjev dokazala, da sta odlična frajtonarja. tako kot večina mladih, na starinski način, torej na dva prsta, pa znamo le še redki,« je dodal Alojz Fras. Tekmovanje harmonikarjev na Ljubečni ima zavidljivo dolgo tradicijo. Prvi absolutni zmagovalec je bil leta 1981 Miro Klinc, letošnja absolutna zmagovalka je Tjaša Lesjak iz Velenja, ki je lanskemu naslovu državne prvakinje letos junija dodala še naslov svetovne prvakinje v igranju na diatonično harmoniko, njen mentor je Nejc Pačnik. Začeli pa so se že predizbori za 42. Zlato harmonike Ljubečne, na Hajdini je bilo organizirano septembra, kjer si je vstopnico za spoštovano tekmovanje harmonikarjev ponovno prislužil tudi Alojz Fras. Mojca Vtič Hajdoše z 22. Štajerska frajtonarica za Ljubečno 2023 Harmonikarji veselo zaigrali V Hajdošah so sredi meseca priredili vaško druženje in nagradno revijo harmonikarjev Štajerska frajtonarica. Revija Štajerska frajtonarica je že vsa leta del praznovanja občinskega praznika občine Hajdina, istočasno velja za predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2023. Organizira jo Kulturno društvo (KD) Valentina Žumra Hajdoše. Prireditev so začeli z glasbo ljudskih godcev iz Hajdoš, nato sta navzoče pozdravila predsednik KD Primož Kelenc in hajdinski župan Stanislav Glažar. Oba sta tekmovalcem zaželela veliko sreče, mirne roke in hitre prste. Prireditev je povezovala Monika Kelenc, tekmovalce sta ocenjevala Brane Klažar in Robert Goličnik. „V čast si štejemo, da je nastopajoče ocenjevala tako eminentna strokovna komisija. Ocenjevali so muzikalnost, tehnično izvedbo, izbor skladbe, nastop in še druge karakteristike. Revija je potekala v dveh kategorijah, sodelujoči so se potegovali za uvrstitev Foto: KD Hajdoše Najboljši v kategoriji starejših v finale tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne in prva tri mesta v svoji kategoriji. Nagradili smo jih z denarnimi nagradami in likom harmonike. Med mlajšimi je zmagovalec Matevž Perc iz Črešnjic pri Frankolovem, na drugo mesto se je uvrstil Teo Sitar iz Lancove vasi in na tretje Patrik Pauman s Pragerskega. V starejši kategoriji je bil prvouvrščeni Lukas Gumilar iz Murske Sobote, drugouvrščeni je Anej Sodec iz Limbuša in tretjeuvrščeni David Vajda iz Lancove vasi. Foto: KD Hajdoše Nagrajeni najboljši trije v mlajši kategoriji V finale Zlate harmonike Ljubečne so se ob navedenih nagrajencih uvrstili še Žan Zavec iz Zagorcev (Juršinci), Kristjan Žumer iz Hajdoš in Tilen Vidovič iz Lancove vasi, med veterani pa Alojz Fras iz Pobrežja. Veseli nas, da se je veliko mladih udeležilo nastopa, saj je to kazalnik, da se bo igralo tudi v prihodnje,“ je poudaril Kelenc. Po končani nagradni reviji harmonikarjev je sledilo vaško druženje. Predsednica vaškega odbora Hajdoše Metka Žumer je dejala, da so s prireditvijo zelo zadovoljni, saj so preživeli lep nedeljski popoldan. „Želimo, da bi vaško druženje postalo vsakoletni tradicionalni dogodek.“ Poleg vaškega odbora in kulturnega društva so se v organizacijo prireditve vključila še preostala hajdoška društva: športno, gasilsko in društvo žensk. MZ torek, 20. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Futsal Prleki po odličnem prvem polčasu sami na vrhu 1. lige Stran 14 Kolesarstvo Tudi na Gorenjskem do najvišjih mest Stran 14 stran 13 Nogomet Derbi upravičil pričakovanja, Zavrč znova na pravi poti Stran 15 Andrej Maglica, NK Drava »Šport je zame strast, ki povezuje ljudi« Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet z Liga NLB, 2. krog Ostali brez točk, Kosija, Žurana, Šuleka in Čirovića. Bi sploh lahko bilo slabše? 1. B SRL (m) Celje Pivovarna Laško – Liga NLB REZULTATI 2. KROGA: Dol Tki REZULTATI 2. KROGA: Celje PiJeruzalem Ormož 34:27 vovarna Laško – Jeruzalem Ormož Hrastnik – Velika Nedelja 32:33, Črno(14:14) 34:27 (14:14), Maribor Branik – Go- melj – Škofljica 30:30, Mokerc-Kig – JERUZALEM: Skledar (3 obrambe), Balent (2 obrambi), Zemljič (1 obramba); Munda 2, Bogadi 4, Fergola, Vincek, Žuran, G. Hebar 3, Šulek, Pandev 3, Kosi 3, Krabonja, Čirović 7, Cirar 5 (3), Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Pivovarna Laško 6/5; Jeruzalem 4/3. IZKLJUČITVE: Pivovarna Laško 12; Jeruzalem 12 minut. IGRALEC TEKME: Gal Marguč (Pivovarna Laško). Gostovanje Jeruzalema v Zlatorogu pri aktualnih državnih prvakih bi se težko lahko končalo slabše. Pa ne zaradi izgube točk, ampak zaradi poškodb, ki so se zgodile čez samo tekmo. Gostitelji so v uvodu povedli z 2:0 in 3:1, gostje pa so v teh trenutkih ostali brez Roka Žurana, ki se je poškodoval pri zaustavljanju napadalne akcije Stefana Žabiča. Sledil je še en šok za Ormožane, ki so v 4. minuti ostali brez Tea Šuleka, ki je pri preprečevanju celjskega protinapada na nepravilen način zaustavil Tilna Strmljana. Zasluženi rdeči karton za Šuleka s renje Velenje 23:31 (11:12), Sviš Ivančna Gorica – LL Grosist Slovan 23:23 (8:12), Urbanscape Loka – Dobova 31:28 (15:14), Krško – Trimo Trebnje 23:39 (9:21), Riko Ribnica – Koper 27:26 (11:12). Tekma Slovenj Gradec – Krka je bila prestavljena. 1. TRIMO TREBNJE 2. GORENJE VELENJE 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 4. URBANSCAPE LOKA 5. SLOVENJ GRADEC 6. SVIŠ IVANČNA GORICA 7. JERUZALEM ORMOŽ 8. RIKO RIBNICA 9. KOPER 10. LL GROSIST SLOVAN 11. KRKA 12. DOBOVA 13. MARIBOR 14. KRŠKO 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 2 2 4 4 4 4 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 strani sodniškega para Aleš Gorenc in Silvo Košir. Po začetnem zaostanku pa je igra Ormožanov postajala vse boljša. V 7. minuti je bil izid prvič poravnan (3:3), pet minut kasneje pa so igralci Jeruzalema povedli s +2 (5:7) in imeli polprotinapad za +3, a je Gal Alples Železniki 33:25, Herz Šmartno – Grosuplje 23:24, Frankstahl Radovljica – Jadran Hrpelje Kozina 31:27, Sevnica – Ljubljana 21:34. Tekma Moškanjci-Gorišnica Butan Plin Izola je bila prestavljena. 1. LJUBLJANA 2. MOKERC - KIG 3. FRANKSTAHL RADOVLJICA 4. VELIKA NEDELJA 5. DOL TKI HRASTNIK 6. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 7. BUTAN PLIN IZOLA 8. GROSUPLJE 9. ŠKOFLJICA 10. ČRNOMELJ 11. HERZ ŠMARTNO 12. ALPLES ŽELEZNIKI 13. JADRAN HRPELJE 14. SEVNICA 2 2 2 2 2 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 2 2 2 2 4 4 4 4 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 Cirar napačno podal do Tilna Kosija in po vodi je splavala lepa priložnost za novi zadetek. Do odmora so lahko gledalci videli odlično predstavo Prlekov, ki so cel čas vodili za gol ali dva. Celjani so 1. polčas zaključili z izjemno akcijo, cepelinom, ki ga je uspešno na desnem krilu zaključil Tim Cokan. Nogomet z Prva liga Telemach Festival rdečih kartonov in golov Pred reprezentančnim premorom, v katerem se bodo izbranci selektorja Matjaža Keka v Ligi narodov pomerili z Norveško (24. 9. doma) in Švedsko (27. 9. v gosteh), so prvoligaši odigrali srečanja 10. kroga. S temi so zakorakali v drugo četrtino sezone. Mura je bila proti Olimpiji na dobri poti do zmage, z odločnim začetkom so prišli do prednosti dveh zadetkov, oba je dosegel Mirlind Daku. Predvsem prvi je bil prava mojstrovina, saj je žogo iz strani s pravo bombo poslal v prečko, od koder se je odbila v mrežo. V nadaljevanju tekme se je videlo, da je Murina obramba šibkejši člen domače verige, gostje pa so njena darila s pridom izkoriščali. Po popolnem preobratu so domov odnesli vse tri točke, zanje so zadeli Svit Sešlar, Mustafa Nukić in Timi Max Elšnik. Rezervist Almedin Ziljkić je v zaključku tekme zapravil še penal (obramba Obradovića), na drugi strani pa bi lahko Mihael Klepač domačinom zagotovil točko, a je iz odličnega položaja s petih metrov zgrešil gol. Penal je bil zapravljen tudi v Sežani, Mihael Briški bi lahko v sodnikovem podaljšku znižal zaostanek, a je njegov strel vratar Kopra ubranil. Pred tem so Koprčani z dvema za- detkoma že storili dovolj za prekinitev niza dveh zaporednih porazov (Celje, Mura). Po bledem uvodu se strelsko prebuja Bravo (7 golov na zadnjih štirih tekmah), posledično se na njihovem računu pridno zbirajo točke. Drugač- no pot ima Kalcer, ki z dvema zmagama iz začetka sezone že na sedmih zaporednih tekmah ni uspel dodati tretje. Najboljše serije v zadnjih šestih krogih pa si ne glede na veliko prednost na lestvici ne lastijo igralci Olim- Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož) je v Zlatorogu na tekmi s Celjani doživel novo težjo poškodbo, takoj po tekmi je že bil operiran v celjski bolnišnici. V 32. minuti se je zgodil prelomni trenutek tekme. Kosi se je sprehodil skozi obrambo Celja in zatresel mrežo Gala Gaberška. Pri zadetku ga je nekaznovano v hrbet potisnil Žabič in Kosi je padel, ob tem pa mu je na levo roko z vso težo padel Žiga Mlakar in organizator ormoške igre je staknil hudo poškodbo. Takoj po tekmi je bil v celjski bolnišnici že prvič operiran. Čaka pa ga vsaj še ena, če ne še kakšna operacija več ... V 37. minuti so udeleženci Lige prvakov znova povedli (19:18) in vodstva do konca tekme več niso izpustili iz rok. Jeruzalem je v nadaljevanju ostal še brez razpoloženega Nika Čirovića (poškodba prepone) in ormoška barka se je kljub borbeni pije, temveč Celjani! Ti so na zadnjih šestih tekmah slavili petkrat in enkrat remizirali (16 točk), Ljubljančani so petkrat zmagali in bili enkrat poraženi (15 točk). Igralci iz knežjega mesta se v tem trenutku zdijo neustavljivi, kot po tekočem traku meljejo tekmece v drugih polčasih. Proti Domžalam jim je to uspelo, kljub temu da so imeli v nekem obdobju igralca manj na igrišču. Foto: Grega Wernig ( m24.si Nogometaši Maribora so se Radomljanom pošteno oddolžili za poraz v uvodnem krogu sezone. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Kaj povedati po takšni tekmi? Sploh ne razmišljamo o igri, ki smo jo v Celju prikazali, ampak o poškodbah, ki so se nam zgodile. Ne morem verjeti, kaj se nam dogaja, še posebej pa Tilnu Kosiju. Ne vem, kje smo se komu tako zamerili. Upam, da se do tekme s Slovenj Gradcem zakrpajo vsaj ostale poškodbe in da bo ekipa nastopila v kolikor toliko zakrpani zasedbi.« Nik Čirović, Jeruzalem Ormož: »Menim, da smo odigrali odličen 1. polčas, kjer smo zamudili priložnost, da bi vodili za vsaj dva ali tri zadetke. Po vseh teh težavah, ki so se nas lotevale skozi celotno tekmo, pa enostavno v 2. polčasu nismo imeli možnosti za uspeh. Zdaj bo potrebno zakrpati vse poškodbe in se dobro pripraviti na Slovenj Gradec. Ob podpori našega občinstva lahko dobimo to tekmo.« igri počasi začela potapljati. Prednost Celjanov je naraščala in v štirih primerih je že znašala + 7. V 3. krogu v soboto, 24. septembra, ob 19.00 na Hardeku gostu- je Slovenj Gradec, ki je bil ob koncu tedna uspešen v evropskem pokalu EHF in je izločil izraelski Maccabi Rishon. Sodniki so bili v tem krogu sila radodarni z rdečimi kartoni, pokazali so jih kar šest! To je natančno toliko, kot so jih prej v vseh devetih krogih skupaj … Asmir Sagrković je dva pokazal na tekmi v Sežani, Rade Obrenović prav toliko v Domžalah na tekmi Kalcerja in Maribora, za omenjeno dvojico pa ni nič zaostajal Bojan Mertik, ki je sodil tekmo v Celju. REZULTATI 10. KROGA: Kalcer Radomlje – Maribor 0:5 (0:2; CB24 Tabor Sežana – Koper 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Correia (42.), 0:2 Benedičič (70.). Rdeča kartona: Kouao (37., Tabor), Correia (47., Koper); Mura – Olimpija 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Daku (6.), 2:0 Daku (19.), 2:1 Sešlar (28.), 2:2 Nukić (67.), 2:3 Elšnik (80.); Bravo – Gorica 2:0 (2:0); strelec: 1:0 Kramarič (21., z 11 m), 2:0 Kramarič (37.); Celje – Domžale 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Kovačević (2.), 1:1 Zec (63.), 2:1 Janjičić (88.). Rdeča kartona: Morozov (59., Celje), Ja. Pišek (77., Domžale). Kalcer Radomlje – Maribor 0:5 (0:2) 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 10 2. CELJE 10 3. KOPER 10 4. MARIBOR 10 5. MURA 10 6. DOMŽALE 10 7. BRAVO 10 8. KALCER RADOMLJE 10 9. GORICA 10 10. TABOR SEŽANA 10 9 5 6 4 3 3 3 2 2 1 0 4 0 2 4 3 1 4 2 4 1 1 4 4 3 4 6 4 6 5 21:9 16:11 16:10 17:16 15:16 14:15 8:8 9:18 8:12 8:17 27 19 18 14 13 12 10 10 8 7 Uroš Krstič STRELCI: 0:1 Baturina (3.), 0:2 Kronaveter (14.), 0:3 Mitrović (61.), 0:4 Repas (78.), 0:5 Božičković (86.). RDEČA KARTONA: Velić (10.), Šošić (45., oba Kalcer). Maribor se je na najboljši možni način oddolžil Radomljanom za boleč poraz 0:3 na prvi medsebojni tekmi v Mariboru v prvem krogu. Vijoličasti so prvič v sezoni nanizali dve zmagi zapovrstjo, ki sta jih po slabem uvodu v sezono že dvignili na 4. mesto lestvice. V Radomljah so večino dela opravili že na samem začetku tekme, ko so po 14 minutah tekme vodili 0:2, obenem pa imeli igralca več na igrišču, sodnik je zaradi prekrška izključil domačega vratarja Emila Velića. V drugem polčasu celo dva, saj je moral v sodnikovem dodatku prvega dela predčasno v slačilnico še Madžid Šošić, ki je Marka Tolića udaril v obraz in si prislužil drugi rumeni karton. Takrat je postalo jasno, da preobrata gledalci v Domžalah ne bodo videli in da je vprašanje, kakšna bo na koncu razlika v korist vijoličastih. Odlično tekmo je znova odigral kapetan Rok Kronaveter, ki je ob doseženem golu iz prostega strela soigralcem podelil še dve asistenci: podal je Baturinu za vodilni gol na tekmi, kasneje pa še Mitroviču. JM, sta Štajerski TEDNIK 14 torek, 20. 9. 2022 Nogomet z 2. SNL: dež povzročil številne prestavitve, šumarji na Koroškem šele naslednji teden Prleki po odličnem prvem polčasu sami na vrhu 1. lige Deževje ob koncu tedna je močno krojilo spored tekem 8. kroga, saj je bila le polovica tekem odigranih v vnaprej določenih terminih, v ostalih primerih je prišlo do prestavitev. Brez tekme na Koroškem so že v petek ostali tudi Kidričani, Bistričani pa so svojo s sobote prestavili na ponedeljek. Meteorplast Šic bar – Dobrepolje 4:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Šnofl (3.), 2:0 Rajter (8.), 3:0 Đorđević (18., ag.), 4:0 Rajter (34.). METEORPLAST ŠIC BAR: Kovše, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Ruis, Kosec, Škerget, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. Po dveh odigranih krogih nove sezone je pogled na lestvico najlepši za Ljutomerčane, ki so edini ohranili 100 % izkupiček. Po zmagi v Zagorju pri ekipi Mlinše so tokrat v domači dvorani ugnali še Dobrepolje. Najtežje preizkušnje jih še čakajo, a začetek je zelo vzpodbuden. Prleki so prvi dvoboj v sezoni v domači dvorani odigrali brez Thomasa Pihlerja (poškodba) in Klemna Anžela (službena odsotnost), kljub težavam s poškodbami pa so zobe stisnili REZULTATI 2. KROGA: Dobovec – Oplast Kobarid 3:1 (1:0), Mlinše – Sevnica 2:2 (2:0), Meteorplast Šic bar – Dobrepolje 4:0 (3:0), Bronx Škofije – Siliko Vrhnika 3:3 (1:1). 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 1 1 9:3 8:4 3:1 3:3 5:7 3:5 3:7 2:6 6 4 4 2 1 1 1 1 Foto: Črtomir Goznik Tilen Rajter (KMN Meteorplast Šic bar) je na tekmi z Dobrepoljem dosegel dva zadetka. in ekipi pomagali Adrijan Trstenjak, Toni Kovše, Niko Kosec in kapetan Kristian Škerget, ki pa je sredi prvega polčasa znova začutil bolečine in v nadaljevanju ni več stopil na parket. Domači futsalerji so odigrali odličen prvi polčas, v katerem so povsem onemogočili nasprotnika. Igra z veliko teka in kombinatorike je prinesla tudi zadetke v mreži vratarja gostov Nika Plestenjaka. Za vodstvo gostiteljev je poskrbel Rok Šnofl v 3. minuti, za vodstvo z 2:0 pa je v 8. minuti zadel Tilen Rajter. Igralci Dobrepolja so bili povsem nemočni, za nameček je Lazar Đorđević v 18. minuti zatresel lastno mrežo za visoko vodstvo domače ekipe s 3:0. V drugem polčasu, ko se je prleška ekipa nekako zadovoljila z visokim vodstvom, so tudi gostje postajali Rokomet z Mlajše selekcije „Ostajamo zvesti dolgoletni tradiciji v klubu, da našim mladim športnikom ponudimo čim več nastopov na turnirjih, tudi mednarodnih. Zadnji dve leti so naše ekipe zaradi korone ostale prikrajšane za te izkušnje, kar se tudi opazi na kakovosti igre. V Sarajevu so naše tri ekipe skupaj odigrale 13 močnih tekem in dosegle štiri zmage, en remi ter doživele osem porazov. Na oko statistika zmag in porazov zgleda slabo, ampak v realnosti ni tako. Prikazane igre so bile bistveno boljše od končnih rezultatov. Predvsem bi si več zaslužili starejši dečki, ki so s kasnejšim zmagovalcem Izviđačem v fantastični tekmi igrali neodločeno (16:16), viso- ko ugnali beograjski Partizan (20:13) in velenjsko Gorenje (22:11), ampak v pravi 'sodniški kraji' izgubili z reprezentanco Sarajeva (11:15), kar je bilo usodno, da ekipa na koncu ni igrala finala ali tekme za 3. mesto. Starejši dečki so tako končali na 5. mestu, kadeti in mlajši dečki so turnir končali na 6. mestu. Iz tekme v tekmo je bil opazen napredek v igri in to najbolj veseli. Turnir si edino črno piko zasluži glede sojenja, predvsem takrat, ko so ekipe igrale proti domači reprezentanci Sarajeva. Če na teh tekmah nisi bil boljši za dva razreda, nisi imel možnosti za uspeh. Škoda, saj si s tem gostitelji turnirja zapirajo vrata pred prihodom ekip iz tujine. Glede nastanitve in prehrane pa organizatorjem kapo dol – tu pa si res zaslužijo vse čestitke. Po videnem na turnirju v Sarajevu se za prihodnost ormoškega rokometa ni bati. Imamo kar nekaj odličnih posameznikov, ki bodo v prihodnosti šli izven okvirov našega kluba. Tudi v bližnji prihodnosti imamo v načrtu kar nekaj močnih turnirjev. Najprej čaka izjemno generacijo letnika 2009 turnir v Bjelovarju, generacija 2008 pa 24. in 25. septembra odhaja na močan mednarodni turnir v Avstrijo, na- nevarnejši in nekajkrat je moram posredovati domači vratar Tjaž Lovrenčič, nekaj pa je bilo tudi športne sreče, saj je gostom dvakrat veselje preprečil okvir vrat. Zmagovalec je bil odločen v 34. minuti, ko je drugi zadetek na tekmi dosegel 20-letni Rajter. Meteorplast ŠIC bar bo v 3. krogu gostoval v Sevnici. UR Po zmagi v Kidričevem so nogometaši Triglava z dodatno samozavestjo računali na nov komplet točk proti novincem z Grosuplja, a so se pri tem močno ušteli. Gostje so v Kranju dosegli dva zadetka, oba iz enajstmetrovk, kar je bilo dovolj za njihovo premierno zmago med drugoligaši. Zanimivo je bilo tudi srečanje v Dekanih med Jadranom in Krškim. Ekipi iz spodnjega dela lestvice si prizadevata za stik s sredino, zato je treba – predvsem na domačem igrišču – izkoriščati priložnosti. Primorci so bili tokrat v tem uspešni, tudi tukaj pa je bil edini gol dosežen z bele točke. Beltinčanom je proti Iliriji uspelo prekiniti serijo dveh zaporednih porazov (s Krškim in Krko). Za Ljubljančane je znova zadel Matej Poplatnik, kar je bil v tretjem nastopu že njegov peti gol v novem dresu. Edino nedeljsko tekmo so gledalci videli v Biljah, na lokalnem primor- skem derbiju se jih je zbralo kar 600! Gostje so bili z golom Marka Guliča (nekdanji igralec Kopra in Gorice) dolgo časa v vodstvu, nato pa je tik pred koncem tekme za veselje v domačem taboru poskrbel Bamba Susso. Gambijec je na osmih tekmah sezone zabil že devet golov in je na prvem mestu lestvice strelcev (drugi je s šestimi Nik Marinšek iz Aluminija). REZULTATI 8. KROGA: Triglav Kranj – Brinje Grosuplje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Đajič (38., z 11 m), 0:2 Boh (88., z 11 m); Jadran Dekani – Krško 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Gabrić (15., z 11 m); Beltinci Klima Tratnjek – Ilirija 1911 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Poplatnik (9.), 1:1 Grobelnik (36.). Rdeči karton: Kepic (90., Ilirija); Vitanest Bilje – Primorje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Gulič (23.), 1:1 Susso (90.). Prestavljene tekme: Kety Emmi&Impol Bistrica – Rogaška (tekma je bila odigrana v ponedeljek) Rudar Velenje – Nafta 1903 (v torek ob 16.00); Fužinar Vzajemci – Aluminij (v sredo, 28. 9.) Roltek Dob – Krka. 1. KRKA 7 2. ALUMINIJ 7 3. VITANEST BILJE 8 4. NAFTA 1903 7 5. ROGAŠKA 7 6. BELTINCI TRATNJEK 8 7. K. E. BISTRICA 7 8. ILIRIJA 1911 8 9. PRIMORJE 8 10. RUDAR VELENJE 7 11. JADRAN DEKANI 8 12. KRŠKO 8 13. ROLTEK DOB 7 14. FUŽINAR VZAJEMCI 7 15. BRINJE GROSUPLJE 8 16. TRIGLAV KRANJ 8 6 5 5 4 3 3 3 2 2 2 2 2 1 2 1 1 1 1 1 2 3 2 2 4 3 2 2 2 4 0 2 1 0 1 2 1 1 3 2 2 3 3 4 4 2 5 5 6 12:2 9:3 17:17 16:8 9:6 13:11 7:6 12:7 7:12 11:9 8:9 10:14 9:12 12:17 6:13 4:16 19 16 16 14 12 11 11 10 9 8 8 8 7 6 5 4 JM Kolesarstvo z KK Perutnina Ptuj Tudi na Gorenjskem do najvišjih mest Ormožani solidni v Sarajevu Od četrtka do nedelje so se tri mlajše selekcije Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož udeležile mednarodnega turnirja v Sarajevu, pod imenom „Više od igre“. Barve Ormožanov (42 igralcev) so zastopali kadeti (letniki 2006/07), starejši dečki (2008/09), mlajši dečki (2010/11). stran 14 torek z 20. septembra 2022 Šport, šport mladih Futsal z 1. SFL, 2. krog 1. METEORPLAST ŠIC 2. BRONX ŠKOFIJE 3. DOBOVEC 4. SILIKO VRHNIKA 5. MLINŠE 6. OPLAST KOBARID 7. SEVNICA 8. DOBREPOLJE COLOR CMYK tančneje v Barnbach Koflach. Tam bodo v dveh dneh odigrali tekme proti gostiteljem iz Barnbach Koflacha, avstrijskemu prvaku Kremsu, madžarskemu prvaku Veszpremu in Celju,“ je o turnirju v Sarajevu in o novih turnirjih povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. V Vodicah je v soboto potekala krožna dirka 11. VN občine Vodice 2022. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so ponovno dosegali lepe uvrstitve. V svojih kategorijah sta ponovno prepričljivo zmagali Hana Jeromel in Kaja Adam. Na tretjo stopničko zmagovalnega odra sta se v svojih kate- gorijah povzpela tudi David Adam in Živa Bohak. Rezultati: - deklice C: 1. Kaja Adam, 3. Živa Bohak; - dečki C: 6. Luka Lampret, 12. Gal Hrastnik, 17. Matija Lačen, 20. Miha Gramc, 28. Miha Kirbiš, 38. Maks Nahberger; - dečki B: 3. David Adam, 5. Maj Bohak, 18. Tai Nahberger; - deklice A: 1. Hana Jeromel; - dečki A: 4. Nik Muršec, 28. Nik Kolbl, 30. Jan Kirbiš. Rezultati, kadeti, 6. mesto: Konjuh Živinice (prvak BiH) 20:25, Reprezentanca Sarajeva (BiH) 20:13, Rudar Rude Samobor (HRV) 16:23, Partizan Beograd (SRB) 19:20. 1. mesto: Rudar Rude Samobor (HRV). Rezultati, starejši dečki, 5. mesto: Izviđač Ljubuški (BiH) 16:16, Reprezentanca Sarajeva (BiH) 11:15, Partizan Beograd (SRB) 20:13, Gorenje Velenje (SLO) 22:11. 1. mesto: Izviđač Ljubuški (BiH). Rezultati, mlajši dečki, 6. mesto: Reprezentanca Sarajeva (BiH) 9:14, Bosna Visoko (BiH) 8:10, Zagreb (HRV) 9:18, Izviđač Ljubuški (BiH) 10:9, Bosna Visoko (BiH) 9:10. Uroš Krstič Planinski kotiček Planinska tura po Beli krajini (Mirna Gora 1047 m) Odhod: v soboto, 1. 10., ob 6.00 s parkirišča pod gradom. Prihod: v soboto, 1. 10., okrog 20.00 na parkirišče pod gradom. Potek izleta: Mirna Gora je najvišji vrh hribovitega obrobja Bele krajine. Nahaja se na jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga, ki s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih območij v Evropi. Pod vrhom Mirne Gore stoji planinski dom, ob njem je delno obnovljena cerkev Frančiška Ksaverja. S pomočjo svetega Frančiška, zavetnika pred vremenskimi neprilikami, so – kot pravi legenda – uspešno ukrotili zmaja, ki je bival na gori. Povzročal je hudo uro in uničeval pridelek. Iz cerkvenega zvonika, ki danes služi tudi kot razgledni stolp, se nam odpre širok razgled na Belo krajino in Hrvaško, proti jugu na gozdnata pobočja Poljanske gore in proti jugozahodu na vrhove Kočevskega Roga, Stojne in Gorskega Kotarja. Na Mirno Goro se bomo povzpeli z Brezovice pri Črmošnjicah. Časovnica: vzpon in spust s postanki traja cca. 5 ur. Oprema: primerna pohodna obutev in oblačila, rezervno perilo ter zaščita proti vplivom sonca. Značaj ture: lahka planinska pot. Hrana in pijača: možnost prehrane iz nahrbtnika in v planinskem domu. Strošek izleta: 25 evrov. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka, 27. 9., oz. pri vodji izleta. Vodja izleta: Jože Dajnko (040 754 499) Plačilo možno preko Banka_neta TRR 042020000493764 pri NKBM sklic 20220110. UR Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 20. 9. 2022 stran 15 Šport, rekreacija torek z 20. septembra 2022 15 Nogomet z 3. SNL - vzhod Derbi upravičil pričakovanja, Zavrč znova na pravi poti Drava Ptuj – Podvinci 0:0 DRAVA PTUJ: Janžekovič, Jadric, Mlakar, Rudić, Kokić, Erhatič, Pivko (od 77. Đuran), Čeh, Janežič, Penič (od 70. Sedej), Blaj (od 70. Šabeder). Trener: Aleš Čeh. PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Svenšek, Modrič, Anžel (od 61. Oman), Živič, Kuserbanj (od 83. Kolenko), Zamuda Horvat (od 61. Sprinčnik), Orovič, Zajko (od 83. Pihler). Trener: Robert Hojnik. Glede srečanja Drave in Podvincev je bilo v dnevih pred tekmo kar veliko ugibanj o terminu in kraju srečanja, saj je na Mestnem stadionu v soboto in nedeljo potekalo atletsko tekmovanje. Na koncu so se akterji poenotili v petkovem terminu. Ta je bolj ustrezal gostom iz Podvincev, ki med tednom niso odigrali pokalne tekme s Tržcem (tekma bo v sredo, 21. 9., ob 16.30), dravaši pa so v sredo igrali z Apačami v gosteh (poraz 1:0). Trener Aleš Čeh je imel s svojimi varovanci tako le 48 ur za pripravo na srečanje, za nameček pa vzdušje po pokalnem izpadu ni bilo najboljše …. V prvi postavi pri Dravi so bili štirje igralci, ki so v sredo začeli tudi tekmo v Apačah (Rudić, Jadric, Blaj, Mlakar), še nekaj pa jih je v Pokalu igralo en polčas (Čeh, Janežič, Penič, Sedej, Šabeder). REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj – Podvinci 0:0, Koroška Dravograd – Zavrč 1:4 (1:1), Dravinja – Rače 3:1 (0:1), Šampion – Brežice Terme Čatež 2:1 (2:1). PRESTAVLJENE TEKME: Bosch Bračič Videm – Premium Dobrovce (v sredo, 21. 9., ob 17.00), Šmartno – Cirkulan (29. 9.), Posavje Krško – Avto Rajh Ljutomer (28. 9.). 1. ZAVRČ 2. DRAVINJA 3. A. RAJH LJUTOMER 4. DRAVA PTUJ 5. ŠAMPION 6. B. BRAČIČ VIDEM 7. RAČE 8. POSAVJE KRŠKO 9. P, DOBROVCE 10. PODVINCI 11. BREŽICE ČATEŽ 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 6 6 5 6 6 5 6 5 5 6 6 5 5 6 5 4 4 2 3 3 2 2 2 2 2 1 0 0 0 2 0 4 1 0 2 2 1 1 0 1 0 0 1 0 1 0 2 2 2 1 2 3 4 3 5 6 17:7 15:4 12:4 8:5 11:9 11:7 12:8 10:7 6:6 8:12 12:18 2:5 0:12 5:25 15 14 12 10 10 9 8 8 7 7 6 4 0 0 Končni remi je realen odsev dogodkov na igrišču, pri obeh ekipah pa je viden krč v napadalnih akcijah, v katerih manjka učinkovit zaključek. Za Dravo je to že četrti zaporedni remi (Šampion, Dravinja, Rače, Podvinci), pri čemer so bili zadnji trije brez doseženega gola. Strelski post tako traja že 270 minut … Treba je omeniti tudi gledalce, ki se jih je na Mestnem stadionu zbralo približno 300. Občutek je bil, da je bilo več privržencev gostov, vsekakor pa so s svojo priso- tnostjo in navijanjem lepo popestrili dogajanje. Luka Janžekovič, Drava: »Najprej bi poudaril, da smo imeli v dosedanjem poteku sezone žogo največ v svoji posesti, kar priča o določeni kakovosti ekipe. Na drugi strani pa so naši fantje premladi, da bi iz tedna v teden odločali tekme – to se bodo morali šele naučiti. Takrat bodo lahko prevzemali odgovornost v igri in bo steklo tudi v napadalnem smislu. V napadu manjka dodana vrednost, konkretnost, kakšna dodatna ideja, s kakšnim izkušenim strelcem bi sedaj imeli kar nekaj točk več. V obrambi smo dokaj stabilni, a dejstvo je, da se nogomet igra za gole in zmage. A stanje je sedaj takšno, kot je, vodilni možje kluba pa se – če želimo ciljati na sam vrh – tega zagotovo zavedajo. Za 'preskok' bomo potrebovali igralca ali dva, potem bomo lahko podobne tekme, kot je bila zadnja s Podvinci, zmagovali. V petek je bilo dosti prometa, a malo zaslužka. Istočasno pa bi pohvalil vsakega našega mladega igralca posebej, vsak se razdaja za klub in daje od sebe vse, kar je v njegovi moči.« Robert Hojnik, trener Podvincev: »Tekma je bila enakovredna, morda so imeli nekaj več žogo v svoji posesti domačini, kar pa je bil del naše taktične zamisli pred tekmo. Na drugi strani pa smo mi imeli bolj zrele priložnosti, končni remi se glede tega Nogomet z Lige MNZ Ptuj Stojnci in Hajdina zaključili zmagoviti niz, zadržali pa niz neporaženosti Superliga Podobno kot domala po celotni državi so imeli tudi nogometaši v ligah MNZ Ptuj pri igranju manjše ali večje nevšečnosti z dežjem. Razmočena igrišča ponekod niso nudila regularnih razmer za izvedbo tekem, zato je v Super ligi prišlo do dveh prestavitev. Na treh odigranih tekmah pa so bili strelci znova zelo razpoloženi, dosegli so kar 16 golov. Še najmanj so jih gledalci videli na derbiju neporaženih ekip v Stojncih. Gostom je vse do 75. minute znova kazalo odlično, kot že v nekaterih prejšnjih tekmah so držali minimalno vodstvo (0:1). Zaključek tokrat ni minil povsem po njihovih notah, saj so domačini z dvema zadetkoma Tilna Šmigoca v kratkem času uprizorili popoln preobrat (2:1). To sta bila šele prvi in drugi prejeti gol Hajdine v sezoni. Poraza je goste rešil rezervist Nik Zupanič, ki je pred končnico tekme zamenjal strelca prvega zadetka Aljoša Poša. Čeprav zasedbi Stojncev in Hajdine nista uspeli obdržati 100 % izkupička, pa sta vsaj nadaljevali niz neporaženosti. Edina ekipa, ki pa še ima na svojem saldu popoln točkovni izkupiček, pa so Markovci. Po dobre četrt ure igre je izgledalo, da bodo srečanje proti vedno neugodni Grajeni zlahka pripeljali do mirnega konca, saj so imeli vodstvo in igralca več na igrišču – sodnik Janko Golob je že po 16 minutah igre pod prho z rdečim kartonom poslal gostujočega igralca Petra Jovanovića. Kljub igralcu manj na igrišču je Grajenčanom na začetku 2. polčasa uspelo izid poravnati, vsem pritiskom domačinov pa so kljubovali vse do 79. minute. Takrat je veselje na obraze domačih privržencev z golom pričaral Alex Strelec. V napeti končnici je domačinom z dvema goloma Nastje Čeha uspelo tri točke zadržati v svoji posesti. V krogu, kjer se je na vsaki tekmi zgodil vsaj delni preobrat, pa je bila »lepotica« odigrana v Središču. Gostje iz Gorišnice so v prve pol ure igre prišli do na videz neulovljive prednosti treh golov (dva je zabil kapetan Klemen Zlatnik) – 0:3. Najboljši strelec domačinov Klemen Jakl je takoj zatem znižal (1:3), nato pa so se domačini podali v lov za izenačenjem. To jim je na koncu tudi uspelo, pod vse tri gole pa se je podpisal Jakl, ki je že pri petih golih v sezoni. Tudi za Središče in Gorišnico je bil to prvi remi v sezoni. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v modrih dresih) in Podvincev so se na Mestnem stadionu pred približno 300 gledalci razšli s prijateljskim remijem. zdi še najbolj realen. Sama tekma je bila dinamična, za višjo oceno so manjkali le goli. Kot trenerja me veseli, da smo tekmo končali brez prejetega zadetka, v tem delu igre je viden napredek. To je dober obet pred naslednjo domačo tekmo z Dravinjo, še prej pa nas med tednom čaka pokalni obračun s Tržcem.« Koroška Dravograd – Zavrč 1:4 (1:1) STRELCI: 0:1 Lazar (23.), 1:1 Podlesnik (40., z 11 m), 1:2 Mihalić (58.), 1:3 Zorko (73.), 1:4 Kelc Vnuk (91.). ZAVRČ: Maroh, Kajzer, Koren, Šket, Pofuk (od 86. Podnar), RoREZULTATI 4. KROGA: Stojnci – Hajdina 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Poš (40.), 1:1 Šmigoc (75.), 2:1 Šmigoc (85.), 2:2 N. Zupanič (86.); Markovci – Grajena ANpro 4:2 (1:0); strelci: 1:0 Hozjan (4.), 1:1 Tominc (49.), 2:1 Strelec (79.), 3:1 N. Čeh (89.), 3:2 Tominc (90.), 4:2 N. Čeh (93.). Rdeči karton: Jovanovič (16., Grajena); Središče – Gorišnica 3:3 (1:3); strelci: 0:1 Zlatnik (11.), 0:2 Ciglar (20.), 0:3 Zlatnik (30.), 1:3 Jakl (31.), 2:3 Jakl (70.), 3:3 Jakl (83.). Prestavljeni tekmi: Gerečja vas – Boč Poljčane (28. 9.); Apače – Bukovci (29. 10.). 1. MARKOVCI 2. HAJDINA 3. STOJNCI 4. GEREČJA VAS 5. SREDIŠČE 6. GORIŠNICA 7. GRAJENA ANPRO 8. APAČE 9. BOČ POLJČANE 10. BUKOVCI 4 4 3 3 3 4 4 3 3 3 4 3 2 2 1 1 1 1 0 0 0 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 10:2 12 0 7:2 10 0 6:4 7 1 8:5 6 1 6:7 4 2 5:9 4 3 6:7 3 2 5:7 3 3 2:6 0 3 0:6 0 1. liga MNZ Ptuj: Ormož in Makole vzela mero Pragerskemu in Skorbi Nogometaši Ormoža v letošnji sezoni odkrito ciljajo na vrh lestvice, svoje ambicije pa zaenkrat uspešno mih, Županić, Vočanec (od 75. Slaček), Potočnik (od 86. Zanič), Lazar (od 46. Mihalić), Zorko (od 90. Kelc Vnuk). Trener: Gorazd Šket. Za favorizirane ekipe so tekme proti tekmecem iz dna lestvice velikokrat težje od derbijev. Zavrčani so kljub stresni pripravi na tekmo – šele nekaj ur pred tekmo so izvedeli, da ne bo odigrana na naravni, ampak na umetni travi – na Koroškem upravičili vlogo favoritov in znova zasedli vrh lestvice. To je bila že njihova peta zmaga v sezoni, pri čemer se ponašajo tudi z nazivom najučinkovitejša ekipa lige. Na šestih tekmah so dosegli že 17 golov, kar je v povprečju skoraj tri na tekmo. Gorazd Šket, trener Zavrča: »Tekma je bila za nas težka, a lepa za gledalce. Šele ob 11.45 (tekma je bila odigrana ob 16.00, op. a.) smo izvedeli, da bo odigrana na umetni travi. Prvi polčas, v katerem smo še čutili nepripravljenost na igralno površino, je postregel z veliko lepega nogometa in se je zasluženo zaključil brez zmagovalca. V drugem smo dvignili tempo igre, do izraza je prišla naša kolektivna in individualna kakovost. Tako sta najprej zadela Mihelič In Zorko, ki sta izkoristila lepa predložka Šketa in Korena, piko na i je pa postavil mladi Kelc v 91. minuti s svojim prvencem v tretjeligaški konkurenci.« potrjujejo tudi na igrišču. Proti neporaženemu Pragerskemu so bili suvereni od samega začetka, goste pa je v dodatne težave pahnila izključitev Roka Sagadina. S prvim porazom v sezoni so se srečali tudi igralci Skorbe. Na gostovanju v Makolah sicer vodili, v naslednjih petih minutah pa je že padla odločitev v o zmagovalcu. Vsi trije goli na tekmi so padli v razmiku sedmih minut. Oboji so tekmo končali z deseterico igralcev na igrišču … V derbiju začelja je Podlehniku uspelo slaviti v Hajdošah, po zgodnjem zaostanku sta za preobrat s po dvema goloma poskrbela Aleksander Vrečar in Timotej Jelen. REZULTATI 4. KROGA: Hajdoše – Podlehnik 1:4 (1:1); strelci: 1:0 Brodnjak (1.), 1:1 Vrečar (16.), 1:2 Vrečar (60.), 1:3 Jelen (73.), 1:4 Jelen (77.); Ormož – Pragersko 4:1 (3:1); strelci: 1:0 Vočanec (8.), 2:0 Kirič (10.), 2:1 Krajnc (25., z 11 m), 3:1 Prapotniki (25.), 4:1 Šuen (81.). Rdeči karton: Sagadin (49., Pragersko); Makole Bar Miha – Skorba 2:1 (2:1); strelci: 0:1 Ogrinc (26.), 1:1 Grašič (28.), 2:1 Rojs (32.). Rdeča kartona: Novačan (82., Makole); Leben (82., Skorba). Tekma Tržec – Rogoznica je bila prestavljena na 29. 10. 3. PRAGERSKO 4. MAKOLE BAR MIHA 5. PODLEHNIK 6. ROGOZNICA 7. TRŽEC 8. HAJDOŠE 1. ORMOŽ 2. SKORBA 4 4 4 0 0 17:3 12 3 0 1 13:6 9 JM 3 4 4 3 2 4 2 2 1 1 0 0 0 0 1 0 1 0 1 12:6 2 8:8 2 7:9 2 7:13 1 2:4 4 4:21 6 6 4 3 1 0 2. liga MNZ Ptuj: Lovrenc in Oplotnica po enajstih odločitvah poskrbela za prvi remi v sezoni REZULTATI 4. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Slovenja vas SMS sanacija 3:2 (1:1); strelci: 1:0 Kos (9.), 1:1 Cener (38.), 2:1 Pišotek (47.), 3:1 Kos (56.), 3:2 Žalar (80.); Zgornja Polskava – Leskovec 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Krajnc (8.); Mladinec Lovrenc – Oplotnica Senčila Senica 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Lampret (31.), 2:0 Cep (50.), 2:1 Leskovar (67., z 11 m), 2:2 Šalamun (74., ag.). Prosta je bila ekipa Dornava Digitalpartner.si. 1. DORNAVA 3 2. LESKOVEC 4 3. OPLOTNICA SENICA 4 4. MLADINEC LOVRENC 3 5. ZG. POLSKAVA 3 6. POLSKAVA G. 4 7. SLOVENJA VAS 3 3 3 2 1 1 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 14:1 1 10:9 1 6:8 1 6:6 2 2:3 3 6:10 3 3:10 9 9 7 4 3 3 0 JM Nogomet z Ženska liga Ptujčanke najbližje točki doslej REZULTATI 4. KROGA: Cerklje – Ptuj 3:0 (2:0), Olimpija Ljubljana – Primorje Gaia Naturelle 11:0 (4:0), Nona Pomurje Beltinci – Krim 18:0 (11:0), Radomlje Medex – Ljubljana 0:3 (0:0). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Markovcev so šele v napeti končnici strli odpor gostov iz Grajene, ki so po zgodnji izključitvi domala celotno tekmo odigrali z igralcem manj na igrišču. 1. POMURJE BELTINCI 4 2. RADOMLJE MEDEX 4 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4 4. LJUBLJANA 4 5. CERKLJE 4 6. PRIMORJE GAIA 4 7. KRIM 4 8. ŽNK PTUJ 4 4 3 3 3 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2 3 4 4 49:0 12 43:3 9 22:4 9 13:1 9 6:16 6 3:29 3 0:27 0 0:56 0 Cerklje – Ptuj 3:0 (2:0) STRELKE: 1:0 Hvalec (31., ag.), 2:0 Brumen (39.), 3:0 Feratović (70.). ŽNK PTUJ: Nuša Forštnarič, Tina Hvalec, Tjaša Križan, Tajda Tušek, Taja Lončarič, Špela Pernek, Maša Potočnik, Eva Vidovič, Urška Švarc, Pia Ciganović, Anja Lončarič. Trener: Uroš Šmigoc. V letošnji sezoni močno oslabljena ptujska ekipa se je v Velesovo na Gorenjsko odpravila z upanjem, da mo- rebiti prvič v sezoni okusi slast osvojene točke. To jim sicer ni uspelo, so pa po visokih porazih z Radomljami (0:24) in Pomurjem (0:26) tokrat dekleta vendarle držala korak s tekmicami. Gostujoča enajsterica igralk je na igrišču ostala od prve do zadnje minute, domačinke pa so s petimi osvežitvami s klopi lažje nadzirale srečanje. JM Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 Šport 16 »Šport je zame strast, ki povezuje ljudi, navdihuje mlade in povezuje lokalno skupnost« Nogometni klub Drava Ptuj je v začetku maja izvedel skupščino kluba, na kateri so za novega predsednika izvolili Andreja Maglico. Slednji je hitro zavihal rokave in začel reševati manjše in večje težave ptujskega nogometnega kolektiva. Novi predsednik je najprej pomagal klubu do uspešno opravljene licence za nastopanje v tekmovanjih pod okriljem NZS, nato pa tudi do nove organiziranosti in do boljše opremljenosti vseh igralnih selekcij, tako v tehničnem kot trenerskem smislu. Po uspešno opravljenih sila zahtevnih korakih je novi predsednik Andrej Maglica pristal na intervju za Štajerski tednik, v katerem je razkril, zakaj je prevzel ptujski nogometni klub in kakšne načrte ima z Dravo. Zakaj ste se odločili kot predsednik prevzeti Nogometni klub Drava Ptuj, ki je bil v zelo težkem položaju? A. Maglica: »Kot nekdanji športnik imam občutek za timsko vzdušje in to me je pritegnilo v izziv, ki ga vsekakor predstavlja NK Drava Ptuj. Klub je pri naši raziskavi pokazal velik potencial, saj ljudje, ki živijo v okolici, dihajo z nogometom že od nekdaj. To je bil primarni razlog, ki me je navdihnil. Ne smemo prezreti tudi športnih uspehov svetovnega prvaka, atleta Kristjana Čeha, za kar mu iskreno čestitam. Opazili smo kraj športnih ljudi, ki jih zaznamujeta predanost in zavzetost. Verjamem, da se vsi zavedamo nekdanjega položaja tega kluba, a najprej želimo zapreti staro poglavje in nato obrniti nov list. Razumeli smo, koliko ta klub pomeni lokalnemu okolju, koliko je tukaj velikih nogometnih igralcev in koliko je sam kraj prepoznal velike talente. Klub želimo s skupnimi močmi vrniti na tisto pozicijo v slovenskem nogometu, kamor spada.« Kaj ste morali narediti ob prevzemu kluba, da ste tega do neke mere rešili in stabilizirali? A. Maglica: »Ob samem prevzemu kluba je bilo treba prevetriti poslovanje, razumeti celotno problematiko, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave v uvodnih šestih krogih letošnje sezone v 3. ligi – vzhod še niso izgubili srečanja, po dveh uvodnih zmagah so sedaj v seriji štirih zaporednih remijev. »Glavna prioriteta kluba ni napredovanje članov za vsako ceno v 2. ligo, ampak postavitev trdnih temeljev z mladinsko nogometno šolo. Če se nam pa bo ponudila priložnost za napredovanje, jo bomo vsekakor izkoristili.« obveznosti do igralcev, do klubskih delavcev in dobaviteljev, da bi nogometni klub lahko pridobil ustrezno licenco Nogometne zveze Slovenije. Stabilizirali smo likvidnostni načrt in finančno situacijo. Poravnali smo obveznosti, reprogramirali nekatere dolgove ter sklenili dogovore za prihodnost.« V kratkem odprtje bara Plavi Ek Kakšno je bilo stanje v klubu ob vašem prevzemu in kakšno je v tem trenutku? A. Maglica: »Ker imam rad izzive, smo najprej skupaj s posamezniki v glavnih vlogah zlili misli in predloge na nepopisan list. Ne želim se osredotočati na pretekle težave in stanje, v katerem je bil NK Drava Ptuj v preteklosti. Lahko povem le, da smo postavili nove stebre uprave. Kar pa je ostalo, so dobra infrastruktura, tradicija in veliko upanje v nov začetek. Naj poudarim, da smo nadgradili trenersko ekipo, ki je tudi prioriteta našega načrta, saj lahko samo s stroko dokažemo resnost in strokovnost igralcem, navijačem in okolici. Po načrtu smo tudi sestavili novo člansko ekipo, ki temelji na domačih igralcih. Izpostavil bi tudi reorganizacijo delovnih procesov in vključitev dveh novih fizioterapevtov. Priskrbeli smo osnovne potrebščine za nemoteno delo, priskrbeli novega sponzorja – blagovno znamko Mizuno, ki je že opremila člansko in U19 selekcijo. Nabavili smo rekvizite, žoge, preuredili prostore in v kratkem nas čaka odprtje novega klubskega bara po imenu Plavi Ek. Trenutno imamo že podpisane pogodbe s skoraj vsemi trenerji vseh selekcij.« Kakšni so vaši kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni načrti v Nogometnem klubu Drava Ptuj? A. Maglica: »Kratkoročni je vsekakor ta, da se stabiliziramo v vseh segmentih kluba, predvsem pa, da postavimo strokoven kader v nogometno šolo. Ustvariti želimo potencialno dobro člansko ekipo, ki bi bila v vrhu tretje lige. Z osnovnimi šolami in vrtci se dogovarjamo o priložnostih za mlade športnike v NK Drava. V vrtcih želimo zagnati odprto športno šolo z rekviziti in našim usposobljenim kadrom, v katero se lahko vključijo vsi otroci, deklice in dečki. Ne gre samo za nogomet, ampak za različne športe. Razmišljamo dolgoročno in v prihodnosti je naš cilj Tenis z Tamara Zidanšek »Na visoko mesto se je lažje prebiti kot pa tam zadržati« Portorož je prejšnji teden gostil največji teniški turnir v Sloveniji. WTA Zavarovalnica Sava, ki sodi v serijo WTA 250, je dobil novo zmagovalko, to je presenetljivo postala Čehinja Katerina Siniakova (82.), ki je v finalu po maratonskem triurnem dvoboju z rezultatom 6:7(4), 7:6(3), 6:4 ugnala Kazahstanko Eleno Ribakino (25.), letošnjo zmagovalko Wimbledona. Na turnirju se je dveh zmag – po ene med posameznicami in dvojicami – lahko veselila tudi Tamara Zidanšek. »Pred turnirjem nisem vedela, kaj pričakovati. V tenisu je – tako kot domala v vsem športu – dejansko vsak dan drugačen od drugega. Vsak dan moraš dati vse od sebe, treba pa je imeti tudi nekaj sreče. Ko igram doma, je to hkrati motivacija in pritisk. Na koncu dneva pa moraš ne glede na lokacijo odigrati najboljši tenis. Upam, da bom v prihodnjih tednih naredila korak naprej in ujela veter v jadra. Čaka me še nekaj turnirjev. Enostavno moram veliko igrati, da bom prišla v ritem in našla samozavest.« Tamara Zidanšek bo v tem tednu igrala na turnirju serije 125k v Budimpešti. Njena tekmica v 1. krogu bo domačinka Fanny Stollar. stran 16 torek z 20. septembra 2022 Nogomet z Andrej Maglica, predsednik NK Drava Ptuj »Poravnali smo obveznosti, reprogramirali nekatere dolgove ter sklenili dogovore za prihodnost« COLOR CMYK doseči 20 do 25 otrok v posamezni kategoriji, skupno pod okriljem NK Drava Ptuj pa 350 do 400 otrok. Glede članske ekipe si prizadevam, da pridobimo čim večje število domačih igralcev iz okolice. Želja je vsekakor biti v vrhu tretje lige. Zadoščenje bomo dosegli, ko bodo mladi igralci skozi našo dolgoletno šolo nogometa zaključili v postavi naše članske ekipe! Z našo vizijo in končnimi cilji stremimo k prepoznavnosti in uspehu. Graditi si prizadevamo mostove in dobre športne odnose z vsemi nogometnimi ekipami v regiji in okoliških krajih. Naj bo NK Drava Ptuj v ponos regiji in celotni lokalni skupnosti.« »Mlade selekcije potrebujejo dobre trenerje, tekmovalni duh in močno podporo« Na kakšne načine boste pomagali mladim selekcijam ptujskega kluba? A. Maglica: »Že v prejšnjem vprašanju sem nakazal tudi dolgoročne cilje, tukaj bi še enkrat izpostavil proaktivno sodelovanje z vrtci in osnovnimi šolami. S podpisom ekskluzivnega sponzorstva z Mizunom, stroV njeno sezono je letos močno posegel covid-19, pripravljenost je bila posledično slabša. »Zadnje leto ni bilo idealno, hvaležna pa sem za ljudi, ki mi stojijo ob strani, predvsem zdaj v najtežjih trenutkih. Del ekipe je odpadel, življenje gre naprej in blagoslovljena sem, da imam ob sebi ljudi, ki dihajo z mano in me spremljajo. Še zdaleč pa sezona ni končana, zato bom skušala iz nje izvleči kar največ. Kaj bo iz tega nastalo, bomo videli,« razmišlja Zidanškova. Vedno ji bo ostala oznaka polfinalistka Roland Garrosa, zaradi česar verjame, da se bo lahko po zahtevnem obdobju pobrala in znova zavihtela bolj proti vrhu. Trenutno je 91. igralka lestvice WTA. »Hvala bogu, da je sploh prišlo do te oznake (smeh). Upam, da se bo še kdaj ponovila ali celo presegla. Rasti po lestvici navzgor in dosegati uspehe, ko prihajaš kot nov igralec na turnejo, je lažje v primerjavi s tem, da na tej ravni ostaneš. Sploh ko pridejo pritiski, ki ne bi smeli biti tam. Potem začneš padati, kar se zgodi pri večini, bi rekla. Potem moraš znova pridobiti samozavest in priti nazaj, kjer si bil. To je proces in traja nekaj časa.« sta, JM »Vsak posameznik je člen verige, ki enotno deluje za skupni cilj« Kdo so posamezniki, ki imajo ob vas na terenih in ob njih glavno vlogo v klubu? A. Maglica: »Z vso predanostjo in strokovnostjo si na ključnih pozicijah v glavnih vlogah sledijo Edo Flego, zadolžen za strokovni športni del in vodenje celotne športne politike, glavni trener za prvo ekipo Aleš Čeh, sodelavca glavnega trenerja Đoni Tafra kot trener vratarjev in kondicijski trener Hrvoje Josipović. Zame ni pomembno poudarjati, kdo kaj predstavlja, saj je vsak posameznik člen verige, ki enotno deluje za skupni cilj. Poleg nogometašev klub predstavljajo še Boštjan Krajnc, Aleš Jurčec, Matija Nemec, Martin Kacjan, Matija Erniša, Marko Matić, Sven Dodlek, Tomislav Pincetić, Darko Žičkar, Bojan Jančič, Matija Murat in Zoran Gavrić. Pridružili se nam bodo še dodatni trenerji članskih ekip. Posameznikom, ki so med tem že zapustili naš klub, se ob tej priložnosti zahvaljujemo za njihov prispevek in jim želimo veliko športnih uspehov tudi v prihodnje.« ko, rekviziti, individualnimi treningi, individualnimi testiranji, pogovori, in kakovostnimi komunikacijskimi veščinami bomo mladim pomagali postaviti temelje, na katerih bodo lahko gradili svojo osebno in športno rast. Cilj je delati na igralcih, biti na voljo vsakemu posamezniku in poiskati dogovore, ki se uskladijo s posameznimi potrebami. Mlade selekcije potrebujejo dobre trenerje, tekmovalni duh in močno podporo. Na voljo jim je kakovostna in funkcionalna infrastruktura, ki seže na zavidljiv položaj in jo želimo še dodatno izboljšati. Prizadevamo si, da bi v bližnji prihodnosti z ekipami U15, U17 in U19 tekmovali v prvi slovenski ligi.« Kakšna je situacija v članski ekipi in kakšen cilj ima ta v aktualni sezoni? A. Maglica: »Mlada članska ekipa – z veliko potenciala – v tem trenutku na rednih treningih šteje 18 članov, ki zelo dobro trenirajo in imajo na voljo odlične pogoje. V člansko ekipo želimo pripeljati dve do tri okrepitve in tako seči na vrh lige. Ekipi so se pridružili tudi nov kondicijski trener, trener vratarjev ter novi športni direktor nogometne šole z večletnimi izkušnjami, ki bodo pripo- mogli pri individualnih treningih ter nudili pomoč trenerju prve članske ekipe. Glavna prioriteta kluba pa ni napredovanje članov za vsako ceno v 2. ligo, ampak postavitev trdnih temeljev z mladinsko nogometno šolo. Če pa se nam bo ponudila priložnost za napredovanje, jo bomo vsekakor izkoristili.« Za konec tega intervjuja še vprašanje o tem, kaj vam pomeni šport, da ste se tako resno lotili projekta z imenom Nogometni klub Drava Ptuj? A. Maglica: »Šport je zame strast, ki povezuje ljudi, navdihuje mlade in povezuje lokalno skupnost. Tako tudi v tem projektu vidim svetlo prihodnost za nogometni klub Drava Ptuj, z veliko športnimi uspehi, v katerih bomo vsi uživali. Vizija prihodnosti, ki ni predaleč, nas popelje v bližino toplih ljudi, ki v en glas s strastjo vpijejo na tribunah, dihajo z navijači in gledalci v širši okolici Ptuja. Medobčinske meje bodo v taki prihodnosti, ki si jo predstavljamo in jo srčno pričakujemo, združene. Poleg zdrave konkurence si prizadevamo, da bosta prijateljstvo in športno navdušenje povezala prav vsakega.« DB, JM Tenis z Nina Potočnik Na Češkem do predzadnje stopničke Ptujčanka Nina Potočnik (363. na WTA) se je prejšnji teden mudila na severu Češke, kjer se je v mestu Jablonec nad Nisou (45.000 prebivalcev) udeležila ITF-turnirja W25 z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na turnirju na peščeni podlagi je bila 8. nosilka, prva je bila 28-letna domačinka Jesika Maleckova (221.). Nina je v dobri formi, kar je na najboljši način potrdila pred mesecem, ko je osvojila podoben turnir v Leipzigu. Tudi na Češkem se ni ustavila pred polfinalom, tam pa jo je po treh zaporednih zmagah ustavila višje postavljena Leyre Romero Gormaz (258.), tudi kasnejša zmagovalka turnirja. 20-letna Španka je v zadnjem mesecu slavila na treh turnirjih tega ranga, najboljša je bila tudi na Nizozemskem (v Oldenzaalu) in Španiji (v Marbelli). Nina Potočnik ITF-turnir W25 na Češkem, rezultati: 1. krog: Potočnik (8.) – Kucmova (Češka) 6:2, 6:4; 2. krog: Potočnik (8.) – Danillina (Kazahstan) 6:0, 6:3; četrtfinale: Potočnik (8.) – Meri (Slovaška) 6:1, 7:5; polfinale: Potočnik (8.) – Romero Gormaz (Španija, 4.) 3:6, 4:6; finale: Romero Gormaz (4.) – Misaki Matsuda (Japonska) 6:1, 7:6(1). Na poti do polfinalnega dvoboja je Nina po vrsti ugnala 22-letno domačinko Aneto Kucmovo (365.), 27-letno Kazahstanko Anno Danillino (38.) in 19-letno Slovakinjo Eszter Meri (679.). V tem tednu bo Potočnikova igrala v Vrnjački Banji v Srbiji. JM Štajerski TEDNIK torek z 20. septembra 2022 torek, 20. 9. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 17 17 Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 20. septembra 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Posavski veseljaki Skladba Oba sva abrahama – glasbeno darilo petdesetletnikom Ansambel Posavski veseljaki je v osnovi štiričlanska zasedba, ki prihaja iz Posavja, natančneje iz Koprivnice, in z glasbo širi veselje med ljudi. Ker vsi člani prihajajo iz Posavja, so sklenili, da je prav, da svojo regijo predstavljajo tudi na glasbenem področju. „To, da smo veseljaki, pa je zagotovo videti tudi na vseh naših nastopih, kjer je vedno veselo,“ je povedala harmonikarica in vodja ansambla Posavski veseljaki Anja Borovinšek. Prav te dni so javnosti predstavili svoj najnovejši glasbeni projekt pod naslovom Oba sva abrahama, ki je priredba dveh znanih narodno-zabavnih skladb, ki so ga ustvarili skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji, s katerimi trenutno tudi skupaj nastopajo. Na svojih nastopih preigravajo t. i. železni repertoar narodno-zabavne glasbe, skladbe Ansambla Lojzeta Slaka, Ansambla bratov Avsenik, Ansambla Franca Miheliča ter tudi modernejše uspešnice s področja narodno-zabavne glasbe. Igrajo pa tudi zabavno glasbo. Doslej so javnosti predstavili dve lastni skladbi, obe sta polki. Prvo avtorsko skladbo, poskočno polko Za hec sta ustvarila Matej Kocjančič, ki je napisal besedilo, in Brane Klavžar, ki je prispeval melodijo. Njihova druga lastna skladba Pijte modro (frankinjo) pa Foto: zasebni arhiv Ansambel Posavski veseljaki je delo dolenjskega tandema, Mateja Kocjančiča, ki je napisal besedilo, in Marjana Turka, ki je avtor melodije. Posavski veseljaki z veseljem zaigrajo in zapojejo povsod, kamor jih povabijo. Veselje in dobro voljo prinašajo na poroke, rojstva otrok, veselice in na druge lepe dogodke. Vedno pa se tudi radi udeležijo dobrodelnih prireditev. V preteklih letih so zelo pogosto igrali na različnih praznovanjih in obletnicah, med katerimi pa so prevladovali abrahami. Letošnje leto pa sta 50. rojstni dan praznovala tudi starša harmonikarice Anje Borovin- šek, Helena in Boris Borovinšek. V zahvalo za ves trud in podporo pri glasbenem ustvarjanju so jima poklonili darilo v glasbeni obliki. „Tako je nastala ideja o priredbi dobro znanega valčka Ansambla bratov Poljanšek Oba sva abrahama (R. Poljanšek, I. Sivec, R. Poljanšek). Ker pravijo, da se življenje po obisku abrahama obrne na glavo, pa smo nežen valček zamenjali za hudomušno polko in tako v drugem delu priredili še Henčkovo polko Henčkov abraham (B. Rodošek, S. Podboj). Projekt pod naslovom Oba sva abrahama je soustvarila kopica glasbenih prijateljev, v katerem je vsakemu pripadla točno določena vloga: Anja Borovinšek (harmonika), Dejan Novak (kitara, vokal), Jernej Cvek (vokal), Aleksander Hočevar (bas kitara, vokal), Gregor Gramc (vokal), Bernard Fevžer (bariton) in Jernej Kolar (vokal). To pa je tudi zasedba, v kateri trenutno nastopamo Posavski veseljaki,“ so predstavili svoj najnovejši projekt oz. skladbo, s katero želijo navdušiti najširši krog ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, posebej pa še tiste, ki so že praznovali svoj 50. rojstni dan ali pa se bodo šele srečali z njim, Ptuj z 30 let rock skupine Hudobni volk Glasbene pravljice še zdaleč ni konec Ptujska rock skupina Hudobni volk je na slovenski glasbeni sceni od leta 1992. 17. septembra bodo v hotelu Mitra na Ptuju premierno prestavili dokumentarec Trenutek resnice, 30 let Hudobnega Volka, ki predstavlja vrhunec njihovega praznovanja ob 30-letnici delovanja skupine. Kot pravijo prekaljeni rockerji, pa s tem še zdaleč ni konec njihove glasbene pravljice. Jubilejno obletnico pa so že maja letos obeležili tudi na množičnem koncertu bobnarjev na ptujskem gradu, kjer so nastopili v zasedbi s pevko Bojano Glatz. Hudobni volk se je v zadnjih letih predstavil z več odmevnimi projekti, tudi ob 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Leta 2019 so se tako predstavili s pravo ptujsko rock himno, ki so jo poimenovali Vivat Poetovio, za katero so posneli tudi videospot, ki so mu dodali tudi klasični videospot, ki prikazuje vse lepote Ptuja. Rock himna govori o tem, da je Ptuj že skozi vsa leta mesto soži- tja in da mesto niso samo zgradbe, lep zgradbe, neko naselje, temveč v prvi vrsti ljudje, ki so se zardi ljubezni do mesta sposobni marsičemu odreči, samo da so lahko v tem mestu, in to je mesto ljubezni. Oba videa prikazujeta visoko estetiko ptujskega gradu in muzeja v njem ter lepoto Ptuja kot zgodovinskega mesta ter sta pomemben segment pri vse večjem prepoznavanju lepot Ptuja tudi med prebivalci, zavedanju njegovega pomena za lastno identiteto in identiteto Slovenije. Skladba Vivat Poetovio je z letom 2020 postala tudi uradna skladba projektov iPtuj in Vse poti vodijo na Ptuj. „Začetki delovanja skupine Hudobni volk segajo v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo se sveži gimnazijci Mihael Toš, Kristijan Cafuta in Miha Brodnjak prvič zbrali in ustanovili glasbeno skupino. Redne vaje in ambicije so kljub mladim letom hitro obrodile prve sadove. Skupina, ki se ji je pridružil Aleš Kotar, se je sredi devetdesetih let preimenovala v Hudobni volk in začela nizati množico vidnejših dosežkov na glasbeni sceni. Leta 1995 je s pevcem Branetom Piršem prispevala dve avtorski skladbi za zgoščenko Naprej, ki je izšla pod okriljem društva KID Ptuj ter nastopila v slovenskem zato na zdravje, vsi prijatelji, voščijo Posavski veseljaki. Skladbo Oba sva abrahama spremlja tudi videospot, za katerega je scenarij napisala Anja Borovinšek, snemanje pa je potekalo v idiličnem okolju gradu Rajhenberg in v zidanici na Bučerci. V videospotu so nastopili sorodniki in prijatelji družine Borovinšek. S tem so skladbi Oba sva abrahama v video podobi dodali še bolj osebno noto. „Menimo, da se ansambli danes med seboj ločimo predvsem v načinu izvajanja glasbe. Sami smo ljubitelji enostavne, preproste, ljudske glasbe, ki gre v uho in jo je filmu Radio.doc. Kmalu zatem je vokal prevzela Karmen Zinrajh, sledili so številni koncerti zunaj Ptuja. Vse večja prepoznavnost skupine v drugi polovici devetdesetih let je po menjavi vokalistke, pevka je postala Bojna Glatz, botrovala izdaji prvega albuma z naslovom Faušija ubija, kar je Hudobnega volka umestilo med najpopularnejše slovenske rock skupine. Sledil je prvi videospot Želja strasti in nastopi na nacionalni televiziji. S popularnostjo je rasla tudi koncertna aktivnost. Tako je Hudobni volk nastopil na praktično vseh pomembnejših festivalih in koncertnih prizoriščih v Sloveniji, od Kurentovanja, festivala Lent, Rock Otočca, Zvokšoka, kultnega Orto bara, Štuka in nabito polne dvorane Tabor, skupaj s Plavim orkestrom, do predstavitve albuma Faušija ubija na švedskem radiu v Uppsali. Konec leta 1999 enostavno zažvižgati na vsakem koraku. Želimo igrati skladbe po vzoru Lojzeta Slaka in ostalih starejših izvajalcev, ki so sloveli po spevnosti ter melodiki. Trendi se nenehno spreminjajo, tako je tudi v narodno-zabavni glasbi, kjer je v zadnjem času vedno več moderniziranega izvajanja. Zdaj je popularen en stil, mogoče bo zelo kmalu zgodba že popolnoma drugačna. Kljub vsemu pa ne smemo pozabiti, da imamo mladi ansambli ogromno glasbeno zapuščino, ki jo je treba ohranjati. Prava narodno-zabavna glasba mora priti iz srca, igrati jo moraš z dušo. Festivali so zelo pomemben segment v delovanju vsakega ansambla, saj pripomorejo k medijski in splošni prepoznavnosti. Z nastopom na festivalu ansambel pridobi dodatne izkušnje, nova poznanstva in prijateljstva,“ je o narodno-zabavni glasbi, novih trendih na tem področju in o festivalih povedala harmonikarica in vodja ansambla Anja Borovinšek. Posavski veseljaki želijo še naprej poustvarjati in ustvarjati na področju glasbe, posneti kakšno novo skladbico in se tudi morda predstaviti na katerem izmed festivalov narodno-zabavne glasbe ter enostavno uživati v čaru, ki ga ponuja glasba, je na koncu pogovora še povedala Anja Borovinšek. MG je vlogo pevke prevzela Simona Pučko. Sledil je vrhunec s hitom Krila ter inovativnim videospotom, s katerim je skupina gostovala na slovenskih televizijskih postajah. Sledila je serija koncertov s Siddharto in znameniti koncert na Kurentancu v Ljubljani. Leta 2008 smo se odmevno prestavili s projektom Visoki Čas. Leta 2012, ko je bilo naše mesto partner projekta EPK, je vlogo vokalistke spet prevzela Karmen Zinrajh, skupina pa je odigrala znameniti koncert na gradu Turnišče. Po več nastopih na Ptujski noči in v kultni Kolnkišti je vlogo vokalistke prevzela Amadeja Kokot. Pričelo se je novo zelo produktivno ustvarjalno obdobje, ki traja še danes in bo še trajalo, saj še nismo rekli zadnje besede,“ je o 30-letnem delu skupine Hudobni volk povedal Mihael Toš Tosch. MG Foto: Črtomir Goznik S premierne predstavitve ptujske rock himne z naslovom Vivat Poetovio skupine Hudobni volk, ki je bila 13. septembra leta 2019 na Mitrovem vrtu. Predstavili so jo Mihael Toš Tosch (bobni), Kristijan Cafuta (bas), Aleš Kotar (kitara) in Amadeja Kokot (vokal). Foto: Senad Kostić Z jubilejnega nastopa na spektakularnem množičnem koncertu bobnarjev na ptujskem gradu, kjer je Hudobni volk nastopil s pevko Bojano Glatz. torek, 20. 9. 2022 Štajerski TEDNIK Nasveti torek z 20. septembra 2022 Pravni nasvet Prihaja jesen, tudi ohladilo se je Poletje je bilo naporno za vse vrtnine. Pa se delo na vrtu še ne končuje. Zagotovo je na prvem mestu zdaj spravilo pridelka, predvsem vlaganje in zamrzovanje. Poskrbeti pa moramo tudi za vrtnine, ki bodo na vrtu še zelo dolgo, pa tudi za okrasni del vrta. Okrasni vrt Prihaja tudi porova zavrtalka Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, potem z glivičnimi boleznimi ne bi smel imeti težav. Na manjših površinah lahko občasno uporabimo presličino prevrelko ali pripravek iz sode bikarbone. Ekstrakt njivske preslice in tudi koprive pa je možno kupiti tudi v trgovinah. V suhem in vročem poletju brez namakanja so lahko težava resarji. Če so listi vašega pora skoraj veli, od blizu pa pogled pove, da so izsesani, potem gre za to težavo. A resarjem postaja prehladno in bodo zdaj prenehali sesati. Največji škodljivec pa je prav gotovo porova zavrtalka jeseni. stran 19 19 Zeleni nasveti Poletje, kakor je letošnje, močno poškoduje tudi strukturo zemlje, tudi v zelenici ne samo na zelenjavnem vrtu. Zaradi tega postajajo tla zbita, neodcedna. To se bo poznalo pozimi, ko voda ne bo odtekala, s tem pa bodo gnile korenine trave. Zato je nujno, da zelenico prezračimo. Strokovno (a ne lepo slovensko) se temu reče ventrikulacija. Seveda mora biti zemlja ob tem opravilu dovolj suha. Trenutno verjetno ni. Se pa za ta opravek kar mudi. Ne smemo ga namreč narediti prepozno, saj se mora zelenica pred zimo še popraviti, korenine se morajo pripraviti na zimo. Če smo prepozni, bo zmanjkalo časa, s tem pa bo tudi prezimovanje zelenice slabše. Nekje do konca septembra je dobro delo končati. Če imate opravka s težjimi tlemi, svetujem, da ob tem potresete še kremenčeve peske, da se obdrži zračnost in odcednost tal. Potresemo od 2–4 kg/m2 peska. Količina je odvisna od tega, koliko se po zelenici hodi, koliko so tla zbita. Prav tako je konec avgusta oz. začetek septembra čas, ko še zadnjič gnojimo. Letošnje poletje je bila sicer poraba gnojil zelo slaba, razen tam, kjer ste zelenico namakali. A kljub temu je dobro, da rastlinam dodate nekaj sveže hrane. Da se bo dobro pripravila na zimo, ji zdaj pomagamo predvsem z gnojili, ki vsebujejo le nekaj dušika, več fosforja in največ kalija. Zadnji termin gnojenja je konec septembra, kasneje pa lahko gnojenje poslabša prezimitev. COLOR CMYK Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Foto: Miša Pušenjak Tako prekrijemo por preko plastičnih zabojčkov za sadje. Por je tudi letos celo poletje močno ogrožal trips, resar. Še zdaj dela škodo, posledice njegovega delovanja so številne belkaste lise po celih listih. Takšne rastline tudi slabše prezimijo. Na srečo imamo vsaj proti temu škodljivcu v trgovinah uporaben ekološki pripravek na osnovi spinosada, je mešanica naravnih produktov nastalih s fermentacijo bakterije Saccharoplyspora spinosa. Torej je povsem naraven pripravek. Na srečo deluje tako proti resarjem kakor v tem jesenskem času dobro na porovo zavrtalko. Zato je rešitev za tiste, ki nimate doma pelina ali rabarbare. Foto: Miša Pušenjak Osipavanje pora do zelenih delov listov lahko naredite že zdaj. Nekje v sredini septembra se začne njen jesenski nalet. Zato začnite natančno opazovati svoje posevke. Ko opazite na svojih rastlinah prve znake dopolnilnega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Na vrhovih listov, običajno tam, kjer so listi obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Takrat je zadnji čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Najbolj varno in enostavno je posevek pokriti. Najbolje je to narediti tako, da postavimo okoli rastlin oporo, lahko so to loki, lahko je lesena opora. Najbolj enostavna je uporaba zabojčkov, ki jih obrnete pokonci. Pri poru je pač Foto: Miša Pušenjak Prvi znaki naleta porove zavrtalke; sama jih vedno najdem najprej na drobnjaku. treba zagotoviti višino. Nato preko opore prekrijemo agrokopreno ali še bolje, odslužene zavese. Muha je veliko do 4 mm, torej luknje v zavesah ne smejo biti večje od tega. Zelo pomembno je tudi, da prekrivke dobro zadelamo v zemljo, saj muha hitro najde luknje tudi ob tleh. Prav tako pomaga, če por visoko ogrnete z zemljo, vse do zelenih delov listov. Tega se poslužujejo tudi veliki pridelovalci in je zelo uspešno. Mnogi že spravljate korenček, saj je vročinski val in ohladitve mnoge posevke spodbudil k naknadni rasti – to pa pomeni trdo sredico korenčka, s tem pa zmanjšanje njegove kakovosti. Svetujem, da vse listje kot zastirko položite okoli pora. S svojim vonjem bo še nekaj časa odganjala muho. Enako lahko uporabite zelene postanke sladkega komarčka, janeža, peteršilja in zelene. Mnogi imate v kotu vrta ogromne rastline luštreka. Posušite si seveda dovolj listne mase za zimske juhe, ostanke pa lahko položite okoli pora. Tisti, ki se jim pokrivanje ne zdi uporabno, da je preveč zapleteno, lahko posevek varujete tudi s čajem iz pelina ali pripravkom iz rabarbarinih listov. Posevek začnemo zalivati teden dni po tem, ko opazimo prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Nato posevek vsak teden zalijemo z enim izmed omenjenih pripravkov. Entomopatogene ogorčice (EO) – novejši biotični način varstva rastlin Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Za por bi bila najbolj zanimiva kombinacija dveh različnih ogorčic Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Žal morate kupiti vsako zase. Zato se boste verjetno odločili samo za prvo ogorčico. Ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. Poleg tega pa ga lahko uporabljamo tudi proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebej slednja dela veliko škodo že na setvenicah kapusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širše delovanje, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce. Pred uporabo zemljo namočite, no to letos ne bo potrebno. Vedno jo nanašajte ponoči ali tik pred temo. Nanesemo jo na zemljo ob rastlinah, ne na liste. Ker gre za živ organizem, jih lahko naročite samo po spletu (geslo entomopatogene ogorčice) ali po telefonu. Poskusite in videli boste, da v nekaj letih težav s temi škodljivci ne bo več. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Darilo in nujni dediči Mož mi je podaril hišo, ki jo je kupil več let pred poroko. Zdaj je napisal, da ne želi, da njegovi otroci iz prejšnjega zakona dobijo karkoli od te nepremičnine, saj jih je šolal in skrbel za njih, dokler je bilo treba. Njegovi otroci se zanj sploh ne zmenijo, zato ne želi, da bi po njem karkoli dobili. Ali bo takšna njegova odločitev po njegovi smrti obveljala in ali pravice otrok zastarajo? Iz opisa povzemamo, da je bralki mož podaril hišo, ki je predstavljala njegovo posebno premoženje. Ne želi, da bi hiša po njegovi smrti pripadla njegovim otrokom, niti ne želi, da bi otroci po njem sploh dedovali. Ni podatka o tem, ali ima mož naše bralke še kakšno drugo premoženje, ki bo predstavljalo njegovo zapuščino. V opisu je zajetih kar nekaj pravnih vprašanj, na katera je brez natančnega poznavanja podrobnosti težko določno odgovoriti. Zato so odgovori v nadaljevanju kratki in lahko predstavljajo le splošne usmeritve. Kot je bilo pojasnjeno že v prispevku v maju (Nujni dediči), so otroci moža naše bralke njegovi zakoniti in tudi nujni dediči. Če bo ob njegovi smrti obstajalo premoženje, ki bo spadalo v njegovo zapuščino, in bo to premoženje zadoščalo za pokritje nujnega dednega deleža otrok, ki bodo nujni delež zahtevali, se vprašanje vračila daril ne bo postavilo. Če zapuščine ne bo ali pa ne bo zadoščala za pokritje nujnega deleža zapustnikovih otrok, ki bodo nujni delež zahtevali, pa bo sodišče na pobudo nujnih dedičev odločalo tudi o morebitni vrnitvi darila – v obsegu, kolikor bo treba za pokritje nujnih deležev dedičev, ki bodo to zahtevali. Vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža se lahko zahteva v treh letih od zapustnikove smrti, potem tožba zastara. Glede vračunanja stroškov šolanja in skrbi za otroke določa zakon, da se to, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, ne vračuna v njegov dedni delež. O tem, ali in koliko naj se vračunajo v dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Stroškov preživljanja in obveznega šolanja otrok torej ne bo mogoče vračunati v njihove dedne deleže, o morebitnem vračunanju stroškov nadaljnjega šolanja pa bo na predlog zainteresirane osebe odločalo sodišče. V nekaterih izjemnih primerih je mogoče razdedinjenje nujnih dedičev: če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše, ali če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje mora biti nedvoumno zapisano v veljavni oporoki (več o oporoki je bilo pojasnjeno v januarskem prispevku), koristno je navesti tudi razlog za razdedinjenje. Razlog mora biti podan v času sestave oporoke, zadnji od razlogov (brezdelje in nepošteno življenje) pa tudi v času smrti. Oporoka mora biti seveda napravljena na enega od v zakonu predpisanih načinov. V primeru spora o utemeljenosti razdedinjenja odloča o tem sodišče. Iz opisa problematike ni mogoče oceniti, ali so v konkretnem primeru podani razlogi za razdedinjenje. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 20. septembra 2022 Dani Zorko z Azija Kuala Lumpur Z Jernejem sva bila v glavnem mestu Malezije in že tuhtala, kam na podeželje bova zavila najprej. Živela sva v kitajski četrti, kjer se čez dan ni kaj dosti dogajalo, vse barve in življenje pa pridejo na dan zvečer, ko se začne njihov glavni dnevni obred – večerja na ulici. Ulice v temi oživijo, kuhajo pa različne stvari, začenši z rižem in piščancem. Svetovali so nama ulico Bukit Bintang, ki je sprva nisva znala niti izgovoriti, ko pa sva prispela tja, sva se oba spremenila v en sam zadovoljen nasmeh. Predstavljajte si kak kilometer dolgo ulico, kjer je levo in desno na stotine vabljivih miz, ki jih servirajo iz različnih vrst restavracij. In ko sva izvajala izvidniški sprehod, so naju vabili z vseh strani, da se usedeva pri njih. Ni bilo mogoče ugotoviti, Foto: Dani Zorko Ulice se zvečer napolnijo z mizami. Foto: Dani Zorko Ko miza postaja premajhna ... Foto: Dani Zorko medtem ko Jernej po navadi lahko spi kot dojenček. Že prvo noč sem se zbudil okoli tretje zjutraj – pa ne toliko zaradi aviona, ampak ker sem že dobre pol ure vohal pohanega piščanca. In ne, ni se mi sanjalo. Ko sem šel v kuhinjo pogledat, sem tam našel našo nočno receptorko, ki je pripravljala obroke za zajtrk in jih zgodaj zjutraj prodajala delavcem na ulici. Kaj sem hotel, ob treh zjutraj sem začel panirati in cvreti skupaj z njo, na koncu pa sva z Jernejem še isto jutro od nje kupila piščanca na ulici. Ni kaj, zanimivo sva začela to najino avanturo. V mestu sva se gibala s podzemno železnico, malo pa sva se za- pletla le, ko sva ugotovila, da ima vsaka linija svojo ločeno kartico. Promet je v mestu kar znosen, težave pa sva imela zlasti pri branju krajev, ker seveda uporabljajo svojo pisavo. Dan sva posvetila raziskovanju mesta, ki naju kot tako ni posebej zanimalo, le za naslednji dan sva si prihranila ogled znamenitih dvojčkov Petronas. Dve noči sem še pomagal v domači kuhinji naše receptorke, ki je, kot sem izvedel, bila tudi čistilka, čez dan pa tudi prodajalka v neki trgovini. Ni kaj, že pred našim srečanjem je nekje morala dobiti ta slovenski ‚fušarski‘ sindrom. Foto: Profimedia Hitra prehrana v Aziji je nekaj čisto drugega kot pri nas. kdo spada kam, ampak na koncu sva le podlegla skušnjavi tam, kjer je bilo najbolj polno. V tistem meniju je bilo vse videti tako mamljivo, da sva si naročila vsak kar po dve jedi, ki sva ju tudi zmazala. In potem še ti njihovi sveže stisnjeni sokovi, vse skupaj za smešno ceno … Takoj je padla pripomba, da bodo tukaj ostali najini kilogrami kar varno na mestu. Čeprav sva kasneje poskusila še kar nekaj kulinaričnih okolij, lahko rečem, da mi je bila malezijska kuhinja najbolj všeč. Prepričali so me predvsem z načinom priprave riža, ki je bil prepečen v sojini omaki, hkrati pa tako sočen, kot ga niso uspeli narediti ne v Vietnamu in ne kje drugje. Malezijci uporabljajo malo bolj pekoče začimbe, kar nama je bilo tudi zelo všeč, prve dni pa sva se izogibala predvsem sveži hrani in pa juham. Juhe izgledajo še malenkost bolj nedorečeno kot v kitajskih restavracijah, ki jih poznamo v Evropi, zato sva najprej želela organizem navaditi na kaj bolj trdnega. Prvič po dolgem času me je matralo tudi šest ur časovne razlike, Sander lucioperca Zraste od 40 do 70 cm, največ do 120 cm. Ima dolgo, vretenasto telo. Glava je velika, podolgovata, s srednje velikimi očmi v prvi tretjini glave. usta so končna, obe čeljusti enako dolgi. Na spodnji čeljusti ima veliko zob, na zgornji manj. Zgornji rob predzadnje kosti škržnega poklopca je drobno nazobčan. Bazi hrbtnih plavuti sta enako dolgi, vse plavutnice v prvi so trde. Prva hrbtna plavut je povezana z drugo, samo prva plavutnica v drugi plavuti je trda. Repna plavut je rahlo vbočena. Telo pokrivajo ktenoidne luske. Hrbet je zelenkasto siv, boki so srebrno beli, trebuh pa bel. Od hrbta proti bokom se vlečejo navpične rjave zabrisane proge. Glava je ob straneh rjavo marmorirana. Spolno dozori v 3. do 5. letu. V času drsti se seli v rokave in mirnejše predele. Samec pripravi v 1 do 3 m globoki vodi gnezdo s premerom 0,5 m. Vanj samica odloži ikre (150.000 do 200.000 iker na kg telesne teže). Samec gnezdo z ikrami čuva. Je ribojeda riba in pomemben regulator ribjih populacij. Življenjski prostor: Zadržuje se v čistih, globljih predelih s trdim dnom. Večino časa preždi na enem mestu in preži na plen. Pogost je v jezerih in akumulacijah. HIERARH - visok cerkveni dostojanstvenik, ITERBIJ - redka kovina, ZEMAN, Karel - češki režiser Foto: Dani Zorko Sušeno ribje meso-preveč slano tudi na naš okus KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 20. septembra 2022 COLOR CMYK torek, 20. 9. 2022 Za kratek čas 21 Ormož z Osmo srečanje družine »Valentovih« Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Valentijada v znamenju lepih spominov Komu se najbolj trga? Jesen je čas trgatev, druženja in veselja in temu se pridružujemo tudi v programu Radia Ptuj – v teh septembrskih dneh namreč želimo spoznati vesele družbe, ki se predvsem ob koncu tedna srečujejo v vinogradih, postorijo vse potrebno za izvedbo trgatve, nato pa druženja nadaljujejo na prešah, ob prijetni glasbi, smehu, kulinaričnih dobrotah in žlahtni kapljici. Prav te vesele družbe želimo spoznati v okviru akcije Komu se najbolj trga? Do nedelje, 2. oktobra, na Facebook profilu Radia Ptuj zbiramo fotografije najbolj veselih, sproščenih, simpatičnih družb na trgatvah daleč naokoli – fotografijo svoje družbe prilepite pod objavo 'Komu se najbolj trga' na Facebook profilu Radia Ptuj in se potegujte za enkratno nagrado, ki jo poklanja trgovina Inplan – zmagovalna družba bo prejela – 1x električni žar GRP 100 ter dobrote za celo ekipo (1x Krainer klobase za žar, 1x čevapčiče ter kolač kruha). Žrebanje bomo opravili v ponedeljek, 3. oktobra, v programu Radia Ptuj. Veselimo pa se tudi že šestdnevnega potepanja po Severni Makedoniji, na katerega se bomo v organizaciji Turistične stran 21 Foto: arhiv Radia Ptuj agencije ATP odpravili s poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika. Od 30. septembra do 6. oktobra si bomo ogledali vse najlepše znamenitosti Severne Makedonije. Kot zmeraj pa bo tudi ta izlet poln dobre volje, glasbe, plesa in nagradnih iger, saj bomo tam tudi sodelavci Kmetija družine Erhatič, po domače Valentovih, leži na skrajni vzhodni strani vasi Osluševci, najzahodnejši vasi v občini Ormož. Korenine naše družine segajo daleč v preteklost, a vse kaže na to, da se bodo ohranile tudi v prihodnost, saj se za potomstvo ni bati. družbe Radio Tednik, za dobro voljo bo vse dni skrbel Smile band. Nekaj mest je še na voljo, šestdnevno potepanje pa stane 590 evrov – cena vključuje avtobusni prevoz, 5x polpenzion v Hotelu Sveti Stefan Ohrid ter vse oglede z vodiči. Na to prijetno potepanje pa se lahko odpravite tudi povsem brezplačno – s sodelovanjem v košarkarskem izzivu Štajerske budilke med Tadejem in Domnom. Vlogo sodnika bo prevzel Dalibor, vse, kar morate storiti vi, pa je to, da s stavo na Facebook profilu Radia Ptuj napoveste, kdo bo zmagovalec košarkarskega dvoboja – Tadej ali Domen; izmed tistih, ki boste napovedali pravilni rezultat, pa bomo 23. septembra izžrebali dobitnika lepe nagrade. nš Foto: MH Letos je bila atrakcija srečanja vožnja z obnovljenim starodobnim traktorjem, okrašenim s simbolom jeseni – klopotcem, in z »lojtrnim« vozom. Sudoku z Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 6 9 3 2 4 7 5 1 3 3 4 6 2 Janko Erhatič z ženo in dvema sinovoma je pred osmimi leti organiziral prvo srečanje sorodnikov. V ta izbor smo všteti potomci treh od štirih Valentovih otrok, ki so bili rojeni v času med svetovnima vojnama. Da se ne bi pozabili in da bi vedeli, od kod in kdo smo, se torej na domačiji Valentovih, kjer se je vse skupaj začelo, trudijo, da nam je v družbi sorodnikov že osmo leto zapored prvo soboto v septembru lepo, domače in prijetno. Srečanje smo poimenovali »Valentijada«. Vsakič se srečanja žal vsi ne morejo udeležiti, a naši gostitelji se vsakič znova potrudijo, da se kaj zanimivega dogaja, da je zabavno in nepozabno. Letos je bila atrakcija vožnja z obnovljenim starodobnim traktorjem, okrašenim s simbolom jeseni – klopotcem, in z »lojtrnim« vozom, ki je del kmetije; za presenečenje, za obuditev lepih spominov in da smo postali precej nostalgični, pa smo si ogledali pred desetletji posnet amaterski film, sestavljen iz več delov. Dele zgodbe je s kamero posnel družinski prijatelj, ki je več let redno prihajal na obisk iz Nemčije in bil navdušen nad deželo, ljudmi in običaji naših krajev. Prebudila so se čustva, saj so v zgodbi nastopili tudi člani družine, ki jih žal ni več med nami. Zgodba je pisana – srečevali smo se ob različnih družinskih praznovanjih in opravilih. Skratka, našim gostiteljem izvirnosti in idej za popestritev tradicionalnega srečanja nikoli ne zmanjka. Veselo druženje smo nato ob harmoniki, kitari in pesmi nadaljevali in skupaj dočakali nedeljo. Hvaležni smo, da se lahko srečamo tam, kjer se je vse skupaj začelo, in da je med nami nekdo, ki vsako leto z ljubeznijo poskrbi za to. Martina Horvat Od torka do torka 5 8 8 2 1 7 7 6 3 2 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << < <<< << <<< < <<< << < << <<< --------------- Denar €€€ € €€€ €€ €€€ €€€ € €€ € €€€ € € Zdravje ›› › ›› ››› ›› › ›› ››› ››› › ››› ›› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 20. septembra do 26. septembra 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marta Kirbiš, 2288 Hajdina. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila a n i n e j l b a V ¦%, ‡',&,1‡/1,' ”' stran 22 torek z 20. septembra 2022 www.avtobusniprevozi.eu  ‡' ,,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz  : 1 -,  H .‡ 1, (' |: Œ‡',‡ OHRID – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) S srcem da nas bo grelo 9. 10. 2022 ob 14. uri na prireditvenem prostoru ptujskega gradu AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi 5H]HU YLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Cena dobrodelne vstopnice je 12 eur. Kupiti jih je možno na vseh prodajnih mestih Eventim (Pošte, Petrolove bencinske črpalke) in na mestu dogodka. V primeru slabega vremena se dogodek prestavi v Campus Sava center Ptuj. Darujete lahko tudi s poslanim SMS-sporočilom: NADLANI ali NADLANI5 na 1919. *zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženim družinam iz Sp. Podravja za lažje pokrivanje stroškov prihajajoče ogrevalne sezone Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. Medijski sponzor PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.re www .repor repor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE LAŽI, SEKS IN POSNETKI Ekskluzivno pričevanje ženske pokojnega slikarja Romana Uranjeka AFERA POSLISTVA Partner humanitarke Faile Pašić obdolžen posilstva mladoletnice LUKA MESEC Za Reporter opravil test na droge: na vsebnost kokaina, trave, opiatov ... INTERVJU Marko Bitenc: Napadi na zasebno zdravstvo so nadaljevanje ideološkega boja iz časa revolucije med NOB Rotary club Ptuj NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNA 18:00 iz Ptuja UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN 2LHKDHMOQDCRS@UMHJH1@CHN 3DCMHJ@/STI NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMH UBDMN Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 20. septembra 2022 23 S svojim pridnim delom osrečiti si znal, pred usodo sam nemočen si postal. Ni več nasvetov tvojih in stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& OSMRTNICA PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek, pradedek, stric … Peter Kukovec Z VIČAVE 87 XXXEF[FWOJDBTJ Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 21. septembra, ob 15. uri XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ na novem rogozniškem pokopališču. Žara bo v kapelo starega rogozniškega pokopališča položena na dan SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO pogreba ob 12. uri, nakar bo ob 14. uri maša zadušnica. PREDNOSTI ZA VAS: Sveče in cvetje hvaležno odklanjamo. œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ ‹—“—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ – ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš –œ  š“– “–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡ ¤Ž˜Ž—”“ Ž —”—”“ ¡“’œšœ£¤“ “’’’œšœ£¤“  š ——ŽĻ“”œ Ļ“” ¨ ¡Ž¤Ž Ž¤Ž– ¤ –—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo tvo družbe Radio-Te Tednik dnik Ptuj. Pt Cena izvoda z darilno embalažoo je zgo zgolj 15 evrov, za naroč aročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Žalujoči: vsi njegovi www.te w.tednik.si tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. OSMRTNICA V 63. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat, tast in stric Silvo Topolovec 15. 12. 1959–15. 9. 2022 ARBAJTERJEVA ULICA 1 Pogreb bo v četrtek, 22. septembra 2022, ob 11. uri na novem rogozniškem pokopališču. Mali oglasi Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 9. uri na starem rogozniškem pokopališču. Svojci sveče hvaležno odklanjajo. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne in leghorn, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Telefon 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. Umrli so Bojan Murko, Pobrežje 17, roj. 1951 – umrl 6. septembra 2022; Janez Gönc, Ptuj, Groharjeva pot 2, roj. 1929 – umrl 7. septembra 2022; Janez Ivančič, Ptuj, Vinarski trg 7, roj. 1956 – umrl 11. septembra 2022; Janez Marin, Cvetkovci 30a, roj. 1953 – umrl 11. septembra 2022; Franc Černivec, Brezovec 28, roj. 1935 – umrl 14. septembra 2022. VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ www.salomongroup.si ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Ivanke Selišek Z DRAŽENSKE CESTE 30 (1. 4. 1944–2. 9. 2022) Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani, hvala za darovane sveče in cvetje, za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala podjetju Mir, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornici za govor ter osebju bolnišnice Maribor. Posebej hvala Albini Turnšek in teti Mari za nesebično pomoč in oporo. Sinova Leon in Gorazd www.tednik.si Smo kot družba povsem www.salomongroup.si SEPTEMBRSKA DIETA ZA MINUS 3 KG zƏɎƏȇƮƺȇɎƺƳƺȇɀǸǣǴƺƳǣǼȇǣǸ ɿɿƺǼƺȇǴƏɮȒǣȇȸǣƫƏȅǣ È#Xx ³0 ((«ÈJXR 10 stvari, ki jih Finci v šolah delajo ƫȒǼǴƺȒƳƳȸɖǕǣǝ Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen odpotovala, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Pot pa nas vodi tja, kjer v tišini spiš, a v najinih srcih še živiš. Prisilni stiki otrok z morilcem njihove mame MINI KUHARICA nXñ0‫ٳ‬xh0 Jesenske mineštre in juhe, slivove sladice, ƮȒǸȒǼƏƳȇƏɎȒȸɎƏɿǕǼƏɿɖȸȒ JANA CZERNY, INŠTRUKTORICA METODE WIMA HOFA ‫ٵ‬ÁƺǼȒƮƏǸƏًƳƏȵȸƺƫɖƳǣȅȒȵȸƏƳƏɮȇƺ ȅȒƮǣǣȇȅɖɿƏƮȇƺȅȒɿƏɖȵƏɎǣ‫ٴ‬ Vsi tvoji zatajili? VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏǣɿƫȸƏȇǣǝȵȸȒƳƏǴȇǣǝȅƺɀɎǣǝȇƏɮȒǼǴȒɮǸȒȅȵǼƺɎɖɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 3,59 EUR v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Štajerski TEDNIK torek, 20. 9. 2022 COLOR CMYK stran 24 Podlehnik z Srečanje ministrice Bobnarjeve z županoma Podlehnika in Žetal Nezakoniti prehodi meje v porastu, policija okrepila nadzor Izrazito povečanje migrantskih prehodov, za kar 255 % v primerjavi z lani, odstranitev rezilne žice ter panelnih ograj z državne meje, odškodnine zaradi postavljenih ograj, ki zapuščene kazijo okolico in omejujejo gibanje, povračilo stroškov občinam zaradi povečanega nadzora so bile osrednje teme sestanka županov Podlehnika Sebastiana Toplaka in Žetal Antona Butolena z ministrico za notranje zadeve Tatjana Bobnar minuli teden v Podlehniku. Policisti Policijske postaje Podlehnik, ki delujejo na območju občin Videm, Žetale in Podlehnik, so od januarja do sredine septembra obravnavali 594 tujcev, ki so nezakonito prečkali mejo, to je kar 255,7 % več kot leta 2021, ko so zaznali 167 nezakonitih migrantskih prehodov. Na celotnem območju Policijske uprave Maribor je bilo do sredine septembra obravnavanih 1.731 tujcev, skoraj 70 % več kot leto poprej (v letu 2021 je bilo obravnavanih 1.019 tujcev). Največ tujcev so obravnavali policisti PP Gorišnica in PP Podlehnik, kjer se tudi pojavljajo večje skupine tujcev (nad 20 oseb), ki nezakonito prestopijo državno mejo. »Ugotovili smo, da se je nezakonito prehajanje meje na območju PU Maribor skoncentriralo na naše haloško območje, ministrica pa je povedala, da so že okrepili nadzor na tem območju, in sicer z droni in helikopterji, kar tudi sami opažamo,« je povedal župan Podlehnika. Ministrica pa je o zbrani policijski statistiki dejala, da je število migracij primerljivo Tretja tema sestanka pa je bila povračilo stroškov občinam zaradi povečanega nadzora schengenske meje. Leta 2020 je bilo 32 občin (le ob južni meji) upravičenih do 2,8 milijona, lani do 2,5 milijona evrov, letos do pet milijonov, vendar pa naj bi se znesek razdelil kar med 75 občin. »Ministrica je zagotovila, da bomo do povračila stroškov občine upravičene tudi prihodnje leto, tako da je odpravila pomislek, da bodo z zamenjavo vlade sredstva ukinjena.« Z danimi obljubami je podlehniški župan zadovoljen, kaj kmalu pa se bo pokazalo, koliko ministričine besede držijo. Mojca Vtič Foto: Ministrstvo za notranje zadeve Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar z županoma občin Podlehnik in Žetale Sebastianom Toplakom in Antonom Butolenom. z letom 2019 ter da sta leti 2020 in 2021 neprimerljivi, saj sta bili specifični zaradi epidemije, da pa policija zagotavlja varnost prebivalcev, saj kljub povečanemu številu prehodov domačini težav ne zaznavajo. Ob tem je izpostavila uspešnost policistov pri odkrivanju tihotapcev ljudi. »Letos je policija obravnavala že 183 kaznivih dejanj, v katerih je bilo prijetih 171 tihotapcev ljudi.« Za zdaj še več vprašanj kot odgovorov Rezilno žico in panelno ograjo, ki sta grobo posegli v prostor, nezakonitega prečkanja meje pa Ptuj z Nova čistilna naprava v PP v fazi testiranja Smrad v mestu vedno bolj neznosen Čeprav so Ptujčani, predvsem na desnem bregu reke Drave, smradu navajeni, pa postaja v zadnjih tednih vedno bolj neznosen in pogost. V PP pravijo, da testirajo novo čistilno napravo, ki naj bi (med drugim) zmanjšala neprijetne vonjave. Intenziven smrad, ki se zadnje tedne širi po mestu, je izjemno moteč. V največjem živilskem podjetju Perutnina Ptuj, ki se ukvarja s proizvodnjo in konzerviranjem perutninskega mesa, smo preverili, ali je, tako kot se ugiba na terenu, razlog za neprijetne vonjave njihovo delovanje. Še pred kratkim smo namreč poročali, da naj bi bilo po izgradnji lastne čistilne naprave PP stanje predvidoma boljše. Velike upe so polagali v to, da bo ta dvomilijonska investicija pomembno vplivala tudi na preprečitev neprijetnih vonjav. kljub temu nista ustavili, namerava zdaj ministrstvo odstraniti. Kdaj, še ni znano, saj morajo najprej izbrati izvajalca. »Na območju Podlehnika je rezilna žica sicer že odstranjena, ostaja še panelna ograja Prejeli smo že več pobud občanov, ki bi želeli pridobiti to panelno ograjo. Odgovor, ki smo ga prejeli, je, da ministrstvo pripravlja metodologijo, ki bo opredelila, kaj in koliko komu pripada. Ministrica je obljubila tudi odškodnino tistim občanom, ki so imeli na svojih zemljiščih postavljeno ograjo več kot dve leti, vendar podrobnosti za zdaj še niso znane,« je pojasnil Toplak. »Nova čistilna naprava je zgrajena in je v fazi testiranja. Ob zmanjšanju obremenitve okolja je cilj izgradnje nove najsodobnejše čistilne naprave za odpadne vode iz klavnice, predelave in tovarne proteinskih koncentratov, predvsem tudi zmanjšanje obremenitve mestne čistilne naprave in preprečitev možnih vplivov neprijetnih vonjav,« so povedali v PP. Trenutno stanje sicer ne vliva kakšnega posebnega upanja. Smrad po klavniških odpadkih in predelavi perutnine se še vedno širi daleč naokrog. V zadnjih tednih še ne- Rojstva: Patricija Kralj – deklica Gabrijela; Elizabeta Oprešnik – deček Erik; Urška Lukovnjak Mustafa – deklica Ajda; Saša Kolarič – deklica Zarja; Katja Jurkovič – deček Teo; Lidija Košti – deklica Neli; Janja Kotnik – deček Vid; Urška Veber – deklica Olivija; Dijana Kolarič – deček Tristan; Tina Vrečar – deček Niko; Monika Gabrovec – deklica Ema; Mateja Visočnik – deček Tine; Nika Unuk – deček Jurij; Tara Tanita Kiseljak – deček Mateo; Valerija Potočnik – deklica Aria; Jasmina Rep Achomba – deklica Maja Zoey; Ana Krošlin – deklica Elin; Ana Debevec – deklica Brina. Poroka – Ptuj: Aleš Stöckl in Petra Zamuda, Ptuj, Ulica prvega maja 4. Foto: arhiv ŠT Lastniki zemljišč, na katerih stoji ograja, ki naj bi omejevala nezakonite prehode meje, si lahko obetajo odškodnino. koliko bolj intenzivno in pogosteje kot letošnje poletje. Na intenzivnost vonjav vpliva tudi vreme Iz Perutnine Ptuj so že pred dvema letoma – ko smo obravnavali enak problem – pojasnili, da je posebej izrazit smrad lahko posledica Foto: ČG V PP testirajo novo čistilno napravo. izrednih dogodkov ali vremenskih razmer. Te pomembno vplivajo na širjenje vonjav. Kadar ni vetra in je nizek zračni pritisk, ostajajo pri tleh. V toplem vremenu se praviloma bolj širijo kot v hladnem. V PP zagotavljajo, da upoštevajo vse predpisane postopke, ki so del sistema ravnanja z okoljem in da omejujejo emisije vonjav v okolje. Njihova lastna čistilna naprava naj bi zelo razbremenila centralno čistilno napravo. Delež blata, proizvedenega v PP, je okrog 40-odstoten. Pred časom so v tovarni proteinskih koncentratov posodobili tudi tehnološko opremo, ki naj bi prav tako doprinesla k zmanjšanju vplivov na okolje. Zdaj testirajo še novozgrajeno čistilno napravo. Kljub vsem tem ukrepom kakšnih opaznih izboljšav na področju emisij vonjav zaenkrat žal ni zaznati. Morda pa bo bolje po zaključku testnega obdobja. Dženana Kmetec Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo najmanj na Primorskem. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bo predvsem na vzhodu možna kakšna ploha. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ponekod drugod severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, v alpskih dolinah in v mraziščih Notranjske malo pod 0, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 22 °C. 3-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO