BMBS Celje - skladišče D-Per III 19/1989 19901130,11 COBISS • P™ MERK VESTNIK _ Številka 11 — Leto IX — November 1989 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. —Naklada: 9.000 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Darinka Oset, Danica Dosedla, Fanika Ilijaš, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozdDelavska enotnost. Naslov uredništva: SozdMerx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 42L1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica,Ljubljana. ■ r ijll Graditelji povojne trgovinske, proizvodno prehrambene in gostinsko turistične dejavnosti so ob različnih priložnostih nanizali dejstva in namere, ki sojih čas, razmere in možnosti privedle na raven današnje stopnje razvitosti v vzhodnem področju Slovenije. V tem prostoru in času imajo pomemben delež tudi dejavnosti, kijih danes povezujemo z nastankom imena Merx pred 30 leti. Merx ni predvsem samo organizacija, ki danes povezuje živilsko, tekstilno, tehnično trgovino. Ni predvsem samo povezovalec gostinsko turistične dejavnosti in proizvajalec ter predelovalec živil in drugega blaga. Merx so ljudje, ki snujejo cilje prihodnosti s podjetniškimi zasnovami, obogatenimi z desetletji izkušenj na domačem, pa tudi širših tržiščih. Merx danes postaja simbol razvojnega razmišljanja in inovativnega snovanja, katerega temelje je desetletja zavzeto in odgovorno gradil vsak od prek 7000 zaposlenih delavcev, povezanih v skupno, načrtno usmerjano poslovno strategijo. Čas, ki prihaja, prinaša nove misli, nove zglede in tudi nove potrebe ter nove možnosti. Želimo postati sestavni del razvitega sveta — Evrope, da bi živeli bolje in ustvarjali v razmerah neizčrpnih meja človekovega uma. VMerxu zastavljamo nov, trden korak v ta prostor, zavedajoč se resnice, da se v Evropo ne odhaja z rokami v žepu. Evropske Merxova leta izkušenj razmere in možnosti si želimo ustvariti tu, doma, na naših poljih, med našimi idejami, v naših tovarnah in med našimi ljudmi. Brez velikih besed na transparentih kričoče množice preudarno zlagamo vsebino naših bodočih hotenj. Vemo, da bomo večji del zasluženega denarja morali vložiti v človeka, v znanje, v novo sodobno evropsko tehnologijo. Vemo, da bo bitka na polju kakovosti, blaga in storitev. Ve- mo, da nam onesnaženo okolje že resno streže po zdravju, pa morda tudi po življenju. Vse to in še mnogo drugih argumentov ta čas polagamo na mizo resnice in zbrani okoli nje snujemo novo vsebino, za novi čas, za nove potrebe in nova hotenja. Snujemo kot sokreatorji tega, kar bo, z željo in potrebo našega človeka —delavca, da bi bilo čim več tako, kot si želimo, kot smo sposobni ustvariti, kot hočemo, ne pa, da bo nekako. Evropa zdaj in tu pa terja znanje in denar. Bitka za novo kakovost se začenja. Z močno vojsko in dobro strategijo bomo kreirali njen izid. Hkrati z nujnimi žrtvami tistih, ki ne bodo zdržali, se usposabljamo za ustvarjalno sodelovanje v nikoli končani vojni, za prostor med vodilnimi, naprednimi in uspešnimi nosilci gospodarskega razvoja naše domovine. Kakor ne morejo Merxovih sledi povojnega gospodarskega razvoja v družbenem prostoru izbrisati ne čas ne razmere, v katerem zdaj delamo in živimo, tako delavci, povezani v Merx, ne bomo dovolili, da bi nas znanje in ustvarjalna sposobnost drugih obšla ali nove razmere našle nepripravljene, saj vemo tudi to, da življenje ni čas, temveč predvsem ustvarjalno delo. Lep jubilej Merxa pa še veliko uspešnih obdobij za vse, ki nam Merx pomeni več! T. R. MERK VESTNIK SIRA X \0\'FMM.R /W> Alojz Ahačič, predsednik medobčinske gospodarske zbornice ob 30-letnici Merxa Preskrba prebivalstva je v vsaki družbi, še posebej pa bi morala biti v socialistični, ena od najpomembnejših funkcij, kijih ima trgovina. Dejavnost je tudi zelo občutljiva, saj je pod nenehnim kritičnim očesom kupcev. Resje sicer, daje obnašanje nas — porabnikov v vsem povojnem obdobju specifično, odvisno od vsakokratnega gospodarskega stanja v ožji in širši domovini. Bila so obdobja, ko je bilo denarja sicer malo, še manj pa razpoložljivih dobrin, ki jih je bilo mogoče kupiti, pa tudi obdobja, ko se je sposobnost trgovine dokazovala s pestro izbiro blaga. Vpliv vsakokratnega gospodarskega stanja v družbi je na porabnika izrazit in trgovina seje dokaj uspešno odzivala na tako oblikovane potrebe. Uspešnost prilagajanja vsakokratnim razmeram je tipična za sistem Merx Celje, ki s svojo dejavnostjo pokriva razmeroma širok prostor tudi zunaj naše regije, kar tudi kaže na zaupanje kupcev v ta sistem. Kot je široko področje, ki ga pokriva, je tudi široka paleta dejavnosti, s katerimi se Mera ukvarja. Poleg vseh oblik trgovinske dejavnosti je treba omeniti gostinstvo, turizem in kmetijstvo. Slednje je gotovo med najuspešnejšimi, saj je iskanje poti za povečan izplen naravnih resursov tipično obnašanje strokovnjakov na tem področju. Posebej je treba spomniti na sicer znano dejavnost, daje Mera v preteklosti kazal razumevanje tudi za širše gospodarske probleme. Pri tem je mišljena sanacija proizvodne delovne organizacije Toper Celje in v tem sklopu Top-sport Pliberk v Avstriji, ki je po velikem angažiranju znanja, financiranju ter iskanju kadrovskih rešitev dala zelo ugodne poslovne in razvojne rezultate. Brez rezerv je treba povedati, da bi se usoda Topra gotovo končala drugače, če Mera ne bi prevzel neprijetne in težke odgovornosti za sanacijo te delovne organizacije. Končno je treba ugotoviti tudi dejstvo, da je predvsem v zadnjih letih mnogo storjenega za izboljšanje kvalitete ponudbe in kulture trgovske dejavnosti. Večina lokalov je sodobno opremljenih in so zagotovljeni vsi tehnični pogoji, da je kupec postrežen na sodoben način. Ob praznovanju dneva Mera-a se čestitkam in željam za nadaljnjo uspešnost pridružuje tudi Medobčinska gospodarska zbornica Celje. vsem zaradi potreb po večjem številu trgovskih lokalov v občini Slovenske konjiče in zaradi združenega dela občine Slovenske Konjice, ki naj bi pomagalo nove trgovske prostore sofinancirati za zadovoljevanje potreb krajanov. Odločili so se, da bodo v novem poslovno-trgovskem objektu odprli predvsem prodajalno živil z malo mešanega blaga za široko porabo in pa manjši bife. To je ena izmed nalog, ki so si jih zadali v razvoju delovne organizacije Dravinjski dom. Ob snovanju te idejne rešitve so bile seveda gospodarske razmere nekoliko bolj stabilne, še zlasti cene, zato danes v tem delovnem okolju težko napovedo, kdaj bo ta naložba končana. Druga njihova konkretna naloga v okviru razvoja in ki so sejo že lotili je gradnja skladišč za lastno veleprodajo. Sama gradnja je razdeljena na več faz oziroma delov. Prvi del gradnje so že uresničili, to je pridobitev zemljišča, izdelava projekta in lokacijsko dovoljenje. Prav tako so opravljeni že nekateri gradbeni posegi. Želijo se prilagoditi tržišču V načrtu imajo dva projekta Delovna organizacija Dravinjski dom je imenovala projektni svet, vodi ga predsednik sozda Mera Franc Ban, za izgradnjo poslovno-trgovske-ga centra v Slovenskih Konjicah. V letošnjem letu je projektni svet uspel skupaj z drugimi dejavniki v krajevni skupnosti in občini določiti lokacijo bodočega poslovno trgovskega centra, njegovo urbanistično in arhitektonsko zasnovo. Prav tako so prek projektnega sveta uskladili z vsemi potencialnimi investitorji vprašanje tehnološke zasnove v posameznem delu Poslovno trgovskega centra. Rešena je tudi že vsa infrastruktura, zlasti prometna, kije bila pri teh pripravah najtrši oreh. Nova lokacija poslovno trgovskega centra, prejšnja je bila nasproti avtobusne postaje, je nasproti bencinske črpalke in blagovnice Kmetijske zadruge ter se bo lepo vključevala v novo naselje Konjic. Torej, začetne ali prve priprave na gradnjo poslovno-trgovskega centra, gre namreč za gradnjo za trg, so dobro stekle. Poleg Ljubljanske banke in Zavarovalnice Triglav seje za nakup prostorov odločila tudi delovna organizacija Dravinjski dom pred- Kot pripravo za drugo fazo v tem objektu bi radi uredili veleprodajo v samem kraju, jo razširili in posodobili. V prihodnjem letu bi nadaljevali drugi del in v Dravinjskem domu računajo, da bi prihodnje leto spravili objekt pod streho. Še zlasti se bodo potrudili zato, ker ga bodo gradili s sredstvi iz lastnih virov. Torej, v delovni organizaciji Dravinjski dom načrtujejo v prihodnje dva izjemno velika projekta za nadaljnje prilagajanje podjetja novemu tržišču. Tekstilni diskont Nova trgovina na Sladki gori ali sadovi sodelovanja Blago cenejše tudi do štirideset odstotkov Sladka gora, vas z nenavadno prijetnim imenom, leži v severovzhodnem delu občine Šmarje pri Jelšah in jc mejnik z mariborskim območjem. V okolici uspeva vinska trta in od tu najbrž, tudi izhaja zveneče ime. Sicer pa je kraj skromen kot večina krajev na Kozjanskem, čeprav se ponaša z eno najlepših cerkev v Sloveniji. Naša trgovinica je bila prej v stavbi, ki si v resnici zasluži spomeniško varstvo, skladišče pa smo si morali organizirati v sosednji stavbi. O sanitarnih razmerah v tej trgovinici nima smisla razpravljati. Jelša ni in ni mogla zagotoviti sredstev za izgradnjo nove trgovine, saj seje morala ozirati na turistično bolj aktualne kraje v občini in tako so krajani Sladke gore prišli na misel, da bi s skupnimi močmi vendarle lahko nekaj ukrenili. Začelo se je nenavadno sodelovanje, katerega sadove vidimo pred seboj: Jelša je dala zemljišče in nekaj sredstev, krajani pa so vložili delo in nekaj materiala ter veliko dobre volje. Poudariti je potrebno tudi prizadevnost vzdrževalne službe Jelša, ki je skupaj s krajani nosila velik del bremena, predvsem zaključnih del pri gradnji. V slabem letuje zrasel nov objekt, ki bo večnamenski. V njem bodo imeli svoje prostore krajani in društva, v pritličju pa bo samopostrežna trgovina, ki jo je uredila in opremila Jelša. Otvoritev trgovine bo predvidoma sredi novembra in tako smo vsi skupaj na nekoliko nenavaden način vendarle zadovoljili svoje in splošne potrebe. Kraj je pridobil novo trgovino, ki bo seveda lahko poslovala precej drugače kot prejšnja neugledna trgovinica in bo tudi potrebam kupcev laže prisluhnila, ker ima potrebno opremo, kraj pa je pridobil tudi prostor za svoje aktivnosti, predvsem pa sloves, da z »dobro voljo in sodelovanjem tudi daleč prideš.« Navsezadnje smo tudi delavci Jel- še zadovoljni, da smo rešili problem prej absolutno nedonosne trgovinice, predvsem pa smo zadovoljni, da imamo direktorja, ki zna iz skoraj nemogočega narediti mogoče. Seveda je zasnova tega sodelovanja zasluga zdaj že upokojenega direktorja Miloša Klajnška, vendar bi bila izvedba tega načrta brez sedanjega direktorja Marjana Babiča težja. Primer sodelovanja, kakršnega smo postavili s krajani Sladke gore. nam bo tudi v prihodnje še kdaj odprl možnost izgradnje, do katere brez pomoči in sodelovanja ne bi prišlo. Tanja Maraš Enaindvajsetega oktobra je Tka-ninina temeljna organizacija Maloprodaja odprla na Ljubljanski cesti 16 prodajalno Tekstilni diskont. Gre za nov tip prodajalne, ki se bo tako glede prodajnega programa, kot tudi obratovalnega časa prilagajal kupcem in je zlasti namenjen gospodinjstvom in obrtnikom. V tej prodajalni boste lahko različno blago kupovali tudi od 10 do 40 odstotkov ceneje. In kakšen je trenutni prodajni program? V novi prodajalni lahko kupite predvsem tekstine izdelke; konfekcijo, metražo, tekstilne ostanke, ti se prodajajo tudi na kilogram, vse vrste perila, nogavice, pletenine, pozametrijo, galanterijo, čistila, higijenski izdelki, papirno konfekcijo in kozmetiko. Prodajalna je odprta vsak dan od 9.00 ure do 17.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Seveda je to samo trenutni delovni čas, ščasoma pa se bodo skušali prilagoditi željam številnih kupcev, katerih zanimanje je trenutno veliko prav zaradi ponudbe in lokacije. Napisali smo že, da je prodajalna Tekstilni diskont na Ljubljanski cesti v Celju. Za vse Celjane pa naj napi- šemo, še to, daje ta prodajalna v nekdanjem sindikalnem domu Ingrada in pred katero je velik parkirni prostor. Torej z manjšimi adaptacijskimi deli, obnovili so predvsem zidove in instalacije, je temeljna organizacija Maloprodaja prišla do 150 kvadratnih metrov novih prodajnih površin. MEHX ^ PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGaniZACua AVTOTEHNIKA Bežigrajska 13 63000 Celje - IMV - CIMOS - ŠKODA - VVARTBURG - IDA OPEL - TAS VW Telefon (063) 37-131 V pritličju objekta bo samopostrežna trgovina, ki jo je uredila in opremila DO Jelša Modna prodajalna FORMULA EL je vedno dobro založena, zato se v njej radi ustavljajo številni kupci. MERK VESTNIK NOVEMBER 1989 Potrošnikov market v Ravnah na Koroškem je vedno dobro založen. Tako vsaj pravijo številni potrošniki. Potrošnik v sedem družbenih podjetij S skupno potjo bomo uspešneje delovali Na podlagi vsestranskih analiz, kakšno organiziranost sprejeti v skladu z zakonom o podjetjih, je bila v delovni organizaciji Potrošnik nepreklicno sprejeta odločitev, da sedanje temeljne organizacije ne morejo delovati kot samostojne temeljne enote gospodarjenja, kar bi pomenilo enovito družbeno podjetje, predvsem zaradi geografske oddaljenosti in opravljanja določenih operativnih vsakodnevnih nalog, kot so finance, kadrovska politika, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, interna kontrola, varstvo pri delu in podobno. Zato je vodstvo delovne organizacije Potrošnik v prvi različici zakona o podjetjih predlagalo, da naj se sedanje temeljne organizacije organizirajo kot družbena podjetja in se po- vežejo v združeno podjetje Potrošnik in le to naprej v sestavljeno podjetje. Vendar pa je popravek zakona o podjetjih izpustil možnost organiziranja v združeno podjetje, zato je vodstvo Potrošnika ponovno preučilo, kakšna organiziranost bi bila najprimernejša, da bi bila racionalna, ekonomsko upravičena in da bi strokovni kadri, ki so delali danes na ravni delovne skupnosti delovne organizacije Potrošnik bili tudi v bodoče učinkoviti za vsa družbena podjetja nekdanjih temeljnih organizacij Potrošnika. Delavci v temeljnih organizacijah so skupaj z vodstvom tozdov temeljito razpravljali o predlogu statuta družbenega podjetja in o'samoupravnem sporazumu sestavljenega podjet- Savinjski magazin včeraj, danes, jutri Bilo je potrebno mnogo odrekanja Ekonomska, večkrat ali pa še bolj politična možnost za delovanje je ustvarila Savinjski magazin Žalec takšen, kot danes je. • Savinjski magazin prihaja v 40. leto obstoja, dejavnost se je širila, občasno, zaradi raznih dezintegracij-skih procesov, tudi ožila. Tako je Savinjski magazin danes podjetje s 35 prodajalnami in 363 zaposlenimi. Temeljni namen ustanovitve podjetja pred davnimi leti je bil zagotovitev osnovne preskrbe prebivalstva v občini Žalec, tak ostaja še danes — seveda v bistveno spremenjenih pogojih poslovanja. Različna ekonomska moč — odvisna predvsem od številnih omejevalnih ukrepov, je vplivala tudi na sam razvoj, čeprav hotenje po hitrejšem razvoju ni nikoli pojenjalo. SM se je razvijal samorastniško. Zaradi ekonomskih potreb pa tudi političnih usmeritev so potekale številne reorganizacije. V razvoju bi lahko opredelili nekatere ključne prelomnice: — leta 1960 je bila v Preboldu (v kasneje pridruženem podjetju Sloga Prebold) urejena prva samopostrežna prodajalna na podeželju v Sloveniji. Dokaj smeli razvojni korak v pogledu tehnike prodaje; — leta 1963 je bil zgrajen prvi samostojni objekt Samopostrežba v Žalcu; — od takrat pa do leta 1975 so bile obnovljene skoraj vse prodajalne; ve^ čina je spremenila klasični na samopostrežni oziroma samoizbirni način poslovanja; obdobje od leta 1977 do danes je možno opredeliti kot razvojno naj-intenzivnejše. V tem času so bile zgrajene: — 4 blagovnice, — 2 samopostrežni prodajalni. Ob tem pa je potekala tudi obnova tehničnih sredstev, samo letos je bilo obnovljenih 5 prodajaln. Pred dvema letomaje bil zaradi nuje po temeljitejši in hitrejši informaciji zasnovan lasten informacijski sistem, ta že daje rezultate, cilj pa je uveljavljanje sistema EAN, temu cilju je prilagojeno že dosedanje programiranje. Kmalu bo ta sistem uveljavljen pri delu. Da je razvoj dosegel takšno stopnjo, je bilo v kolektivu potrebno mnogo odrekanja, tudi za ceno osebnega standarda. Tudi zato delavcem ni vseeno, kaj se dogaja oziroma kakšno bo delovanje v prihodnje. Razvoj pa seveda ni temeljil le na izgradnji in usposabljanju novih zmogljivosti. Z novimi ali obnovljenimi poslovnimi prostori so se izboljševale tudi delovne razmere zaposlenih. Vlaganju v poslovne površine je sledilo tudi vlaganje v kadre. V tem obdobju je razne oblike izobraževanja zaključilo 375 delavcev raznih strokovnih profilov. Temeljno načelo, zagotoviti kader z lastnim vlaganjem, ostaja še naprej prednostna naloga. Ob realnem izobraževanju pa so bili z raznimi oblikami dopolnilnega doseženi solidni rezultati, tako da je moč ugotoviti kvaliteto kadrov. Kako pa naprej? Jasno, reforme bodo močno posegale tudi na področje trgovine. Seveda ta trenutek ni mogoče ocenili ali programirati vseh vplivov. Razvoj pa kljub temu gre naprej, tako so v sklepni fazi priprave na izgradnjo blagovnice. Temu naj bi sledila še izgradnja v Petrovčah. Tako bi vsi pomembnejši kraji v občini Žalec imeli primerne preskrbovalne objekte. Ker pa je kupna moč, ta silnica razvoja, kar precejšnja neznanka, gredo zasnove razvoja tudi v druge dejavnosti. Možnosti so, verjetno pa bo bližnja prihodnost jasneje jrokazala, kaj je mogoče uresničiti. Zelja je čimveč tistega, kar bo pogoj in osnova za intenzivni nadaljnji razvoj podjetja. ja Mera ter se na svojih zborih delavcev dokončno odločili, da se vsaka temeljna organizacija organizira kot družbeno podjetje in da bodo v nadaljevanju tudi sprejeli samoupravni sporazum o vstopu v sestavljeno podjetje, seveda le v primeru, da bo ta sporazum omogočal ekonomsko razvojno in socialno varnost članic sestavljenega podjetja. Zato tudi vse temeljne organizacije s precejšnjo odgovornostjo sodelujejo pri dokončni obliki samoupravnega sporazuma o sestavljenem podjetju Mera, kar je vsekakor eden izmed kazalcev, da imajo resne namene vstopiti v sestavljeno podjetje in skupaj biti boj na tako imenovanem prostem trgu. »Prepričan sem,« je dejal dosedanji glavni direktor Alojz Forštner, »da je pretekla zgodovina skupnega delovanja v okviru sozda Mera pokazala kljub nekaterim slabostim tudi toliko dobrih stvari, da so delavci in vodstva družbenih podjetij, izhajajoč iz delovne organizacije Potrošnik, prepričani, da bodo lahko le s skupno potjo, tudi drugih članic nekdanjega sozda Mera, uspešno delovali.« V Čaji Asana Med kupci je mnogo ljubiteljev in poznavalcev pravih čajev Kot številne druge dobre stvari je tudi čaj doma na Kitajskem. Tam ga pijejo že več kot tisoč let, zato tudi ni čudno, da pravi njihov pregovor »Kdor nima ničesar več, ima vsaj čaj.« V skladu s po svetu vse bolj razširjeno navado pitja aromatiziranih čajev, je tudi temeljna organizacija Blagovnega centra Pražarna pripravila prijetno novost: aromatizirane čaje ASANA. Za zdaj so na voljo čaji štirih različnih okusov: marelice, češnje, jasmin in pomaranče. Seveda pa se bo ta izbira sčasoma lahko še povečala. Za marsikoga pa niso novost le aromatizirani čaji ASANA, ampak pitje čaja nasploh in njegova priprava. Priprava čaja je namreč neločljivo povezana s primerno opremo in poznavanjem pravil: svežo vodo zavremo v posodi, ki je lahko bakrena, iz nerjaveče pločevine ali emajlirana, ne sme pa biti aluminijasta. Najbolje je, da imamo za to posebno posodo. Z vrelo vodo takoj prelijemo čaj v čajniku. Čaj naj bo močan ali kot pravijo Angleži »ena zvrhana čajna žlička za vsako skodelico, povrhu pa še ena za čajnik.« Čaj pustimo stati v čajniku dve do pet minut, glede na vrsto čaja, navodila izdelovalca, ali po lastnem okusu, pri čemer velja pravilo, da aromatizirane čaje pustimo stati manj časa. Vemo namreč, da se na začetku iz čaja izloča predvsem kofein — včasih smo ga imenovali tein, ki deluje poživljajoče na centralno živčevje, po približno petih minutah se izloča predvsem tanin. Temeljna organizacija Pražarna je pred kratkim že drugič sodelovala z ASANA čaji in njihovo degustacijo v potrošniško informativnem centru Domus v Ljubljani, kjer je prejela številna priznanja kupcev, ljubiteljev in poznavalcev čajev. Na tej degustaciji je temeljna organizacija Pražarna ponovno dobila potrditev, daje med našimi kupci mnogo ljubiteljev in odličnih poznavalcev pravih čajev, prav tako pa tudi veliko ljudi, ki bi želeli čaj spoznati in ga seveda tudi uživati. Iz ankete, ki sojo ob tej priložnosti naredili, kaže, da si številni obiskovalci želijo ta izdelek na domačem tr- gu in so z izrednim navdušenjem sprejeli Meraove aromatizirane čaje. Kvaliteta čajev domačih proizvajalcev ne zaostaja za tujimi, so ugotovili obiskovalci, in da se bodo morali navaditi tudi na to, da jih lahko kupijo na domačem trgu. V anketi so obiskovalci predvsem kritizirali, da na domačem trgu ni dovolj osnovnih pripomočkov za pripravo čaja kot so samostojni čajniki, cedila, posode za zavretje vode, sladkor in podobno. Zanimiva ugotovitev z razstave je, da bi naši ponudniki pravih čajev morali seznaniti kupce z vsemi lastnostmi čaja, ki ga ponujajo, predvsem pa dati točna navodila o mešanici in o pravilni pripravi, saj je od tega odvisen okus čaja, ki pa je odločilen za odločitev potrošnika pri nakupu. Pomembna je tudi ugotovitev, da cena pri čaju ne igra bistvene vloge. Kupci si čaje želijo in to takšne vrhunske kakovosti, ne glede na ceno. Za konec navajamo nekaj pohval in pripomb z razstave in degustacije čajev ASANA, ki sojih obiskovalci zapisali v knjigo vtisov: — čestitamo, zelo prijetno in aktualno — zelo lepo, hvala vam, — navdušena sem nad kvalitetno predstavitvijo — izredno lepo in elegantno — razstava, vredna pohvale. — zelo domiselno — lepo, elegantno in potrebno — enkratno, neponovljivo — Če bi bil Mera, kije krasen — cenejši, bi ga več kupovali Stašema* Tone Zimšek, predsednik skupščine občine Celje Uspelo vam je postaviti učinkovit in skladen sistem Sozd Mera — takšen, kot ga poznamo sedaj, je na svoji razvojni poti tridesetih let, dokončno podobo dobil leta 1987. Kmetijstvo, živilsko-predelovalna industrija, trgovina na debelo in drobno, storitvena dejavnost, gostinstvo in turizem, zdraviliška dejavnost, transport, žičničarstvo in bančništvo je deset dejavnosti, ki združene v sozd, ustvarjajo različne deleže v elementih poslovanja. Udeležba glavnih dejavnosti v celotnem prihodku je naslednja: kmetijstvo, živilska in predelovalna industrija okoli 18%, blagovni promet 78% in gostinstvo 4%, v akumulaciji pa je razmerje nekako bolj v prid kmetijstvu, živilski in predelovalni industriji ter gostinstvu. Za sozd pa ni značilna le pestrost dejavnosti, temveč tudi navzočnost na relativno velikem ozemlju SRS; v celjski, koroški, zasavski in posavski regiji v 28 občinah, od Ljubljane do Gornje Radgone, od Krškega do Radelj; zunaj območja SRS pa tudi v republiki Hrvaški. Od skromnih začetkov leta 1958, ko sta se veletrgovski podjetji Potrošnik Celje in Koloniale-živila Celje združili v Mera kot 145-članski kolektiv trgovskega podjetja na debelo in drobno, je v procesu združevanja (od leta 1962 do 1967) postal Mera že tretje največje podjetje v SRS in zelo pomemben kot preskrbovalec 21 občin. Ob nadaljnjih procesih organiziranja, ko so se pripajale še druge dejavnosti, je Mera s smotrno uporabo finančnih in drugih resursov, z večanjem poslovne učinkovitosti in tehnološke skladnosti vseskozi sledil cilju — postati močna organizacija za obvladovanje čimboljše in či-moptimalnejše organizacije blagovnih tokov in zagotavljanja preskrbe prebivalstva na svojem območju in lahko rečemo, da mu je to tudi povsem uspelo. Seveda pa so bila taka prizadevanja povezana z intenzivno ekspanzijo na področju naložb. Tako je bilo zgrajenih več bolj ali manjjio-membnih objektov, kot so: Hotel Kozjak v Radljah, Blagovna hiša Šoštanj, market Šmartno ob_ Paki, Market Dramlje, nova pražarna in embalirnica, Blagovnica Šentjur, Ruše, Vitanje, Nova vas, Velenje-Bevče, več marketov nov hotel na Ravnah, Motel v Šentjurju, restavracija Hudinja, restavracija Lovski rog v Dravogradu, več manjših gostinskih objektov, industrijska pekarna v Rogaški Slatini, blagovnice Savinja Mozirje, Gorica-Bevče, Dravinjski dom, Savinjka Žalec, Živa Zagorje, Šentjur, hoteli Dravinja in Hum, skladišče na Hudinji, silosi za pšenico in moko v Celju ter Rogaški Slatini, industrijska pekarna Celje, pekarna Sevnica, farme kuncev, farma na Ponikvi, klavnica Šentjur, restavracije Nova vas, Mera-Vuzenica, Kope, PTC Rogaška Slatina, PCP Vič, trgovine v Zrečah in Loče, dvosedežnica Golte, skladišče Lava, poslovni prostori DO Avtotehnika, obnovljeni pa so bili tudi sadovnjaki in vinogradi v okviru kmetijske dejavnosti. 25 delovnih organizacij s 35 tozdi v letu 1988 pomeni 1% vseh zaposlenih, 1,5% celotnega prihodka, 1% dohodka in 1,2% akumulacije SRS. Zaključimo lahko, da seje Merau, kljub različnim razvojnim težavam in oviram, uspelo uveljaviti kot pomemben, učinkovit poslovno in tehnološko skladen sistem. Želimo mu, da bi tudi v nadaljnjih procesih uveljavljanja tržnega gospodarstva našel primerno obliko razvoja za optimalno obvladovanje svoje začrtane poslovne politike. MERK VESTNIK NOVEMBER 1989 Ob dnevu Merca in njegovi tridesetletnici čestitamo vsem za dosežene uspehe in želimo, da tudi v prihodnje dosegate velike uspehe pri delu. Uredniški odbor Dobitniki Merxovih zlatih značk Priznanje je nov izziv Edi Stepišnik, direktor delovne organizacije MPI: Kaj mi pomeni priznanje? Ob takšnem vprašanju se mi takoj vsiljuje novo vprašanje: zakaj mi bodo podelili zlato značko Merxa? Najprej si moram odgovoriti na to. Zlata značka je najvišje priznanje v sozdu. Da je nekomu podeljena, obstajajo pisana ali pa nepisana merila, sicer namen ne bi bil dosežen in priznanje bi bilo razvrednoteno. Nisem prepričan, da ustrezam normativom, še zlasti zato, ker mi je to prvo priznanje za delo v firmi. V Merxu sem začel delati leta 1969, kmalu po tistem, ko seje »Ve-ležitar« združil s kolektivom Merxa. Pričel sem kot tehnolog za novo pekarno v Celju, ki pa je bila zaradi razmer in tudi nerazumevanja zgrajena poldrugo desetletje kasneje. Pravzaprav imam obdobje prvih let dela, to je čas uvajanja sodobnejše tehnologije v pekarstvu Mera, še danes v najlepšem spominu. Delaje bilo veliko, rezultati pa tudi niso izostajali. Kasneje sem se preizkušal kot obra-tovodja, šef pekarn, direktor tozda in ob reorganizaciji Meraa sem 1981. leta prevzel vodstvo nove delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija. Pravzaprav sem že dolgo v istem kolektivu. Prekinitvi imam samo zaradi služenja v JLA in dela na občini Celje. V vsem tem času sem doživljal in tudi sodeloval pri pripravljanju številnih organizacijskih sprememb. Doživljal vzpone in padce, uspehe in neuspehe žitno-predelovalne dejanosti. Zaupanje v sodelavce in kolektiv ob vedno novih izzivih po hitrejšem razvoju mi je vedno zadosten motiv za delo. Nikdar nisem zadovoljen z doseženim, nobena naloga ni izpeljana tako, da ne bi bilo možno doseči še več. Priznanje ima zame še večjo vrednost, ker izhaja pobuda iz kolektiva, v katerem delam, v katerem gradimo na medsebojnem zaupanju, na poštenih in odkritih medsebojnih odnosih. Zavedam se, da so doseženi rezultati le plod skupnega in vztrajnega dela. Priznanje jemljem kot spodbudo za angažirano delo tudi v prihodnje in kot nov izziv za iskanje novih, uspešnih poti za razvoj podjetja v korist kolektiva in družbe. Anica Štucl, obratovodja tozda Pražarna v Blagovnem centru: »Kaj naj rečem. Nimam besed. Zelo sem srečna. Mislim, daje to naj višje priznanje, ki sem ga dobila za svoj trud. Še posebej pa mi je pri srcu zato, ker letos, ob praznovanju 30-letnice Meraa, tudi jaz osebno praznujem 30 let dela v Merau. Seveda pa je to pri- znanje istočasno priznanju tudi delovnemu okolju, v katerem delam. Če se malo spomnim nazaj, smo takrat delali v izjemno težkih razmerah. Začela sem leta 1958 v izdelovalnici bombonov, prišla pa sem v Celje iz Prekmurja. Takrat so bili drugačni časi. Doma nas je bilo veliko otrok in vsak j^šel po svoje za kruhom. Vedno sem rada delala z ljudmi. Če seje le dalo, sem prisluhnila njihovim težavam in skupno smo jih reševali. Seveda sem bila vedno pretežno v ženskem kolektivu. Nekatere delavke, ki so začele z mano v izdelovalnici bombonov pred dobrimi tridesetimi leti, so še danes pri nas v embalirnici. Kot velika družina smo bili. Imeli smo veliko skupnega in verjetno je tudi to vzrok, da smo tako dolgo ostale skupaj.« Anica Štucl uživa pri svojih sodelavcih ugled, zaupanje, pozna besedo tovarištvo, zato tudi nenehno skrbi v svojem obratu za korektne in humane odnose, za zadovoljitev interesov in potreb zaposlenih, kolikor je to pač mogoče. Nenehno se bori za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer zaposlenih, za večjo socialno varnost, za varno delo, za disciplino. Pripravljena je delati in pomagati ob vsakem času, če je to potrebno. Ob vsem tem pa zna prisluhniti tudi težavam zaposlenih in jih skuša uspešno reševati... Zna ceniti prizadevnost zaposlenih in se tudi vedno bori, da bi bili pravilno nagrajeni za opravljeno delo. Ob vsem tem pa je Anica Štucl tudi izredno samoupravno in družbeno politično aktivna tako v neposrednem okolju, delovni organizaciji, sozdu in krajevni skupnosti. Za to svoje delo je že prejela priznanje samoupravljalca. Ivan Požlep, direktor delovne organizacije Avto Celje: »Menim, da podeljeni Zlati znak Meraa pomeni predvsem priznanje kolektivu delovne organizacije Avto Celje za poslovanje in petletno prisotnost delovne organizacije v sistemu sozda Mera, v drugi vrsti pa seveda priznanje skupini, ki vodi delovno organizacijo in seveda meni kot najodgovornejšemu v delovni organizaciji. Pri odločitvi za to visoko priznanje so verjetno upoštevali, da je delovna organizacija Avto Celje v letu 1984 vstopila v sistem Mera s predhodno temeljito analizo pogojev za vključitev, izdelano skupno s strokovnimi službami Meraa. Ob koncu petletnega obdobja ugotavljamo, da so se naši motivi realizirali v večji meri, zlasti ključni. Pri iskanju poti za učinkovitejše gospodarjenje in seveda za razvoj smo skušali vedno ostajati v okvirih lastnih možnosti, s stalno primerjavo napredka v drugih delovnih organizacijah v naši podskupini. Ugotavljamo lahko, da z letošnjim letom zaključujemo investicijsko razvojni program za zadnje srednjeročno obdobje, celo prehitevamo za eno leto naložbe v širjenju maloprodajne mreže v Slovenskih Konjicah in Titovem Velenju, kakor tudi naložbe v informatiko. Menim, daje to prednost sistema, ker smo vsak poseg v razvoju temeljito analizirali in se dogovorili z vodstvom sistema Mera. Od tu dalje pa je seveda operativni poseg odvisen od vodstva delovne organizacije. Kot direktor delovne organizacije sem skušal vedno ugotoviti največje koristi katere koli akcije, nato uskladiti vsa mnenja, šele potem izdelati predlog, ki je moral imeti podporo večine. Sedanje težave niso bile nepričakovane, zlasti ne za našo delovno organizacijo, saj nas naš predmet poslovanja uvršča med spremljevalce domače avtomobilske industrije, za katero je znano, da se že vrsto let ubada s problemi proizvodnje in plasmaja doma in zunaj naših meja. Pravočasno smo se usmerili v trg in stranke, z osredotočenjem na podje-tinško ravnanje na trgu in podjetniško vodenje delovne organizacije. Tudi za to krizno obdobje smo ocenili, da imamo opraviti z usmeritvami v dolgoročna izboljšanja poslovanja delovne organizacije ter v kratkoročna izboljšanja ali bolje rečeno v obdobje fleksibilnega prilagajanja tržišču. V vsakem kriznem obdobju za našo panogo meje osebno vedno vodila misel, da bogastvo delovne organizacije ni v tem, kaj ima oziroma ali je bolje opremljena kot druge delovne organizacije, temveč samo to, kako to bogastvo dejansko uporabljamo. Pri neštetih družbenih preobrazbah, ki so za nami, in sedanji najnovejši preobrazbi delovnih organizacij na podjetniški osnovi, sem vedno skušal vnesti med sodelavce in v ves kolektiv mnenje, da ni vedno dobro vse, kar je novo, ampak da je vedno novo vse tisto, kar je dobro. V tem, mislim, da smo tudi uspeli.« Toni Rifelj, izumitelj v svobodnem poklicu: »Najvišje priznanje sozda Mera, zlata značka, ki jo bom prejel, mi veliko pomeni, še posebej zato, ker bo prvič, odkar se ta priznanja podeljujejo, pripadala nekomu, ki je marsikaj dosegel na področju inovatorstva. Že kot otrok sem se pri opazovanju dela svojega očeta pri popravilu dvokoles, motornih koles in drugega navdušil nad motornimi kolesi. Ob takšnem veselju je bilo normalno, da sem se odločil za poklic avtomehanika. Leta 1974 sem prevzel obrt od svojega očeta in kmalu se je v meni usidrala misel, da bi ob servisiranju kazalo imeti tudi redno proizvodnjo.« Sam pravi, da seje nekje leta 1980 začel intenzivneje ukvarjati z idejo o konstruiranju zložljivega motornega kolesa, ki gaje možno spraviti v prtljažnik osebnega avtomobila in ga tako odpeljati s seboj na dopust, na vikend in podobno. Nekje do konca leta 1983 je bilo veliko pripravljenega za začetek proizvodnje, ki seje ob vključitvi delovne organizacije Avtotehnika v realizacijo te prozivodnje v drugi polovici leta 1984 tudi dejansko začela. Motorno kolo je dobilo ime tori. V letu 1986 sta prvemu tipu sledila še dva, namenjena predvsem otrokom, to sta tori cross in tori enduro. S tem pa se konstrukcijske ideje Tonija Riflja niso končale. Snoval je naprej in tako je konec leta 1988 prišel na tržišče nov tip scuter meri. Zaradi prevelike angažiranosti pri organiziranju proizvodnje je v letu 1988 vodenje proizvodnje prepustil svoji ženi, sam pa se registriral kot izumitelj v svobodnem poklicu in se s tem začel še intenzivneje ukvarjati z razvojem nekaterih proizvodov, kijih na jugoslovanskem tržišču še nihče ne proizvaja. Gre za rezalke torex, tricikel, puck-up in podobno. V realizacijo sedanjega obsega proizvodnje je vključenih enajst obrtnikov in deset delovnih organizacij. Za letošnje leto pri Rifeljevih načrtujejo, da bodo proizvedli 2500 torijev vseh tipov, 1000 scuterjev meri in 300 rezalk torex. Vse to pa dokazuje, daje proizvodni program dober in da ima vse možnosti za nadaljnji razvoj. Florjan Jančič, direktor delovne organizacije Dravinjski dom: »Vsako priznanje, tudi Zlati znak Meraa, ki ga bom prejel ob praznovanju 30-letnice, ki ga človek dobi za svoje delo, pomeni osebno zanj in tudi za njegovo delovno okolje prijeten občutek, da je delo, ki ga je nekdo opravil, cenjeno. To je vsekakor spodbuda za dobitnika priznanja, hkrati pa je to tudi eden izmed načinov, da človek ugotovi, ali je delal dobro ali pa mogoče slabo. Menim, da je Zlati znak visoko priznanje za pripadnika sestavljene organizacije Mera. Če je to odraz priznanja delovni organizaciji Dravinjski dom in meni osebno, ki jo vodim, potem smo mi vsi skapaj, kot sodelavci, s takim priznanjem zelo zadovoljni.« Nagrajenci ob dnevu Meraa Komisija za priznanja in odlikovanja sozda Mera je na podlagi razpisa natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozdu Mera za leto 1989, kije bil objavljen v aprilski številki Vestnika, proučila prejete predloge in jih posredovala v potrditev delavskemu svetu sozda Mera. Delavski svet sozda je na svoji redni seji, dne 14. 11. 1989 sklep komisije za odlikovanja in priznanja v celoti sprejel. Letošnji nagrajenci so: Zlate značke se podelijo: Florjanu Jančič, direktorju DO Dravinjski dom Slov. Konjice Ivanu Požlep, direktorju DO Avto Celje Toniju Rifelj, izumitelju v svobodnem poklicu Edvardu Stepišnik, direktorju DO MPI Celje Anici Štucl, glavnemu obralo vodju TOZD Pražarna — DO Blagovn center Plakete za poslovne partnerje se podelijo: L SOUR »Zavodi Crvena Zastava« — RO »Zastava Jugo avtomobili« — RZ Marketing, Kragujevac, Ul. španskih boraca 4 2. SOUR »Zavodi Crvena Zastava« — RO »Zastava privredna vozila« — RZ Marketing 3. TAM avto trgovina, TOZD »Notranja trgovina« Maribor, Ptujskr cesta 4. SOZD »Sava«, TOZD »Tovarna avtopnevmatike Sava semperit« Kranj, Škofjeloška 6 5. »Zlatorog« Maribor 6. »Radenska« Radenci 7. Mercator KIT — »Ljubljanske mlekarne« Ljubljana 8. KZ »Brda« Goriška brda 9. »Droga« Portorož 10. PK »Jadro« Split 11. »TOMOS« Koper 12. »CIMOS« Koper 13. PIK »Petefi« Temerin 14. PPK »Labudnjača« Bač 15. »INA« Kutina 16. »Kovinotehna« Celje 17. DO »ERA« Titovo Velenje 18. SOZD ABC »Pomurka« Murska Sobota 19. »Mura« Murska Sobota, Bjedičeva 2 20. »Verna« Maribor — Trgovina na veliko, Maribor, Tržaška 65 Plakete s priložnostno značko za delavce se podelijo Stanetu Božiču — DSSS Blagovni center Jožetu Čretniku — Kmetijska zadruga Celje Dragici Fijavž — DSSS Dravinjski dom Alojzu Gačniku — tozd Mlin, Mlinsko predelovalna industrija Jožetu Golcu — tozd Gostinstvo in turizem Celje, Hoteli gostinstvo Ani Jurkošek — tozd Prodaja Laško, Potrošnik Mariji Kajžer — tozd Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem, Hoteli gostinstvo Rudiju Lesniki — DSSS, Kmetijski kombinat Aleksandru Pannu — Zdravilišče Dobrna Mihaelu Pandeli — tozd Prodaja Ravne na Koroškem, Potrošnik Ceciliji Rebernik — tozd Preskrba, Blagovni center Marjani Seleš — Avtotehnika Neži Tešovič — tozd Majolka, Gostinsko podjetje Antoniji Šifer — tozd Maloprodaja, Tkanina Slavici Šraj — tozd Prodaja Celje, Potrošnik Plaketa s priložnostno značko za združene kmete se podeli Edi Podpečan — združeni kmetici Kmetijske zadruge Celje Plakete s priložnostno značko skupini delavcev se podelijo: Delavcem odpreme živil v skladišču živil tozda Preskrba, Blagovni center — delavcem tozda Na-na, Gostinsko podjetje — delavcem trgovine in menjalnice Vič, Hotel Košenjak — delavcem Blagovnice Šentjur, tozda Prodaja Šentjur, Potrošnik — delavcem poslovalnice 5, Železnina Mozirje, Savinja Mozirje Priznanja s priložnostno značko za delavce se podelijo Francu Brezniku — tozd Transport, Blagovni center Zinki Golob — tozd Prodaja Ravne na Koroškem, Potrošnik Veri Gošnjak — tozd Prodaja Slovenj Gradec, Potrošnik Robertu Govcu — Savinjski magazin Martini Gričar — Savinja Mozirje Štefki Gros — tozd Gostinstvo in turizem Radlje, Hoteli gostinstvo Zofki Krofi — tozd Preskrba, skladišče Slovenj Gradec, Blagovni center Vladimirju Matulinu — Zdravilišče Dobrna Silvu Plahuti — Avtotehnika Štefanu Pohajaču — tozd Varnost, Dravinjski dom Elizabeti Poljski — DSSS, Mlinsko predelovalna industrija Mariji Popovič — DSSS, Potrošnik Mariji Povalej — tozd Ojstrica, Gostinsko podjetje Amaliji Pušnik — Zdravilišče Dobrna Evi Rebrica — tozd Prodaja Celje, Potrošnik Matjažu Regvatu — tozd Veleprodaja, Tkanina Marjani Seklič — tozd Prodaja Šoštanj, Potrošnik Dragici^ Senica — tozd Gostinstvo in turizem Celje, Hoteli gostinstvo Mariji Šuler — Hotel Košenjak Jožici Videčnik — tozd Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem, Hotel gostinstvo Priznanja s priložnostno značko skupini delavcev se podelijo — delavkam v zajemanju podatkov v oddelku VIK, sektor za organizacijo in informatiko, DSSS, Blagovni center — delavcem Papirnice Ravne, tozd Prodaja Ravne na Koroškem, Potrošnik — delavcem Blagovnice Ruše, tozd Prodaja Celje, Potrošnik — delavcem kuhinje hotela Dobrna, Zdravilišče Dobrna MIERK VESTNIK STRAN 5 NOVEMBER 1989 Večina v zadrugi, tako delavci kot kmetje, vidimo razvoj v enoviti organizaciji, ki bi lahko še uspešnejše delovala na proizvodnem, predelovalnem in prodajnem področju ter vključevala tudi druge dejavnosti. Kmetijska zadruga Laško Bodoči razvoj vidimo Razvoj za trženje Ne ukvarjamo se sami s seboj, moči ohranjamo za pomembnejše naloge Mlinsko predelovalna industrija oziroma njena pravna predhodnica Veležitar se je združila v Merx pred dvajsetimi leti. Takratni motiv za združitev je bil hitrejši razvoj mlinarstva in pekarstva v močnejši asociaciji. Razmere niso bile ravno ugodne za razvoj dejavnosti, razen tega pa so bili močni pritiski in želje po hitrejšem napredovanju v vseh sektorjih. Z organiziranjem temeljnih organizacij v 1974. letu se razmere bistveno niso spremenile. Večje premike v dejavnosti beležimo od reorganizacije v 1981. letu. Z združitvijo proizvodnih, kadrovskih in finančnih potencialov v DO MPI je narejen preobrat. Razvoj, poistovetenje kolektiva s firmo in prihod novih kadrov so bili glavni in odločilni momenti, da seje žitnopre-delovalni del pričel krepiti. Pomembno je, da smo vedno skrbeli za enakomeren razvoj vseh delov delovne organizacije, kar je razorožilo tudi vse črnoglede opazovalce znotraj kolektiva in tudi vse »dušebrižni-ke« zunaj. Zaupanje kolektiva se je preizkušalo in utrjevalo sodelovanje. V MPI so bila razvoju vedno odprta vrata. Resje, da brez nekaterih zunanjih vplivov takšnega razvoja ne bi dosegli. Priznati pa moramo, da smo vedno realizirali dogovoijeno in si tako pridobivali zaupanje širše skupnosti tako v delovni kot sestavljeni organizaciji. Razvoj je vedno načrtovan v okviru realnih možnosti, seveda smo uspevali oplemenititi vsak razvojni dinar. Razmišljanja o razvoju se ne omejujejo le na investicijsko področje, to je sicer najbolj opazno. Pomemben segment je tehnološki razvoj. Zlasti pa uvajanje novih programov, takšnih tržno zanimivih, kot tistih, s katerimi utrjujemo ugled firme. Ob vsem tem pa igrajo pomembno vlogo kreativni kadri. Na tem področju je storjenega veliko, pa še zdaleč ne vse. Ostajamo odprti za nove perspektivne moči. Ne nazadnje je potrebno razvijati in dograjevati notranjo organiziranost, da ostajamo kreativni in prilagodljivi novim razmeram, kar bo jutri v podjetju in tržnem gospodarstvu še bolj pomembno. Okostenelost je lahko za nas pogubna še zlasti zato, ker smo dislocirani in ker imamo opravka s preskrbo prebivalstva z osnovnimi živili na širšem območju. Krepimo odgovornost vsakega zaposlenega v DO. Želimo in moramo biti do naših kupcev še boljši v poslovnosti in kvaliteti. Ni zgolj naključje, da se je pred dvema letoma vključil v Mlinsko predelovalno industrijo kolektiv pekarne v Laškem, letos pa še kolektiv Gostinstva iz Ljubljane. Naša težnja ni biti večji, temveč močnejši, konkurenčnejši in se širiti na nova tržna področja. Razvojne ambicije so vendarle v funkciji trženja. Doslej skoraj nismo vedeli kaj pomeni delovanje trga. Danes pa ga že krepko občutimo. Še bodo potrebna prizadevanja, da bomo trg za silo obvladovali, tudi drugačnih prijemov in kreativnosti, pa inovativnosti in racionalizacij. Trdno smo odločeni, da kljlub fizičnemu padanju proizvodnje ohranjamo vse organizacijske (delovne) enote neokrnjene in da za tehnološke presežke zaposlenih iščemo nove proizvodne programe. Novo podjetje smo že na začetku poskušali organizirati na takšnih zasnovah, ki bo in mora služiti hitrejšemu povečevanju družbenega kapitala in dobička, kar bo bistveno za naš nadaljnji razvoj. Bistvenoje, da se v kolektivu ne uk valjamo sami s seboj in notranjimi problemi, da ohranjamo moči za pomembnejše naloge. v enotni organizaciji Skalce dobivajo vinogradniško podobo Za svoja kvalitetna vina so že prejeli več priznanj Zadruga Laško je bila ustanovljena 1953. leta za območje Laškega, Jur-kloštra in Rimskih Toplic. Zadruga je v svojem začetku opravljala trgovinsko dejavnost, odkup pridelkov in lesa. Proti 60 letom pa se je že začela ukvarjati z drugimi dejavnostmi in tudi s pospeševanjem kmetijske proizvodnje. Po letu 1960, ko je bilo zadružništvo dejansko prepovedano oziroma likvidirano, zadrugam je bil tudi odvzet odkup lesa, so v tej zadrugi bili primorani iskati oblike akvit-nosti. Od leta 1960 do leta 1970 seje današnji zadrugi priključila še Zadruga Jurklošter, Rimske Toplice, Rečica, del zadruge Dol, Radeče, Obrtno podjetje Meso Laško, posestvo Rimske Toplice, Kurivopromet Radeče in Klavnica in prekajevalnica Radeče. Postopoma se je povečeval vozni park, leta 1970 je bila zgrajena nova klavnica, po letu 1970 seje začel organiziran odkup mleka, povečevala seje trgovinska dejavnost in po letu 1970, ko je zadružništvo doživljalo ponovno renesanso in ko se je naša družba o vedla, da v Sloveniji živijo in delajo tudi kmetje, se je v zadrugi Laško povečalo sodelovanje s kmeti in uspešno je začela delovati pospeševalna služba. Danes zadruga s 140 zaposlenimi in okoli 700 kooperanti sodeluje s kmeti na področju pitanja govedi in prašičev, prireje mleka, vzreje perutnine in proizvodnje jajc ter pospeševanje proizvodnih in drugih dejavno- sti na kmetijah ter s trgovinsko dejavnostjo. V klavnici s kapaciteto 2500 govedi in 8000 prašičev ter možnostmi predelave do 600 ton letno, pokoljejo vse govedo iz lastne proizvodnje TOZD in iz prostega dokupa ter potrebno število prašičev. Letno izdelajo delavci klavnice okoli 350 ton mesnih izdelkov. Klavnica je tudi usposobljena za zakol drobnice in kuncev. V tozdu Tranport je 23 vozil, 30% prevozov porabimo za lastne potrebe, z ostalimi opravljamo storitve za druge kupce. Dejavnosti v Zadrugi so povezane tako na proizvodnem kakor tudi na finančnem področju, ločevanje organizma te organizacije bi pomenilo velike pretrese, verjetno pa tudi likvidacijo nekaterih dejavnosti, kijih danes zadruga uspešno opravlja. Večina v zadrugi, tako delavci kot kmetje, vidimo razvoj v enoviti organizaciji, ki bi lahko še uspešnejše delovala na proizvodnem, predelovalnem in prodajnem področju ter vključevala tudi druge dejavnosti. Živimo v obdobju velikih sprememb na političnem in gospodarskem področju. Te spremembe bodo močno vplivale tudi na nadaljnji razvoj in delo kmetijskih organizacij. V zadrugah se v tem času čutimo postavljene na stranski tir. Vse ostale organizacije imajo možnost in dolžnost opraviti reorganizacijo do postavljenih rokov, zadružna zakonodaja na tem področju pa močno kasni. Če je nova zakonodaja začetek poti k boljšemu, kvalitetnejšemu, racionalnejšemu, itd potem težko razumemo, da za področje zadružnih delovnih organizac to v tem času še ne velja. K. K. Žena podpira tri vogale pri hiši, še posebej pa velja to za kmečko žensko. Kmečka žena opravlja glavnino kmetijske proizvodnje. Ob obilici dela kmečka žena pozablja nase. Poleg izobraževanja s področja kmetijstva naj bo kmečka žena seznanjena z gospodinjskimi in zdravstvenimi temami, z obiskom kulturnih prireditev, kot so gledališče in opera in z razstavami, saj se na ta način veča razgledanost. S kulinaričnimi razstavami, razstavami ročnih del, z zbiranjem starih predmetov pa ohranjamo kulturno dediščino. S srečanji v sekciji se krepi samozavest in sposobnost za delo v samoupravnih organih. Kdor pozna obraz kmečke žene, Škalce, del Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, po nekajletni prenovi dobivajo pravo vinogradniško podobo. Pred leti je bilo to še območje, pretežno poraslo s sadnimi drevesi in le majhen del je bilo vinogradov. Danes pa je povsem drugače. Zakaj? lahko na njem, od sonca ožganem, dežja in solz izpranem vidi težak vsakdanjik. Njene ustnice so skoraj vedno potegnjene v ravno črto, ki ponazarja, da je v njenem življenju zelo malo brezskrbnih trenutkov. Prav zato mislim, da se vse ženske tako rade udeležujejo različnih izletov in srečanj, kijih večkrat na leto prere-jamo v naši sekciji kmečkih žena Kmetijske zadruge Celje. Kakor v srce segajoč pogled, ki ti izvabi solze v oči, je, kadar se vedno vase zaprta delovna kmetica za trenutek razveseli in zapoje njena duša, grlo, lepo slovensko narodno pesem in se njene vedno utrujene noge zavrtijo ob zvokih harmonike. Mislim, da je tak način pozornosti do kmečke žene V kmetijski zadrugi Slovenske Konjice so ugotovili, da so s svojim kvalitetnim vinom prodrli na tržišče, daje bilo vedno več povpraševanja in so zato imeli pridelane količine vedno samo za svoj najožji okoliš. Prav to zanimanje za njihovo vino na tržišču jih je pripeljalo do tega, da so se dosegel svoj cilj, saj vesel, družaben človek bolj voljno stopa preko vsakdanjih težav. Ob vseh teh izkušnjah in doživetjih si upamo kmečke žene trditi, da denar, kije porabljen za izobraževanje, srečanja, izlete, ni vržen v prazno. Želim si, da bi tudi po naši državi, kjer so ponekod kmečke žene res samo dekle na svoji zemlji, organizirali podobna izobraževanja — srečanja, da se dokončno uresniči dejstvo, da tudi kmečke žene hitimo z novim časom, napredkom in se pozabi mišljenje, daje za kmečko ženo dovolj, če j e poslušna možu in zemlji. Šele takrat bomo lahko govorili, da smo ljudje in ne samo možje in žene. Zlatka Gregl odločili povečati pridelek. Najprej so dosedanje vinograde v Škalcah iz teras ponovno spremenili v vertikalo, tako gre namreč na ha vinograda veliko več sadik, hkrati pa so tudi začeli iz sadovnjakov delati vinograde. Prihodnje leto imajo v načrtu še zadnji večji poseg, okrog 15 ha. Tako bo na tem območju leta 1991 prelep vinograd skoraj v enem kosu, ki bo meril kar 95 hektarov. Če bodo brez večjih zunanjih vplivov, bi lahko, tako vsaj predvidevajo v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice, na tem območju pridelali okoli 60 do 65 vagonov vina. Že nekaj let pa zaradi zunanjih vplivov ne morejo doseči prave letine. Letos so bili kar trije negativni faktorji, ki so vplivali na slabšo letino in sicer: delni vpliv pozebe prejšnjih let, izredno neugodno vreme v času cvetenja in pa seveda toča. Tako je letos pridelava vina padla od normalnih 30 do 35 vagonov kar na 16 'vagonov vina, pretežno laškega rizlinga, nekaj pa je tudi renskega rizlinga. Za svoja kvalitetna vina so prejeli že več priznanj, zadnje na lanskem sejmu vina v Ljubljani, ko so prejeli srebrno medaljo. Kaj vse pripomore h kvaliteti vina? Kot nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Slovenske Konjice Franc Tepej, predvsem to, da v svoji kleti predelujejo samo grozdje, ki ga pridelajo sami, nikoli ne dodajajo kupljenega grozdja. MEI1X Potrditev izobraževalnega centra Mere Po večletnem prizadevanju za razvoj izobraževalne dejavnosti Mera, smo v mesecu oktobru dosegli enega pomembnih razvojnih ciljev na področju izobraževanja. V marcu 1989 smo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v Ljubljani zaprosili za pridobitev verifikacije Izobraževalnega centra Mera. V skladu z določbami Zakona o usmerjenem izobraževanju SR Slovenije je Republiški komite imenoval komisijo za verifikacijo, kije dne 18. 10. 1989 zapisniško ugotovila, da Izobraževalni center Mera izpolnjuje pogoje za izvajanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka 114. člena ter določbo 128. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju. Na osnovi ugotovitvenega zapisnika komisije za verifikacijo, št. 601-191/89, je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Ljubljana, dne 23. 10. 1989 izdal ODLOČBO o vpisu Izobraževalnega centra Mera Celje v razvid izobraževalnih organizacij. To pomeni, da Izobraževalni center Mera izpolnjuje pogoje za izvajanje programov za izpopolnjevanje in programe za usposabljanje delavcev, zlasti za potrebe dela in razvoja delovnih organizacij oz. podjetij, ter družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev. Dosegli smo enega temeljnih ciljev, ki nam na široko odpira vrata na področju izvajanja izobraževalne dejavnosti tako za delavce Meraa kot za druge. V naslednji številki Vestnika bomo objavili nekaj pomembnih programov za usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, ter o ostalih aktivnostih IC Mera. Ana Koprivc Sekcija kmečkih žensk pri KZ Celje Razmišljanje o sodelovanju MIERZ VESTNIK Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena h gostu A vto Celje sporoča NOVEMBER 1989 Jubileji znotraj jubileja Prijetna vožnja tudi pozimi V restavraciji Koper vsak dan pripravijo veliko pizz. Najštevilnejši -obiskovalci so mladi, ki jim je to največkrat malica in kosilo. Zima je letni čas, ki ga pričakamo na različne načine — nekateri z veseljem, drugi pa so zaskrbljeni, ker sojih vremenske razmere neugodno presenetile. Zamislite si, ali pa ste to že doživeli, da ste krenili iz plega stanovanja in se odpravili na pot z avtomobilom. V snežnem metežu in na poledeneli cesti pa vasje vaš železni konjiček pustil na cedilu in obstali ste sredi klanca. Preprečimo takšna neprijetna presenečenja in pustimo Naša delovna organizacija Avto Celje ima najsodobnejši diagnostični center za ugotavljanje najrazličnejših okvar od motorja do podvozja, zato vam priporočamo, da se odločite in pripeljete svoje vozilo k nam na pregled. Da ne bi izgubljali preveč dragocenega časa, vas vabimo, da nam svojo namero predhodno sporočite po telefonu 33-521 ali 31-439, tako da bomo za vas rezervirali potrebni čas za tak pregled. Servis osebnih vozil iz leta 1968 na Miklošičevi cesti v Celju strokovnjakom, da pravočasno odstranijo nastavljene pasti. Kot izkušena delovna organizacija na tem področju smo ugotovili, da imajo lastniki vozil v zimskem času največ težav s temile okvarami: odpove akumulator, zaganjač ne deluje, hladilna tekočina zamrzne, vozilo obstane zaradi neustreznih gum, nastanejo okvare na dotoku goriva, zablokirajo zavore in podobno. S strokovnimi meritvami in pregledom je mogoče navedene kot tudi marsikatero drugo okvaro predvideti vnaprej. Z minimalnimi stroški si torej lahko prihranite veliko neprijetnosti, pa tudi nepotrebnih stroškov, saj je odprava napake na terenu vedno povezana z veliko zamudo časa in precejšnjimi stroški popravila. Na vašo željo vam bomo morebitno ugotovljene napake odpravili pri nas ali pa vas bomo s stanjem le seznanili in vam skušali svetovati. Udobna vožnja naših strank in želja, da bi bilo neprijetnih presečenej na vožnji čim manj, je tudi v našem interesu. Po naših izkušnjah se običajno največ okvar na vozilih pojavi že ob prvem močnejšem mrazu ali sneženju. V takšnih primerih je potreba po neplaniranih intervencijah izredno velika in jih le s težavo zmoremo. Zgodi pa se tudi, da tu in tam ob preveliki gneči komu ne moremo ustreči. Tako lahko pride do zamere, čemur pa bi se zelo radi izognili. Poskrbimo pravočasno za svoje vozilo, saj bo le tako vožnja prijetna in udobna tudi ob sicer neugodnih zimskih razmerah. Brez razvoja ni napredka in prihodnosti V sklopu sozda Mera, ki je v svojem 30-letnem obdobju večkrat spremenil svojo organizacijsko obliko, smo od leta 1981 tudi delavci Gostinskega podjetja Celje del tega imena in sestavni del mozaične ponudbe Meraa. In tudi naša delovna organizacija slavi svoj manjši jubilej, saj je septembra poteklo natanko 15 let, ko so se delavci Majolke, NA-NA in Ojstrice z referendumom odločili za združitev v delovno organizacijo Gostinsko podjetje Celje. Predstavljamo dve tretjini gostinskih zmogljivosti v družbeni lasti v Celju. Dosegli pa smo tudi vidne uspehe na organizacijskem, strokovnem, predvsem pa na investicijskem področju. Z združitvijo sredstev smo zgradili nove gostinske objekte: restavracijo »Pri mostu«, dva hotela »B« kategorije — »Turško mačko« in »Hum«, grill bar »Pod oboki«, pivnico »Pri starem piskru« in okrepčevalnico »HaM« kot prvi fast-food na Štajerskem. Prenovili in posodobili pa smo tudi skorajda vsa gostišča, med njimi tudi gostilne, ki sodijo med najstarejše v Celju in okolici, to so »Lovec« v Vojniku, Ojstrica in »Ob Savinji« (bivše ime KAPUN) v Celju, ki so dobile prvotno kmečko podobo in tudi temu prilagojeno ponudbo. S prenovo bifeja Dalmacija pa smo tudi poskrbeli, daje Celje dobilo pravo dalmatinsko konobo z vedno svežimi morskimi sadeži in pristnimi delmatinskimi vini po zelo konkurenčnih cenah. Znotraj delovne organizacije pa slavi svojo 15-letnico tudi Majolka, NA-NA pa 35-letnico. Vse 35-letno delovno obdobje so delavci vlagali svoja sredstva v razširitev, obnovo in posodobitev ter specializacijo ponudbe. NA-NA je tudi ena najuspešnejših gostinskih delovnih organizacij v Celju in širše. Dosega kar 40% vsega dohodka DO Gostinsko podjetje Celje in 45% skupne akumulacije v DO. Od skupnega števila zaposlenih ima kar 71% strokovnih kadrov. Vsa obdobja ima po 20 štipendistov letno, ob delu pa se dodatno izobražuje v strokovnih seminarjih preko 30% vseh zaposlenih. Glede na ekonomske razmere in nizko akumulativno stopnjo v vsej gostinski panogi tudi znotraj naše delovne organizacije pojenjujejo investicijske moči, zato pa so naši razvojni cilji preusmerjeni v dvig kvalitete gostinske ponudbe in spremenjene oblike, ki jih terjajo tudi nove tržne razmere, pred nas pa postavljajo nove zahteve za zadovoljevanje potreb in želja gostov. To pa nas zavezuje, da bodo vsa naša prizadevanja, nfe glede Na pobudo temeljnih organizacij Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem in Radlje in po skupni ugotovitvi na seji družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije so tudi v tem delovnem okolju prišli do skupnega zaključka, da se v skladu z novim zakonom o podjetjih iz sedanje delovne organizacije Hoteli gostinstvo organizirajo tri družbena podjetja, in sicer na Ravnah, v Radljah in v Celju. Vsa tri družbena podjetja naj bi še naprej opravljala dejavnost, za katero so bila registrirana kot temeljne organizacije. Na tej skupni seji so prišli do zelo zanimivih spoznanj in sklepov. Eno izmed teh je tudi, da je gostinstvo v tem trenutku v enem najbolj kriznih obdobjih, predvsem zaradi realnega padanja življenjskega standarda in vsesplošne draginje, kije občane privedla v nemogoč položaj. Zato so se prav na tem sestanku dogovorili, da bodo morali v bodoče iskati oziroma se ukvarjati še z nekaterimi postranskimi dejavnostmi, ki pa v osnovi sodijo v sklop ponudbe gostom. Gre predvsem za prosto carinske prodajalne, trgovine s spomin- na spremembe, ki jih prinašajo nove tržne razmere, usmerjena h gostu. Ob dnevu Meraa čestitamo vsem ožjim in širšim sodelavcem, ki so pripomogli s svojim delom k temujubi- ki in podobno. V teh postranskih dejavnostih v delovni organizaciji Hoteli gostinstvo in jutrišnjih treh družbenih podjetjih vidijo takorekoč svojo perspektivo, saj se samo na račun gostinske dejavnosti danes ne da več živeti. Zaradi takšnega stanja v panogi gostinstva kljub odločitvi, da nastane- leju, čestitamo pa tudi vsem, ki bodo še v letošnjem letu obeležili dan delovnih zmag in napredka v sozdu Mera. F.I. jo tri družbena podjetja, se ponekod upravičeno bojijo, kako naprej? Znani so podatki, da gostinstvo spada med tiste panoge, ki imajo najnižje osebne dohodke, pa čeprav so v teh osebnih dohodkih izkazane tudi ure ob sobotah, nedeljah, ponoči, praznikih. Osebni dohodki so tudi ovira za Brez razvoja ni napredka ne prihodnosti. Potrebno je vlagati, kupovati, se izpopolnjevati, skratka — razvijati. Brez prilagajanj razvoju ostaneš vedno na isti točki oziroma vse bolj v ozadju in na koncu propadeš. pridobivanje kvalitetnejšega kadra poleg seveda slabih delovnih razmer in delovnega časa, kar vse skupaj je mnogo slabše kot v drugih dejavnostih gospodarstva. Prav tako je zaskrbljujoč trideset in večodstotni padec posameznih vrst gostinske ponudbe, predvsem pijač, in pa bojazen, to opažamo že več let, v tem letu pa je še posebej izrazito, da se padec ponudbe še povečuje. To pa vsekakor pomeni, ob približno enakem številu zaposlenih, precej manjšo rezino kruha, ki jo je treba kot dohodek ali ostanek dohodka razdeliti. Sedanji pogoji za gospodarjenje prav tako ne dovoljujejo kaj več kot samo enostavno reprodukcijo. Zato je v celoti gledano naložbeno razvojna politika zelo vprašljiva in je tudi v prihodnje brez združevanja kapitala ali zasebnega ali v kakšni drugi obliki pod velikim vprašajem oziroma brez rešitve. Po vseh dosedanjih razpravah, ki tečejo po temeljnih organizacijah, se predvideva, da se bodo vsa tri družbena podjetja nekdanje delovne organizacije Hoteli Gostinstvo vključili v sestavljeno podjetje. Tega se vsi zavedamo tudi v delovni organizaciji Hotel Košenjak iz Dravograda. Vemo, daje treba v teh kriznih časih postoriti kar največ. Tako je delavski svet sprejel več sklepov o nabavi novih osnovnih sredstev in o nekaterih naložbah. Odločili smo se, da bomo nabavili telefonsko centralo. En sam telefon je na upravi vsekakor premalo. Zdaj je drugače. Telefonski aparat je v vsaki pisarni in s tem je tudi delo olajšano, saj v nujnih primerih ni potrebno čakati »v vrsti«. Nabavili smo tudi dva računalnika. V poplavi računalniške opreme je bil že skrajni čas, da jih nabavimo tudi v naši delovni organizaciji. Pa ne zato, ker bi bilo to sedaj moderno, ampak, ker je to potreba. S tem bo delo precej olajšano in bolj učinkovito, pa tudi podatki bodo hitreje dostopni. Seveda pa je potrebo tudi dodatno Hitro poslabševanje družbenoekonomskega položaja DO Turist Nazarje je narekovalo takojšnje ukrepanje. IS SOB Mozirje je skupaj z vodstvom Sozda sprejel stališče, da uvede ukrep družbenega varstva. Po temeljitem pretehtanju pogojev za uvedbo ukrepa (ta je do novega leta še možen in ga lahko izreče skupščina občine) so na seji IS soglasno podprli predlog ukrepa in imenovali tudi štiričlanski začasni kolegijski poslovodni organ, ki bi svoje delo predvidoma končal do sprejetja zaključnega računa. V tem času se bo DO preoblikovala tudi v podjetje. Delavci gostinskega podjetja Tu- znanje. Zato so se štiri naše delavke z uprave udeležile enotedenskega tečaja računalništva v Mariboru, kjer so pridobile osnovno znanje za delo z računalniki. Tudi s pisalnimi stroji so bile zaradi zastarelosti vedno težave. Sedaj smo kupili novega in težav ni več. V svojem obstoju je naša delovna organizacija prejela tudi dosti priznanj, odlikovanj, plaket. Vse to je ležalo v omari zloženo. Zdaj smo nabavili omaro z vitrino, kjer si lahko predmete vsak ogleda. Uredili smo tudi centralno ogrevanje, elektroinstalacije in plinsko postajo v restavraciji Na klancu. Ob vseh teh nabavah pa vsekakor nismo pozabili na naše delavce. Na osnovi ankete, na katero so se delavci odzvali v velikem številu, smo pripravili predlog za preventivne zdravstvene preglede v termah Topolšica. rist so na razširjeni seji PS (navzoče DPO in del kolektiva) obravnavali težak likvidnostni položaj in tekoče poslovanje. Povsem so se strinjali s predlogom ukrepa družbenega varstva ter predlagali, da ZKPO takoj začne delati, kajti vsak nadaljnji mesec agonije samo še poglobi težave. Delavci se v celoti zavedajo svojega dela odgovornosti in prispevka za hitrejše izboljševanje razmer. Vidijo pa velike pomanjkljivosti za trenutno stanje tudi v dosedanjem vodenju in prepočasnem razreševanju težav, ki so se kopičile. ZKPO želimo uspešno delo ter čimprejšnjo vrnitev DO v skupino uspešnih podjetij. Kljub organiziranju v družbena podjetja se bojijo, kako naprej Turist Nazarje Ukrep družbenega varstva mmmm MERX AfIESTNIK NOVEMBER 1989 Nagradna križanka ■ VESTNIK NOVEMBER 1989 Obrtni center — prostor za nastajanje novih enot drobnega gospodarstva V Kmetijskem kombinatu Šentjur že dalj časa pripravljajo program razvoja drobnega gospodarstva. Ta na-staja kot del sanacije temeljne organizacije Transport, po drugi strani pa naj bi tako spodbudili nastajanje novih malih podjetij v zasebni in mešani lasti, kar bo ugodno vplivalo na razvoj šentjurske občine. S to dejavnostjo se v Kmetijskem kombinatu Šentjur ukvarjajo že več let. Začeli so z vključevanjem zasebnih prevoznikov, nadaljevali z uvajanjem melioracij in zemeljskih del ter v zadnjem letu močno razširili tudi gradbene storitve ter proizvodno obrt. Vse te dejavnosti že ustvarjajo večino prihodka temeljne organizacije Transport, enako pa velja tudi za akumulacijo. V zadnjem času so spoznali, da se je potrebno očitno perspektivne dejavnosti lotiti mnogo širše in na višji kakovostni ravni. Tako je nastal projekt razvoja obrtnega centra. Za kaj pravzaprav gre? Kmetijski kombinat Šentjur naj bi v tem centru, ki obsega vse površine ob že zgrajenem prodajnem centru (7,5 ha) zgradil več objektov za potrebe drobnega gospodarstva oziroma tozda Transport. Na začetku naj bi zgradili večji proizvodni objekt, v katerem bi uredili poleg mehanične delavnice, skladišč, upravnih prostorov družbenega podjetja, skupne energetike in podobno še 600 do 700 kvadratnih metrov takoimenovanih inkubatorskih delavnic. Gre za poslovne prostore, ki bi jih dajali v najem ambicioznim bodočim obrtnikom ali podjetnikom, da v njih razvijajo svojo zamisel, začnejo proizvodnjo in to brez večjega tveganja. Vodoravno: ASTRONAVT, KA-RABINAR, UHO, ELITA, PAPAS, SIN, TURIZEM, KS, PONI, IKONA, PS. A RIGA, RAL, KNOL, KAN, EINAR, GALANTERIST, RA, AO, ISMENE, ABORTUS, TRUMAN, STONOGA, MAN, F.NS, VIRI, TEA, ASINARA, ERA, EPINAL, IMPOL, KJ, HO, MB, METLICA, II, PESJE, EMIR, NAPERA, TEGOBA, ITA, ERNEST, ORATORIJ, ALASTRIM, RAKI-TA, NARA, ALE, RARITETA, OBORI. Izžrebani reševalci: 1. nagrado, 500.000 din prejme Ma- Po letu ali dveh pa naj bi s to proizvodnjo prerasli v prvo zasebno podjetje ali pa bi stvar opustili, če se v praksi ne potrdi. Na preostalem prostoru obrtne cone pa bi vgradili vrsto proizvodnih in uslužnostnih objektov in sicer za znanega uporabnika oziroma proizvodnjo. Tako zgrajene objekte, do tretje ali četrte gradbene faze, bi dajali bodočim uporabnikom ali v najem, jim omogočili leasiriški odkup ali pa bi objekt vložili kot svoj delež v bodočem mešanem podjetju. Skratka, oblik je veliko, vse pa imajo isti cilj: angažirati zasebno pobudo ih sredstva, to podpreti z družbenim kapitalom ter tako omogočiti nastanek nove proizvodne enote, ki bo sposobna vstopiti na vedno zahtevnejši trg. Drugi del dejavnosti bo usmerjen v opravljanje vseh tistih poslovnih funkcij, ki jih je mogoče skupno opravljati učinkoviteje kot v vsakem malem podjetju ali obrtni delavnici. Gre za trženje, razvoj, financiranje, pa tudi za vrsto tehničnih storitev. Na ta način se bo značaj tozda Transport oziroma novega družbenega podjetja popolnoma spremenil. Ob učinkoviteje organiziranih sedanjih dejavnostih se bo oblikovala struktura inženirinške organizacije, ki bo ustvarjala svoj dohodek z vlaganjem svojega in najetega kapitala, z nudenjem najzahtevnejših strokovnih storitev. Temu primerna bo tudi kadrovska struktura. Pred dnevi seje s tem programom seznanil tudi predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj s svojimi sodelavci. Programje ocenil kot zelo dober ter ugotovil, da lahko računajo na ugodnejše vire sredstev kot so FNP in razvojni dinar. S tem bo tej a Leban, 63212 Vojnik, Celjka c. 35, 2. nagrado, 300.000 din prejme Silva Kočevar, 63220 Štore, Kompole 109 c, 3. nagrado, 150.000 din prejme Miro Brenik, 63000 Celje, Nušičeva 10, 4. nagrado, 100.000 din prejme Lucija - Dajmana Blaznik, 63000 Celje, Kersnikova 8. Nagradni razpis za slavnostno nagradno križanko: 1. nagrada — 1.000.000 din 2. nagrada — 800.000 din 3. nagrada — 600.000 din 4. nagrada — 400.000 din 5. nagrada — 200.000 din sozd Merx oziroma bodoče sestavljeno podjetje pridobilo novo članico, ki bo odpirala poti zasebnega podjetništva ter tako dala tudi sestavljenemu podjetju novo vsebinsko usmeritev, kajti v realizacijo tega programa se bodo morale aktivno vključevati tudi službe sestavljenega podjetja. Ali poznate Mera? To je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili kupcem v naključno izbranih Merxovih prodajalnah. Želeli smo se prepričati, kaj menijo o Merxu, po čem ga poznajo, še posebno letos, ko praznuje 30. obletnico. Dobili smo naslednje odgovore. MIRA LES, občanka Vran- skega:»Nisem vedela, da ima Merx že toliko let. Pri nas na Vranskem imamo kar dve Mer-xovi trgovini in sicer samopostrežno trgovino in trgovino z mešanim blagom. Vendar pa obe že dolgo ne zadostujeta potrebam občanov Vranskega ter okolice, zato bi nujno potrebovali blagovnico z večjo in boljšo ponudba blaga. V krajevni skupnosti sem že slišala, da bo Mera gradil novo blagovnico. Vsi občani se že veselijo, saj se bo s tem izbira blaga izboljšala in jim ne bo treba po marsikateri izdelek v Žalec. Mislim, da lahko v imenu vseh občanov, ki vsak dan kupujejo v Mer-xovih prodajalnah, izrečem iskrene čestitke ob praznovanju tega jubileja.« ALJUŠ PERTINAČ, učenec OŠ Slavko Šlander iz Celja: »Redno kupujem v Meraovi samopostrežni na Ljubljanski cesti. I Trgovina je dokaj dobro založena, vendar velikokrat popoldne zmanjka kruha. Tudi izbira zelenjave ni velika. Pohvalim pa lahko prodajalke, ki so prijazne z otroki in mi pomagajo pri izbiri blaga. Če se kdaj zgodi, da nimam seboj dovolj denarja, mi nakupljeno blago kljub vsemu dajo. Ker stanujem blizu trgovine, lahko takoj stečem domov po denar in ga odnesem prodajalki. Mislim, da mi zaupajo zato, ker sem reden kupec in me že poznajo.« Morda še ne veste? Trideset let kave Mera Letos, ko praznujemo 30-letnico Meraa, lahko s ponosom zapišemo, da praznujemo tudi 30-letnico kave mera. Kar dolga tradicija, kajne? Prav za ta namen so se v temeljni organizaciji Pražarna, kjer pražijo, meljejo in pakirajo Meraovo kavo, odločili, da dajo ob tem jubileju tudi Meraovi kavi »novo obleko«. Tako boste sedaj zopet lahko kupovali, pred leti je že bilo tako, Meraovo kavo v »zlati« embalaži. V tozdu Pražarna pa so nam zagotovili, da kavi niso dali samo nove obleke, ampak daje tudi boljša, daje bolje pražena in bolj drobno mleta. Dragi kupci, o tem se prepričajte sami, zato ne pozabite in kupujte Zlato Meraovo kavo, ki slavi svojo 30-letnico. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke Hrana, turizem, rekreacija, tudi to je Mer.v MERX MODA CELJE KORAK Z MODO JE KORAK V MODO MODNA JESENSKO ZIMSKA MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA, PESTRA IZBIRA METRSKEGA BLAGA, PREPROG ZAVES, FOTO MATERIALA, KOZMETIKE.... Merxova kuhinja Potica s kalčkom 500 g moke, 60 g maščobe, 2 rumenjaka, 50 g sladkorja, 30 g kvasa, sol, rum, limonina lupina, mleko. Kvas pripravimo posebej v skodelici z žličko sladkorja in z nekaj žlicami mlačnega mleka. Rumenjake, maščobo in preostali sladkor na toplem vmešamo, dodamo moko in toliko mlačnega mleka, da testo lepo zamesimo. Testo pustimo, da vzhaja, nato ga razvaljamo na krpi in namažemo s KALČKO nadevom, ki smo ga prelili z vročim mlekom. Ko KALČKO nadev namažemo na razvaljano testo, ga lahko potrosimo z rozinami ali koščki čokolade. Potico zavijemo, damo v pomaščen pekač in pečemo pri temperaturi 200° C 50 minut.