Politični ogled. — Sv. oče. V pondeljek, dne 4. avgusta, na dan velikega in gorečega branitelja katoliških naukov, sv. Dominika, ,je poteklo deset let, odkar so kardinali izvolili sina priprosteca kmečkega stanu za naslednika sv. Petra, za rimskega papeža. ,,Nisem vreden, nisem zmožen, pustite me . . .", se je takrat branil benečanski patriarh in kardinal Jožef Sarto, ko se je že pri prvr volitvi združilo mnogo glasov na njegovem imenu. Ker je ostala prva volitev neodločena, volilo se je drugikrat, tretjikrat — do sedemkrat. Pri sedmi volitvi je dobil Sarto potrebno število glasov. Dekan kardinalskega zbora ga vpraša: ,.Ali prevzameš izvolitev, ki te postavlja za papeža?** Odgovoril je: ,,Vidim v volji volilcev voljo božjo, pred kojo klonim s spoštovanjenv svojo glavo, sprejmem." In katoliška cerkev je imela zopet svojega krmilarja, vestnega, gorečega, neumornega. Ob desetletnici molijo katoličani Vsemogofinega in ga prosijo, naj stoji ob strani njegovemu zvestemu služabniku na rimskem papeškem prestolu tudi v bodoče. — Cesar sprejema v Išlu neprestano politične osebe, kar je znaraenje, da so vodrtelji naše zunanje in notranje politike vsi na svojih prostorih in pridno pri delu. Letos v politiki ni nobenih počitnic, rar di tega jih tudi cesar ne more mirno uživati. Te dni slavi cesar 701etnico, odkar je imejitelj c. i. kr. dragonskega polka štev. 11, ki leži sedaj v Brnu. Pri slavnostih v Brnu bo cesairja zastopal nadvojvoda Franc Salvator. — Slovensko-Hrvaško. Na KraTijskem padajo liberalne trdnjave drugo za drugo. 'Pri občinskih volitvah meSejo liberalce povsod iz obfiinskih odborov. Tako je prav! Posnemajmo v tem oziru naže kranj- ske brate tudi mi Stajerci! Z liberajnimi in jnemškutarskimi zapravljivci in zgagarji povsod iz javnih zastopov! Liberalec spada za pee. — Baron Skrlec ima posvetovanja s hrvaiškimi strankami zararii (razvozljanja zamotanili razmer. Sklepov se ni storilo nobenih. Zelo nepnijetno je dirnilo lirvaške pplitike, da novi komisar niti dobro hrvaSki ne zna in ida, se mora posluževati nemščine, da se razume s Hrvati. A tudi njegovo poznavanje hrvaških razmer ni vredno piškavega orelia. Hrvaške stranke mislijo, da bodo kmalu volitve za sabor, zato sklepajo že med seboj volilne pogodbe. Pravaška stranka je razcepljena v prayo pravaško stranko in v takozvane milinovce ali čisto pravaško etranko. — Koroška. Vi jkrogu slovenskega političnega društva v Celovcu so se koroški Slovenci dne 1. avgusta spominjali desetletnice, skozi katero deluje njih voditelj dr. Janko Brejc na Koroškem. Odkar je dr. Brejc med koroškimi Slovenci, zavladalo je med njimi drugo naziranje o narodnem življenju. Prej so kioroški Slovenci tarnaji, jadikovali in s tužnim Korotanom klicali celo Avstrijo, naj jim pomaga. Dr. Brejc se je oprijel gesla: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Z v,so njemu lastno odločnostjo j,e posegel v boj za pravice koroških Slovencev, neusmiljeno napadal ničvredno nemškalna.cionalno stranko, izvojeval' pri državnih uradih[ marsikatero načelno zmago za slovenske pravice in vsepovsodi s svtojim fepretaim, in, korajžnim nastopom povzdigjiil iigled slovenske stranke. Ni čudo, da so se okoli takega pooža začeli koroški Slovenci z zaupanjem in veseljem do novega narodnega življenja zbirati. Glajsilo koroških Slovencev vsled tega lahko povdarja: p,Naš voditelj ni ve6 koroški general brez armade!" Želimo samo, da bi vrli general z ajrmado vred izvojeval še mnogo zmag za svoje ljubljeno ljudstvo na Koroškem. — Goriško. Pri ožjih voliHvah v kmečki skupini sta zmaigala na Tolminskem liberalca, v goriški okolici pa pristaš mlade S. L. S. župnik ,>Rojec in 2 liberalca. Razmerje glasov je bilo sledeče: Tolminsko okrajno glavarstvo: naši vikar Abram 485, župan Rejec 491. Liberalni kandidatja: Miklavčič |530, Mikuš 514.. Vseh oddanili glasov 1115. Absolutnavečina znaša 508 glasov. Liberalni ka|ndidat 'Mikuš je zmagal z večino 6 gtesov, Miklavčič z 2 iglasovi večine. Goriška okolica: Vseh. veljavnih oddanih glasov 2102, absoluitna večina 1052. Dobil|i so:\ župnik Rojec 1070, Framc. Obljubek (naš) '1047, Kovačič (naš) 1020. LiberaJni kandidatje: Gorjup 1068, Furlani 1054, Klanšek 1028, Furlani ima 2 glasova večine, našemu Obljubku manjka 5 glasov.. Liberalcem Bo pomagali do zmage starostrujarji Ijz srda, ker so njih kandidatje popolnoma propadli. Glajsilo stare struje ,,Gorica" in ,,Primorski list" so agitirali za liberalce. Pristaši stare struje so agitirali za lfberalca, volili liberalca in liberalca tudi !izvolili. iTo je skrajno žalostno! Najsramotneje je, da se; da pristaš katoliške stra/nke zapeljati in agitira za liberalca! Mlada S. L. S. pa je pri teh volitvah, pokazala, da ima ^dino ona pravico, imenovati se čista S. L. S. Pri teh volitvah je ostala čista skozi in skozi. Z> nikomur se ni vezala, kar je dosegla, je sa?na dosegla. Te volitve so pa. tudi pokazale, da je mlada struja IS. L. S. najmočnejša stranka na solnčnem Goriškem! — Dne 1. avgusta se je vršila volitev iz mest in trgov. V slovensklih 'irgih je bil izvoljen odvetnik dr. . Podgornik, liberalec. V Gorici in luiilanskih mestith je vspeh naslednji: laški liberalci so dobrli 972 do 1001 glas. Kršfianski socialci so dobili 669 do 704 glasove. Slovenci 1336 do 342 glasov, socialisti 50 do 52 glasov. Vsled tega se je dne 5. t. m. vršila ožja volitev med krščanskimi socialci in liberalci. — Slov. veleposestniki bodo volili itudi propadlega vodjo sta^ re struje S. L. S. dr. "Gregorčiča. — Ceško. Ceške in nemške stranke se delajo sedaj silno hude, ker jim je ukinjena deželna ustava in upeljan komisariat. Po celi deželi prireiajo protestne shode. Koliko je pri tem komiedijjanfetva in koliko odkritosrčnosti, znaj ljubi Bog. Gotovo je, da se vlada presneto malo briga za češko in nemško razburjenost. Sedaj razglaša, da bo še enkrat poskusila doseči spravo med Cehii in, Nemci in ako ni vspeha, potem bo sama upeljala ono, za kar se obe narodnosti ne moreta zjediniti: novi deželni red in razširienje volilne pravice. Ker je skoraj gotovo, da se prepirajoči narodi ne poravnajo, je naznanjena uj)eIjava ,tudi skoraj gotova stvar. Mora se refii, da si šedanji ministrsiki predsednik grof Stiirgkh veliko upa. Toda v državnem zboru bo ga gotovo ena izmed čeških skupin, ali češka ali nemška, koja bo pač v svojih pričakovanjih bolj rajzočarana^ začela strastno napadaii. Kdor bo živel, bo doživel. — Solnograško. V Solnogradu je dne 1. avgusta umrl deželni predsednik grof Safgoč. Rajni je bil mož katoliškega preprifianja Iter je upati, da bo na n.iegovo mosto zopet imenovan mož, ki bo čutil s katoliškim ljudstvom. — Ogrsko. Na Ogr^kem,, kjer ,so mnogi katoliki, posebno med plemenitaši, držali s Tiso in KucnHedervarijem, so se sedaj začele odpirati katolikom o6i. Ministrski predsednik Tisa ni samo kalvinec protestant kalvinskega veroizpnvedanja — ampak tndi srdit sovražnik katolikov. Vse, kar je katoliškega, mu mrzi. Sedaj ho6e protestantom, če prav jih je samo čez dva miliiona, dati od države za cerk\re in šole, isto premoženje na razpolago, kakor ga dobi 12 milijonov katolikov. V notranjem ministrstvu, v katerem je njegov svak Sandor minister, veje protikato- ljiški duh. Pri izpraznjenih državnozborskih inanda'tih si izbira Tisa kandidate, .ki so izrazitr sovražniki katoliške cerkve. To se niu po pravici v katoliških krogih zameri, toda žalostno je, da prihajajo ogrski katoliki s svojo zamero vedno prepozno in da se držijo zamerjeno, a storijo pa nič, razven par donečih protestov. — Francosko. Ze nekaj časa sem se obraea na P^rancoskem glede katolifianstva na bolje. Celo nasprotniki cerkve tega ne zanikajo. Zadnji čas je veG svobodomiselnih mislecev in pisateljev sprejelo svete zakramente in se čutijo sedaj vse srečne, da ^o se vrnili k Bogu. Ka.toliški pisatelji so sedaj mojslri v zboru pisateljev. Zveza katoliških umetnikov, ki je organizirala skoro cel umetniški naraščaj, šteje 1000 članov. Na 6elu pa ji stoje skoro vsi najodličnejši u-. metniki, bodisi slikarji, godbeniki, stavbeniki ali kiparji. Na neki odlični pariški visoki ,šoli (filozoIiAni in' naravoslovno-matematični fakultetr) je sedaj 40 slušateljev, to je skoro ena tretjina, vseh, ki so prepričani kaitoliki, Društvo katoliških profejurjev združuje sedaj 407 vseučiliščnih profesorjev, ki svojo katoliško prepričanje odkrito priznaiva.jp. Na gimnazijah se ne dobi več nikakrh pristašev brezverca Voltaira in na licejih (gimnazijah) velikih mest, zlasti 'v Parizu, ni nobena redkost, da je vecina uf^encevkatoliškega prepričanja. Pravne ,,fakultete' imajo že dalje časa sem ka,toliško vefiino in na m,edicuiski fakulteti niso kajtoliki več osovraženi. 7To so resnrčna dejstva! In kje so najti vzroki tem prikaznim.? Deloma v naravni zmagi resnice, deloma v odličnem verskem delovanju, ki se vrši na Fra.ncoskem tekom zadnjih 20 let, deloma v psova;nju liberalcev v iavnem življenju, s katerim j,e liberali'zein izkorišftal svojo moe tako, da so bili ogorčeni vsii praviftno misleči duhovi. Med tem, ko se srednji stanovi pod vplivom katoliških družin vedno bolj bližajo katoliskemu svetovn. naziranju, se žal oddaljujejo nižji sloji pod vplivom brezverskih ljudskih šol, brezverskega časopisja in socializma vedno bolj od vzor^.v reda in vere. Toda tudi v teh krogih ni ostalo od locitve &om delovanje duhovništva in katoliških mož brez .tolažilnih vspehov. Mnogo politikov liberalne stranke uvideva, kaka napaka je bila iz mnogih vzrokov ločitev cerklve od države. Pred nedavnim časom je pisnl neki zelo ^nani pariški odvetnik, ki je protestaiU in se prišteva k najhujšim liberalcem, Jagues Bouzon: ,,'Odstranitev vaitikansfkega (fiapeževega) poslaništva je bila velika napaka, v resnici najvecja neumnost, ki smo jo mogli napraviti." Prav v zadnjera času je pa neki drug liberalec, Francois Deloncie, poslanec in lastnik lista ,,Pa,risJŽurnal", v svojem listu fzrekel ravno to mnenje. Ba.l se tudi ni izreči to mnenje meseca novembrai javno v zbornici. Francozi uvidevajo, da brez vere in brez Boga ni sre6e ne v družini, Še manj pa v državi. — Nizozemsko. Kakor je našim čitateljem znano, so liberalci in socialni demokratje pri zadnjih državnozborskih volitvali dosegli neznatno ve5ino nasproti katoličanom in vernim protestantom. ,Sedaj bi moralii zmagovalci sestavitt vlado. Kraljica je poklicala voditelja liberalcev, dr. Bosa, k sebi ter mu poverila sestavo novega ministrstva. Dr. Bos j,e sprejel ponudbo, a ker je liberalna stranka mnogo manjša, nego socialdemokraška, šel je k slednji prosit pomo6i. 'Toda socialdemokrati so liberalnega voditelja, ,naglonra odslovili, ker jih je sram, s tako politicno neumno stranko, kakor je liberalna, sestavljati vlade in prevzemati pred javnostjo odgovornost. Diamautna sv maša. V pelek, dne 25. julija, je, v Gradcu v cerkvi usmiljenih bratov, kn.-šk. duliovmi svetnik preC. g. Tomaž Mraz, bivši nadžupnik in dekan v Vuzenici, obhajal 601etnico mašništva. Ker je prav malo duhovnikov, ki idočakajo previsoko milost, obhajati diamantno sv. mašo, zalo naj sledijo kratke Crtice iz življenja dičnega bisernega mašnika.. Slavljenec je bil rojen v St. Vidu pri Grobelnem dne 5. decembra 1826. Bil je po sv. krstu tako slab, da so mu mrtvaško svečo' držali. Prvo šole je pohajal v Celju, 7. in ,8. šolo pa v Gradcu. Ko je še bil v Celju v šoli, je skoraj pri kopanju v Savinji pod starim gradom utonil. Ze je bil poln vode in nezavesten, .ko ga prime močna, roka tovasriša, ki ga srečno hudim valovom iztrga. Prvo leto bogoslovja je dovršil v Gradcu, 2. in 3. v Celovcu in 4. v St. Andrr|zu v Lavantijnski dolini na Koroškem. Kaplansko službo je oprajvljal v Sma,rju pri Volšpergu dve ,leti, v Kalobju eno leto in na Sladki gori tri leta. Potem je presfopil v .krško škofijo, kjer je deloval sedem let večinoma, kot provizor v sledečih župnijah: v Pliberku, T.abudu, St. Kancrjanu v Junski dolini, v. Libeličah in v Prevaljih. Zapustil je krško škofijo ter je postal katehet in spovednik pri uršulinkah v Hermainnstadtu na Erdeljskem. Bival je tam dve leti, dva meseca., dva tedna in dva dni. V tujini se mu ni vefi dopadlo; prišel je nazaj v domačo fikofijo ler postal župnik v VJuhredu,, kjer je 12% Ieta deloval. Slednjič je nnistopil službo nadžupniika in dekana v starodavni Vuzonici. Tami je vestno, natanko in gorefie deloval 17 in pol leta. Kot tak je bil dvaJkrat administrator marenberške dekanije. Sesti'nštirideset let je bil ,zvest in neumoren delavec v vinograjdu Gospodovem. Ni fiu'd'a, da so mu po tako dolgem in trudapolaem delovanju jele moči pešati. Z;ato je dne 1. oktobra ,1899 ,stopil v velezaslužen po^koj. Naselil se je najprvo. v iSlov. Bistrici, od tam se je preselil v Selnico ob Dravi,. Tfa je bival 8 let. Oldtod pa se je dne 30. decembra 1907 preselil k usmiljenim bratom ,v Gradcu, kjer še sedaj, primeroma svojim 86 letom, prav čvrst, čil in zdrav živi. Ce ,ga Vsemogočni še tako ohrani, kakor je sedaj, smemo gotovo pričakovati, ,in se veseliti, da bo naš slavljenec dočakal še — železno sv. mašo, kar pač vsi Lavantinci srčno želijno. Pogoji so dani,, ai da se spolnijo, je — božja sv. volja. Preč. gospod biserni mašnik je vse svoje žive dni bil skromen, tih značaj, svoje dolžnosti je prav vestno in natanko spolnjeval, svojo na|d vse vzviišeno službo sveto opravljal, ter redno, kakor ura, vzgledin zmerno živel. Alkohola ni vžival, kakor ravno ,toliko, kolikor je neobhodno potrebno. |Za,to je še sedaj Ir. tako visoki starosti izvanredno zdrav in bistrega uma, kakor da bi bil še vedno v najboljših letih. Tako Bog poplača ^edno življenje z zdravjem in dolghn življenjem. Prosimo Ijubega Boga, da mu da učakati 'še železno sv. mašo.