IZVESTJE w ^
PRVE DRŽAVNE DEKLIŠKE MEŠČANSKE ŠOLE ANTONA MART. SLOMŠEKA V MARIBORU
ZA ŠOLSKO LETO 1935/36
CZl
/"2^7 C
OB 60 LETNICI ZAVODA
Nj. Vel. Peter II., naš mladi kralj.
IZVESTJE
PRVE DRŽAVNE DEKLIŠKE MEŠČANSKE ŠOLE ANTONA MART. SLOMŠEKA V MARIBORU
ZA ŠOLSKO LETO 1935/36
OB 60 LETNICI ZAVODA
.
M. Jugova:
Ob 60 letnici našega zavoda.
Letošnje leto poteče 60 let, odkar je bila ustanovljena dekliška meščanska šola v Mariboru — in 50 let, odkar je nastanjena v sedanjem šolskem poslopju.
Naša je bila prva meščanska šola v Mariboru sploh. Najstarejša meščanska šola je v našem mestu, zato je tudi imela naslov: I. dekliška meščanska šola — in celo vrsto veselih in žalostnih dogodkov ter važnih zgodovinskih izprememb je doživela. Koliko generacij je vzgojila, koliko učiteljstva se je menjalo, koliko jih je v vestni in naporni službi osivelo, koliko učenk in učiteljev ter učiteljic in dobrotnikov šole spi že večno spanje! Bodi jim zemljica lahka!
I.
Naša dekliška meščanska šola se je razvila — kot je bilo to običajno —f iz državne normalne šole, ki je bila ustanovljena nekako med leti 1778 do 1814. V 1. razredu so se poučevali dečki in deklice skupno, v višjih pa
t r
ločeno. Večinoma so pohajale dekliške razrede deklice nemških meščanskih rodbin; za okolico, tudi za slov. deklice iz mesta, je bila namenjena šola v Krčevini.
Prvotno sta bila za deklice določena dva razreda, nastanjena pa sta bila v majhni pritlični hišici, najstarejšem šolskem poslopju, na sedanjem Slom-šekovem trgu. Leta 1859. se je za deklice otvoril 3. razred, 1866 pa 4., nakar je bila šola s c. kr. odlokom imenovana za samostojno dekliško šolo. L. 1869. je dobila šola 5. razred in lastnega upravitelja v osebi ravnatelja g. Alojza Habjanitscha. L. 1871. je bil šoli priključen še 6., 1872 pa celo en
pomožni razred. L. 1874. je bila šola razširjena še za 7., 1875 pa za 8. razred.
Kakor kažejo letnice, je število razredov naglo rastlo in je prostor postajal pretesen, saj je bil povprečen obisk v onih letih 368 učenk. Zato se je šola večkrat selila. Najprvo v sedanjo Orožnovo ulico št. 8, v poslopje stare bolnišnice, nato v poslopje starega gledališča, ki se je preuredilo iz župnišča in cerkve Sv. Duha (na prostoru, kjer stoji danes pošta). L. 1873. so se višji razredi preselili v novo poslopje deške šole na sedanjem Slom-šekovem trgu (policija).
Za vzgojo dečkov so bili v Mariboru trije višji zavodi, kjer so lahko nadaljevali študij in poglabljali znanje, za deklice pa nobeden! Iz tega vzroka najbrže, in tudi, ker so višji krogi pravilno sodili, da je izobražena žena in mati ona sila, ki daje naraščaju trdno nacionalno zavest, se je v dobi prebujenja nemškega nacionalizma v Mariboru prva ustanovila dekliška meščanska šola. Brez hrupa in senzacije se je razvila iz 8 razredne osnovne šole na kaj primitiven način. Z nastopom službe strok. učit. gdčne Matzenauer se je v višjih razredih 1. 1876. uvedel strokovni pouk. Poučevala je fiziko, geometrijo in risanje, ostale predmete pa so obdržale še nadalje takratne osnovnošolske učiteljice.
Tako se 1. 1876. lahko smatra kot rojstno leto naše dekliške meščanske šole. Upravljal jo je ravnatelj osnovne šole g. Habjanitsch, ki ga kronika označuje kot dobrega ravnatelja in učitelja, prijatelja mladine in tovarišev.
Do prevrata, 1. 1918. sta bila samo še dva ravnatelja. Prvi je bil g. Jožef Riedler, ki je prišel iz Gradca ter je prevzel ravnateljsko mesto za g. Hab-janitschem 1. 1800. Ravnateljeval je zavodu z neumorno pridnostjo dolgi 32 leti ter vzgojil več generacij mariborskih žena. Bil je izboren vzgojitelj in priznan komponist. Njegove kompozicije so gojenke zavoda večkrat predvajale, zlasti na javnih slavnostih ob sklepu šolskega leta v kazinski dvorani, kjer se je ravnatelj z lepim nagovorom poslovil od odhajajočih učenk, učenke pa so se javno zahvalile učiteljskemu zboru. K tem slavnostim je povabil tudi občinstvo in tako zainteresiral javnost za svoj zavod. Pod njegovim vodstvom se je šola 1.1886. preselila v novozgrajeno poslopje Mestne hranilnice na Slomšekovem trgu.
V 1. 1899. so se uvedli javni izpiti v posameznih razredih z namenom, da se vzpodbuja učenke k marljivosti ter da se pokaže vestno delo učiteljstva. Tem izpitom je prisostvoval šolski nadzornik kot predsednik ter vsakokratni župan in mestni župnik.
L. 1902. je bil po vzorcu dunajskih in čeških šol na tukajšnji dekliški meščanski šoli otvorjen tako zvani »enoletni tečaj« ali »nadaljevalni razred«. Ta je imel namen, poglobiti učno snov, ki se je predelala v 3. razredu dotedanje meščanske šole. S tem tečajem pa se je že v tistih letih meščanska šola nekako približala nižji srednji šoli.
V šolskem letu 1912/13 je umrl dolgoletni in zaslužni ravnatelj gosp. Riedler, na njegovo mesto pa je bil imenovan strokovni učitelj g. Jožef Dorfmeister, ki je ravnateljeval vse do šolskega prevrata, to je do 31. marca 1919. Danes uživa zaslužen pokoj v Langelois-u pri Dunaju.
Za njegove dobe je izbruhnila svetovna vojna, ki tudi našemu zavodu ni prizanesla. V telovadnici so se delile aprovizacijske karte, v šolskih prostorih pa je bilo večkrat mimogrede nastanjeno vojaštvo. Tudi se je vselila v naš zavod 3. dekliška osnovna šola, ker je njene prostore okupiralo
vojaštvo. Radi tega se je na zavodu daljšo dobo vršil menjajoč pouk, nekateri razredi pred-, drugi popoldan.
Tudi ravnatelj Dorfmeister je bil priljubljen pri mladini in odraslih. Ljubil je mladino, posvečal ji je vso skrb ter jo vzgajal v splošno zadovoljnost meščanov kot njegovi. predniki v takrat edino veljavnem pravcu: v strogo nemškem nacionalnem duhu.
V	dobi od 1. 1876. do 1918. je poučevalo na zavodu lepo število, skoraj bi lahko rekli, samo izbranih prvovrstnih učnih moči. Najbolj priljubljena
je menda bila strokovna učiteljica gdčna Matzenauer, katere se z ljubeznijo in spoštovanjem spominja še danes marsikatera mariborska žena. Nič manj pa niso oboževale učenke eno zadnjih nemških učiteljic na zavodu, gdčno Kiesewetter. Kronika označuje obe kot dobri tovarišici in izborni učiteljici. Pa tudi imena: Hodi, Jallas, Sagorz (pozneje por. Burger), Cidrich, Schuster, Daut, Leurs Vestner, Adolfina in Isabella Sieberer, Sobotka, Sark, Kosser, Fontana so starejšim Mariborčanom še gotovo znana. Pred prevratom je bila temu zavodu, dodeljena tudi ga Serajnik-Schneider, ki deluje danes zopet na naši šoli.-	- ---- -
Dočim so bile učne moči vse nemške narodnosti, je bilo med kateheti več Slovencev. Med njimi so ohranile nekdanje učenke v najlepšem spominu g. Iv. Vreže-ta, ki je prišel kot katehet na zavod 1. 1892.
Še eno močno osebnost iz začetne dobe meščanske šole moramo omeniti: g. H. Schreiner-ja, ravnatelja mošk. učiteljišča v Mariboru. Njemu, znamenitemu slovenskemu pedagoškemu pisatelju in šolniku, ter še nekaterim drugim veščakom je bila poverjena naloga za sestavo učnih načrtov za meščansko šolo.
Ne smemo pa pozabiti v dobi pred prevratom tudi mestnih županov, ki so si za mariborsko osnovno in meščansko šolstvo stekli nevenljivih zaslug. Saj so bili oni, ki so zidali šolska poslopja za otroške vrtce, za
osnovne in meščanske šole ter tudi drugače posvečali vso skrb vzgoji mladine. Zlasti so bili šolstvu naklonjeni župani: Dr. Reiser, Andr. Tap-peiner, ki je povzročil, da se je dekliška šola ločila od deške in se osamosvojila leta 1866., ter gg. Nagy, dr. Duchatsch in dr. Schmiderer, ki so omogočili, da se je sezidalo to lepo šolsko poslopje, v katerega se je vselila šola pred 50 leti.
V	šolskem letu 1916/17 je imel zavod najvišje število učenk v vseh 60 letih obstoja. Bilo jih je 520, in ker je bilo takrat dovršeno šolsko poslopje v sedanji Cankarjevi ulici, so se 11. aprila 1917 preselili tjakaj dva prva, en drugi in en tretji razred.
II.
Po končani vojni in osvoboditvi je ostalo do marca 1919 še vse neiz-premenjeno. Zadnji nemški učiteljski zbor je štel 10 učnih moči in sicer;
premenjeno. Takrat je delovalo na šoli 10 učnih moči in sicer: ravnatelj J. Dorfmeister ter strok, učiteljice: Ang. Sobotka, Izabela Sieberer, Ida Daut, Izabela Sark, Ida pl. Kiesewetter, Herta Bienenstein, katehet pok. g. M. Petelinšek, učit. r. d. Strohuber in učit. franc. Kuderliczka.
Koncem aprila 1919 je prevzela vodstvo tuk. dekliške osn. in mešč. šole Zora Klavžar, dotedanja vadn. učit. žensk, učiteljišča v Gorici. Predaja upraviteljske oblasti se je izvršila brez vseh formalnosti. Dotedanji ravnatelj Jož. Dorfmeister je izročil novoimenovani upraviteljici samo ključe pisarne v trdnem prepričanju, da bo mirovna konferenca ali pa koroška ofenziva stanje še izpremenila in da se bo kmalu zopet vrnil na svoje mesto.
Poleg upraviteljice so bile pozvane na mešč. šolo učiteljice Rožica Bajt, Marija Rozman in Schneider Marija. Učna uprava ni takoj izmenjala vseh nemških učnih moči. Ostalo je na zavodu še pet nemških učiteljic, druge Nemke so bile razrešene službovanja. Pouk je bil še dalie nemški, a uveden je bil takoj slovenski jezik kot obvezen predmet v vseh razredih. Meščanska šola je imela tedaj tri temeljne razrede, dve vzporednici in en nastavni razred, skupaj šest razredov.
Prvi tedni po prevzemu šole so bili zelo težavni. Doslej je bila šola izrazito nemški zavod, ki je predvsem budil in gojil nemško narodnost, tudi še v dneh prevzema. Sedaj pa je bilo treba ustvariti novo šolo, ki bi odgovarjala novim potrebam. Kako težka je bila ta naloga, vedo vsi upravitelji, ki so po prevratu prišli v Maribor. Ali z dobro voljo in vztrajnostjo, s preudarnim in taktnim postopanjem in s pravo ljubeznijo do šolske mladine so bile kmalu ovire premagane in ustvarjeno je bilo med učiteljstvom ono soglasje, ki je za uspešno delo nujno potrebno.
V	šolskem letu 1920/21 je bil otvorjen že 1. slovenski razred, ostalih pet je bilo še nemških. To šolsko leto je prineslo za našo meščansko šolo več važnih izprememb. Doslej sta bili po starem avstr, zakonu osnovna in meščanska šola združeni še vedno pod istim upraviteljstvom. 8. novembra
1.	1920. pa se je meščanska šola ločila od osnovne ter je ostala pod ravnateljstvom g. Zore Klavžar, dočim je osnovna šola dobila svojo upravo.
Druga važna odredba višjega šolskega sveta je bila ta, da so se učenke slovenske narodnosti preselile na II. dekliško meščansko šolo v Cankarjevi ulici, dočim so Nemke tamošnjega zavoda prišle na naš zavod. Na tukajšnjem zavodu so se odslej smele sprejemati samo učenke nemške narodnosti. Sčasoma se je to izpremenilo. Mnogo nemških družin se je odselilo preko meje, upanje na obnovitev velike Avstrije je izginilo, zato so se ostali Nemci vse bolj vživljali v nove razmere ter začeli pošiljati svoje otroke v slovensko šolo.Tako jepojemalo od leta do letaštevilo nemških učenk in nemških razredov. Dočim je bila v letu 1920/21 še 271 učenka v šestih razredih, je bilo v 1. 1921/22 v petih razredih 155 učenk. L. 1922/23 so bili štirje razredi s 128 učenkami. Kljub temu, da je dobil zavod v šolskem letu 1923/24 dovoljenje sprejemati v 1. razred tudi Slovenke, so bili na zavodu samo
4	razredi s 105 učenkami. Zato se je z odlokom višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 14. novembra 1923 naša meščanska šola izpremenila v slovensko z nemškimi vzporednicami. Vsled te odredbe so odšle zadnje nemške učne moči in je bil na šoli prvič popolnoma slovenski učiteljski zbor: ravn. Z. Klavžar, strok, učiteljice M. Rozman, M. Grčar, A. Fabjan, J. Mlinarič, za r. d. Josin V., za srbohrvaščino Rijavec A., za tel. M. Baran. Katehet je bil pokojni g. Rezman. Pozneje je bila šoli dodeljena še učiteljica Supanek, ki je prevzela pouk nemščine na zavodu. V poznejših letih so bile nameščene na zavodu še strokovne učiteljice: Černej A., Jug M., Perme Lj., Lečnik Ang., Martinc M. Schneider por. Serajnik M. ter osnovnošolske učiteljice Bračič H., Kromar J., Grgurina A.; za glasbo absolvirana konzerv, učiteljica Černe J., gospodinjstvo in r. d. so poučevale Vivod Š., Črepinko Fl. in Grkovič R.
L. 1925/26 so bili že vsi razredi slovenski. Od tedaj se je naša šola stalno razvijala, naraščalo je število učenk in s tem tudi število razredov. Najmočnejši je bil zavod v šolskem letu 1928'29 z 10 razredi in 380 učenkami. Imeli smo tuintam tako močne razrede, da nas je oblast prisilila
oddati nekaj učenk na II. dekliško meščansko šolo, ker nam vzporednic niso mogli dovoliti radi pomanjkanja prostorov. V naslednjih letih je vsled nekaterih, za meščansko šolo neugodnih odredb, število učenk in razredov padlo, vendar je zavod še vedno štel po 8 in 9 razredov. Tudi letos imamo devet razredov s 381 učenko, razen tega smo jih oddali v začetku šol. leta na II. dekliško meščansko šolo 18, ker nam oblast ni dovolila še ene vzporednice k II. razredu — zopet radi pomanjkanja prostorov.
Borba za šolske prostore v početku vsakega šolskega leta na našem zavodu je poglavje zase!
V	prvih letih po prevratu sta imeli osnovna in meščanska šola pritličje, 1. in 2. nadstropje severne polovice hranilničnega poslopja. Z leti se je meščanska šola razvijala, rabila bi bila nove prostore, a jih je morala odstopiti osnovnim šolam. Z adaptacijo stanovanj uradnikov mestne
hranilnice se je meščanska šola sicer preselila celotno v II. nadstropje, a na prostorih ni pridobila. Imamo sicer osem šolskih sob, dva kabineta za zbirke učil, pisarno g. upraviteljice, posvetovalnico in kuhinjo, — a risalnica mora istočasno služiti za razred, in učenke, katerim je bila odmerjena, so stalno potovale, kajti tudi v II. nadstropju smo morali dva prostora oddati osnovni šoli. Manjka nam obednica (opremo za obednico ima šola že davno!), glasbena soba, soba za ročna dela ter kemijska in fizikalna predavalnica, ki so za vsako moderno meščansko šolo neob-hodno potrebne.
Vsi mariborski gg. župani, ki so vodili občinske posle po prevratu, so posvečali mariborskemu šolstvu največjo pažnjo. Skrbeli so za učila, ki so bila pomanjkljiva ali zastarela in nerabna, in izvedli marsikatero modernizacijo. Zlasti naša šola je v tem pogledu mestni občini in gg. županom dolžna mnogo hvale, kajti v tako starem šolskem poslopju je z ozirom na moderne higijenske pojme marsikaj pomanjkljivega.
Razen perečega vprašanja prostorov pa so še — žal — druge neugodnosti, ki ovirajo pravilen razmah in razvoj meščanske šole. Kmalu po prevratu, za časa višjega šolskega nadzornika g. dr. Leopolda Poljanca — očeta meščanskih šol smo ga nazivali — je meščanska šola naravnost vzcvetela. On nam je meščanske šole reorganiziral in izdal celo vrsto odredb, po katerih se je meščanska šola od stopnje do stopnje dvigala. Sprejemali smo le prav dobre in dobre učenke in učence po dovršenem petem razredu osnovne šole; tako smo dobili le bolj zrelo in bolj nadarjeno mladino, s katero se je uspešno delalo. Slabe učenke smo o božiču odslovili, kar je bilo sicer hudo za starše in otroke, a v ne-pobitno korist šoli. Otroci so se zavedali resnosti šole in dela ter so tekmovali v učenju, vedoč, da lenuhi ne uspevajo. Uvedli so se v meščansko šolo v najvišji meri praktični predmeti, kakor strojepis, tesno-pis, goslanje, igranje na klavir, ročna dela tudi na deških šolah, higijena, gospodinjstvo in kuhanje na dekliških šolah, tuji jeziki, kot nemščina in francoščina. Z odlokom 29. novembra 1924 je ministrstvo prosvete predpisalo završne izpite tudi na meščanskih šolah in po odloku 21. julija 1924 je štirirazredna meščanska šola enakovredna dovršeni nižji srednji šoli. Učenke z odličnim in prav dobrim uspehom so imele prost prestop na višje srednje šole, učiteljišča, trgovske akademije in so tam uspešno nadaljevale študij. Žalibog se je marsikaj prej navedenih dobrot tekom let izgubilo. Tudi je meščanska šola bila edina, ki dolga leta ni dobila svojega zakona — imamo ga šele od leta 1932 — ter je bila nekako brezpravna, saj nismo vedeli, kaj smo in kam plovemo. Naravna posledica je bila, da je meščanska šola nazadovala. Izgubila je veliko število nadarjenih učenk, ker so se vse one, ki so se že ob sklepu osnovne šole odločile za daljši študij, raje vpisale v srednjo kot v meščansko šolo.
Absolventke naše šole se posvečajo raznim poklicem. Prejšnjim generacijam je večinoma bila dovolj na meščanski šoli pridobljena izobrazba za dom. Pohajale so to šolo ponajveč hčerke meščanskih rodbin, ki so bile situirane dovolj, da deklicam ni bilo treba iskati zaslužka. Danes pa, ko so prilike takšne, da starši jedva dočakajo, da pride otrok do kruha, gre največji procent učenk meščanske šole v obrt in trgovino. Včasih še prej, predno meščansko šolo dokončajo. Je pa tudi nekaj naših nekdanjih učenk na univerzi, mnogo jih je dobrih učiteljic in uradnic. Nekaj se jih je povzpelo še višje, do poklica novinark ter koncertnih in opernih pevk. Prepričana sem pa, da se marsikatera še s hvaležnostjo spominja meščanske šole in svojih nekdanjih učiteljic, ki pri vsej strogosti vendar želijo svojim učenkam vedno le najboljše!
V času od prevrata so bili naši stalni šolski nadzorniki gg.: Miroslav Šijanec, Fran Fink, dr. Leopold Poljanec, ravn. I. Mravljak, dr. Adolf Pečovnik in dr. Fran Kotnik. Vsi so se pohvalno izrazili o naši šoli. Da smo pokazale uspehe naše šole javnosti, se je šola udeležila več razstav: velike razstave meščanskih šol v Beogradu 1. 1923/24., nato ob priliki meščanskošolskega kongresa v Mariboru 1927/28 velike kolektivne razstave v prostorih II. dekl. mešč. šole, kjer je razstavilo svoje izdelke vseh 32 meščanskih šol Slovenije, ter istotako velike razstave meščanskih šol na velesejmu v Ljubljani 1. 1929. Razen tega prireja šola vsakoletne razstave ročnih del in risb ob koncu šolskega leta.
V šolskem letu 1934/35. so dobile vse meščanske šole od banske
uprave nalog, da si na podlagi § 7. zakona o meščanskih šolah izberejo za svoj naziv enega izmed naših velmož. Ker stoji naša šola na Slomše-kovem trgu ter vodimo naše deklice k cerkvenim obredom v cerkev, kjer sta vzidani spominski plošči s slovenskim in latinskim napisom, in je postavljen kip knezoškofa A. M. Slomšeka, tega velikega ljubitelja in vzgojitelja mladine in buditelja slovenskega naroda, je učiteljski zbor v svoji seji dne 13. oktobra 1934 sklenil zaprositi za naziv: Dekliška meščanska šola Antona Martina Slomšeka, kar ji je bilo tudi maja 1935 dovoljeno. Pomembno in lepo je, da obhaja naša šola svoj dvojni jubilej ravno v dneh, ko se vrše velike svečanosti v čast našemu velikemu narodnemu knezoškofu A. M. Slomšeku! Tako bo ta svečanost trojno zapisana v srcih naše mladine!
Še en dogodek imam poudariti. Dogodek, ki je pretresel ves naš narod in je globoko odjeknil v srcih naše mladine: tragično smrt ljubljenega vladarja kralja Aleksandra I. S kolikšnim spoštovanjem in ljubeznijo so mu bile naklonjene naše učenke, priča dejstvo, da so letos same, in to v najkrajšem času, zbrale vsoto, za katero se je nabavila spominska plošča, vzidana v II. nadstropju, in ki se bo odkrila danes po končani slavnosti.
Vso to veliko, in morda še nežnejšo ljubezen, pa so prenesle na njegovega sina, mladega kralja Petra II.
UČITELJSKI ZBORI OD LETA 1876 DO 1936.
Od ustanovitve leta 1876. do danes so vodili zavod sledeči ravnatelji:
Alojzij Habianitsch 1876—1880. — Jožef Riedler 1880—1912. — Jožef Dorfmeister 1912—1919. — Zora Klavžar od	1919	dalje.
Kateheti na zavodu od 1876 do danes:
Jožef Hržič 1876—1880. — Anton Lacko 1880. — Dr. Anton Suhač 1880—1881. — Dr. Franc Feus 1881 (maj—oktober). — Franc Heber 1881 (od oktobra) do 1891. — Ludvik Hudovernik 1891—1893. — N. Kaučič 1892. — Dr. Anton Medved 1892—1893. —	Ivan	Vreže	1893—1899.	—
Alojizj Čižek 1900—1907. — Anton Tkaoc. —	Ivan	Markošek	1908—1911.
—	Martin Petelinšek 1911—1918. — Alojzij Rezman 1919—1924. — Radovan Jošt 1924—1927. — Avgust Špari od 1927 dalje.
Na zavodu so poučevale poleg izprašanih moči tudi učiteljice in učitelji, nastavljeni na osnovni šoli. Tu navedene učiteljice in učitelji so bili nastavljeni na meščanski šoli:
Frančiška Matzenauer 1876—1890. — Katarina Jalas 1876—1880. — Ana Hodi 1876—1878. — Marija Puhtre 1877—1889. — Miroslav Schuster 1883—1902. — N. Patscheider (francošč.) do 1886. — Helena Kuderlizka (francošč.) 1886—1920. — Ivana Schuchter 1890—1896, 1900—1901. — Matilda Dertina 1890—1891. — Amalija Teodora Bruder 1891—1893. — Frančiška Sagorz 1893—1899. — Ana Strohuber 1893—1919. — Izabela Sieberer 1894—1919. — Ivana Cidrich 1895—-1900. — Frančiška Bruder 1897—1903. — Marija Schuster 1901—1905. — Ida Daut 1901—1918. — Marta Steiner 1900—1901. — Marija Domaschnian 1903—1908. — Katarina Wresnig 1902—1903. — Marija Fleischer 1904—1907, 1909—1911, 1913—1919. — Berta Vestner 1904—1910. — Marjeta Glantschnigg 1906 do 1907. — Ema pl. Leurs 1904—1906. — Izabela Sark 1906—1918. —
Marija Serajnik-Schneider 1908—1917, 1919—1922, od 1930 dalje. — Frančiška Sieberer 1908—1916. — Ida pl. Kiesewetter 1909—1924. — Marija Wenedikter 1909—1914. — Angela Sobotka 1910—1920. — Terezija Kos-ser 1912—1916, 1920—1924. — Pavla Oehm 1912—1914. — Augusta Fontana 1914—1921. — Franc Hausmann 1914—1917. — Gudrun Krenn 1917—1918. — Ivana Steiner 1918—1919. —Rožica Bajt 1918—1920. — Herta Bienenstein 1918. — Marija Rozman od 1918 dalje. — Emilija Grčar od 1919 dalje. — Marija Lorber 1920—1921. — Vilma Vergles 1920. — Franjo Stiplovšek 1920. — Ema Kosi 1922—1924. — Zvona Fabjan od 1922 dalje. — Mara Teply-Baran od 1923 dalje. — Marija Supanek
1923—1932. — Josipina MlačnikMlinarič od 1924 dalje. — Verena Josin
1924—1928. — Emilija Jug od 1925 dalje. — Herma Bračič od 1925 dalje.
— Amelija Grgurina 1925—1931. — Josipina Černe od 1926 dalje. — Štefanija Vivod 1926—1928. — Ljuba Perme-Pirkmajer od 1927 dalje. — Fe-licita Črepinko 1927—1931. — Ana Černej 1927—1930. — Milica Martinc 1927—1933. — Olga Lorber od 1928 dalje. — Angela Sečnik 1928—1933.
— Julija Kromar od 1930 dalje. — Radmila Grkovič od 1934 dalje. — Ema Trobej-Miklavčič od 1935 dalje.
J. Mlačnikova:
Pomen meščanske šole za ljudsko izobrazbo.
Ko je učenec dokončal 4. razred osnovne šole, se je treba staršem končno odločiti, v katero šolo naj pošljejo odslej svojega otroka in kateri poklic naj si ta izbere. Da, kam z našimi dečki, kam z našimi deklicami, da bodo kolikor toliko preskrbljeni za življenje! Gimnazija in realka ali meščanska šola, študij ali obrt — v tej dobi so še odprta pota na vse strani.
»Glej in ceste se križajo, vsepovsod, vsepovsod, voli, svobodna je pot. ..«
Ni še dolgo od tega, ko smo dajali prednost študiju, inteligenčnim poklicem. »Če smo se morali mučiti mi starejši, zakaj bi ne pripravili svojim otrokom lepše bodočnosti,« so dejali starši ter so napotili svoje otroke v šole. Ko so dovršili študije, jim ni bilo treba dolgo čakati na službo.
Danes je to drugače. Vsi inteligenčni poklici so prenapolnjeni in duševni delavci so sorazmerno slabše plačani kot nekdaj. Vidimo, da gremo zopet časom nasproti, ko se bo lažje preživljal oni, ki ima v rokah dobro obrt in trgovino, nego oni, ki zna le pisati za pisalno mizo.
Torej naj mladina ne študira, naj ne pošiljamo svojih otrok v gimnazije in realke!? O pač, naj študirajo, a le oni, ki so za to res nadarjeni. Nadarjenim in pridnim brez razlike spolov in brez razlike stanov njihovih staršev naj bi bila prosta pot do najvišjih poklicev. Kdor čuti v sebi veselje in zmožnost za duševno delo, temu bi se ne smelo zapirati vrat. Za intelektualne stanove, ki bodo znali izobrazbo prav pojmovati in bodo hoteli s svojo izobrazbo narodu koristiti, bo imela naša domovina še vedno kruha dovolj, čeravno je trenutno v težkem položaju, da ne more zaposliti vseh, ki čakajo zaposlitve.
Večina naše mladine pa se po dovršeni osnovni šoli napoti v meščan-
sko šolo, ki ji daje neko zaokroženo višjo izobrazbo, ki je v današnjih časih neobhodno potrebna vsakemu, ki se hoče uspešno baviti z obrtjo in trgovino. Meščanska šola skrbi za podvig srednjega stanu našega naroda s tem, da daje našim obrtnikom potrebno znanstveno podlago, da se bodo lahko izpopolnjevali v svojih poklicih, da bodo veščaki v svojih strokah, da ne bodo vse življenje samo delavci in delavke, ampak tudi preddelavci in samostojni mojstri, ki jim ne bodo ukazovali tujci.
Ker je meščanska šola praktična šola, odpade tu učenje mrtvih jezikov, latinščine in grščine, ki delata učencem v gimnaziji mnogo preglavic, nimata pa za življenje praktične uporabe. Pač pa se polaga velika važnost na učenje slovenskega in srbskega, pa tudi nemškega jezika, v kolikor ga potrebuje obrtnik pri izvrševanju svojega poklica. Na večini meščanskih šol je uvedena tudi francoščina, ki se poučuje brezplačno kot neobvezen predmet. Tudi sicer se pri vseh predmetih povdarja praktična stran, tako se pri računstvu vežbajo obrtni računi in knjigovodstvo, pri jeziku poslovno spisje i. dr. Realna snov, ki se podaje na gimnaziji in realki osem let, je tu skrčena na štiri leta, ker se izbere le to, kar ima praktično vrednost.
Vendar je meščanski šoli po zakonu priznan rang nižje srednje šole. Končni izpit na meščanski šoli je istoveten z malo maturo na drugih srednjih šolah. Zal je bil sedaj nekaj let tudi najboljšim učencem onemogočen prehod iz meščanske šole na nekatere višje srednje šole kot n. pr. na učiteljišča in v 5. razred gimnazije in realke, vendar ima meščanskošolsko učiteljstvo zagotovilo oblasti, da se bo ta trda uredba, s katero so prizadeti predvsem revnejši sloji, zopet preklicala. Sploh je pri nas prehod iz ene šole na drugo otežkočen menda tako kot nikjer drugod. Koliko mladim ljudem bi bilo pomagano, ko bi lahko, ko so dovršili kako šolo, ali pa tudi že popreje, presedlali s potrebnimi izpiti na drugo šolo!
Meščanska šola pripravlja tedaj v splošnem svoje učence na obrt in trgovino, svojim najboljšim učencem pa hoče zopet priboriti prosto pot tudi do univerze. Deklice pa še posebej pripravlja meščanska šola za bodoče gospodinje. V vseh razredih se poučujeta higijena in gospodinjstvo, v 4. razredu tudi kuhanje. Tudi pri prirodopisju, kemiji in fiziki se povdarja predvsem to, kar bodo potrebovale učenke nekoč kot gospodinje. Vsakoletne razstave so priča, kako se vežba njih okus pri ročnih delih in risanju, da bodo znale nekoč spretno okrasiti svoj dom ter ponesti vanj ono udobnost, spretnost in skladnost, ki so znak notranje harmonije.
S tem dviga meščanska šola izobrazbo srednjega stanu našega naroda. Vzgoja k produktivnemu delu pa je tudi podlaga za materielno blagostanje.
Kako važno vlogo igra meščanska šola za ljudsko izobrazbo, se najbolje vidi v bratski ČSR, ki se lahko po svoji kulturni stopnji vzporeja z vsemi zapadnimi evropskimi državami. Na ta nivö je dvignila češki narod brezdvomno češka meščanska šola. ČSR ima preko 2000 meščanskih šol, skozi katere gre 25% vsega dijaštva.
Tudi pri nas si je meščanska šola pridobila zaupanje roditeljev, oblasti, pa tudi obrtniških slojev. Po obrtniškem zakonu ne more postati nobeden obrtnik več samostojen mojster, ako nima vsaj treh razredov meščanske šole. V Sloveniji število meščanskih šol od leta do leta raste. Iz finančnih razlogov pa se ne, morejo ustanoviti povsod, kjer bi bile z
ozirom na nagel razvoj obrti in industrije ter porast prebivalstva nujno potrebne.
Vidimo pa, da si meščanska šola utira svojo pot v vse pokrajine naše države, tudi tja, kjer je doslej niso poznali, vršeč svojo kulturno misijo v povzdigo izobrazbe najširših plasti našega naroda. Vzgaja dobre, dela-zmožne in delavoljne državljane, ki ne bodo samo »bistrih glav, ampak tudi pridnih rok«, razumne in sposobne fante, marljiva in plemenita dekleta, ki bodo pripravljeni sodelovati nekoč v vseh gospodarskih poklicih ter tako z delom koristiti narodu.
Bivše učenke pišejo ...
Dekliška meščanska šola A. M. Slomšeka je prav gotovo ena izmed najstarejših meščanskih šol v naši državi. Na tisoče in tisoče mladih deklet je tekom 60 let šlo skozi njene sobe ter črpalo tu svojo izobrazbo. Zlasti velik porast učenk beleži šola od prevrata. Pisma mnogih učenk ob priliki 60 letnice obstoja šole pričajo o lepem odnosu, ki vlada na šoli med učiteljicami in učenkami. Učenke se z radostjo in otožnostjo v srcih spominjajo lepih dni, ki so jih preživele na »stolni šoli«. Obenem pa tudi naglašajo, kar si šteje šola v poseben ponos, da jim je znanje, ki so si ga pridobile na tej šoli, v življenju zelo koristilo, bodisi, da so se posvetile obrtniškim stanovom, bodisi, da so nadaljevale svoje študije na trgovskih in gospodinjskih šolah, na učiteljišču ali celo na univerzi.
Prinašamo na tem mestu nekaj člankov in izjav izpod peres bivših učenk, prosimo pa cenjene avtorice za blagohotno oproščenje, ako smo morali članke zaradi pomanjkanja prostora, žal, precej skrčiti.
I.
Hvaležnost in ljubezen me vežeta na Slomšekovo meščansko šolo v Mariboru, ki sem jo posečala pred 50 leti. Saj mi je nudila temeljito podlago za študij na državnem učiteljišču v Gradcu in mi po vzornih učnih načelih ter prvovrstnem šolskem ustroju vzbudila globoko spoštovanje in ljubezen do učiteljskega poklica.
Ravnatelj Riedler, pesnik in skladatelj, nam je bil ljub po svoji resnobi in milini; učitelj Schuster, ker nas je po neizprosni strogosti dobro naučil matematike in risanja.
Največji ugled pa je uživala strokovna učiteljica Matzenauer, tako-rekoč vodilna osebnost zavoda. Preprosta po zunanjosti, a velika po duhu in srcu si je z izredno pedagoško spretnostjo pridobila vso mladino in je znala vzbuditi veselje do učenja, ki je bilo po njenih dovršenih predavanjih lahko in prijetno. Meni ostane meščanska šola v neizbrisno blagem spominu.
Antonija Štupca,
ravnateljica v p.
II.
Najlepši spomini vežejo moje srce na stolno meščansko šolo, ki sem jo obiskovala od 1. 1886—1888. Slovenščina je bila tedaj neobvezna. Poučeval jo je učitelj Janžek po Šketovi knjigi.
Našo meščansko šolo smo zelo ljubile in spoštovale. Bilo nas je po 32 učenk v razredu. Učiteljice so nas vikale. Biti sprejeta v meščansko
šolo, je veljalo tedaj kot posebna odlika. Slabe učenke in take, ki se v
V.	razredu niso dovolj lepo vedle, so ostale v tako zvanem zaključnem razredu »Abschlußklasse«, to je bil VI. razred. Ne pomnim, da bi v dveh letih mojega bivanja na tej šoli bila katera učenka kaznovana, niti ne resno «opominjana. Poslušnost, pazljivost, red in skrajna snaga so bili samoposebi umevni. V prostem času smo se sprehajale po dve skupaj na hodniku, in sicer po eni strani gor, po drugi dol. Koncem šolskega leta je bil slovesni sklep v telovadnici, kjer je po šolski maši vsaki razred zapel svojo pesem, potem pa je učenka III. razreda s šopkom v roki izrekla zahvalo učiteljskemu zboru. Navzoči so bili starši in gospodje mestnega šolskega sveta. Zdelo se nam je zelo slovesno . ..
Dve leti na meščanski šoli so bila moja najsrečnejša leta vsega šolanja. (Odlomki iz članka avtorice »Dve leti na meščanski šoli«, ki bo služil šoli kot dragocen prispevek za njeno zgodovino, ki pa se na tem mestu, žal, iz že gori omenjenih razlogov ni mogel v celoti objaviti.)
Marija Štupca,
profesorica v p.
III.
Z veseljem vzamem pero v roko, da zapišem svoje vtise o nekdanjem šolanju na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru, katero sem zapustila že pred 14 leti. Moja današnja sodba se v mnogočem razlikuje od tedanje. Danes, ko že živim samostojno življenje in od tega, kar si sama zaslužim, cenim vse ono, kar sem se v šoli naučila. Marsikateri predmet sem se učila z nejevoljo, češ, tega ne bom potrebovala. Priznam pa, da je treba zlasti v trgovski stroki znati vse. Od današnjega delojemalca se zahteva mnogo več kot nekdaj. Ne da bi nas meščanska šola špecijalizirala za gotove stroke, dajala nam je vpogled v splošno znanje, kolikor ga je potrebno izobraženemu človeku. Dovolj navodil nam je dajala šola tudi za praktično življenje. Iz gospodinjstva smo se seznanile z raznimi ročnimi deli in s praktičnimi navodili za domače gospodinje. — Ker je meščanska šola vsestransko izobraževalna, ji tudi zakoni in javnost priznavajo mesto, ki ji gre.
Zaključujem ta svoj spis s poudarkom, da zavisi ves uspeh le od pravih vzgojiteljev, ki razumejo svojim gojenkam dati snov zanimivo, pestro in brez sile. Take učiteljice ostanejo gojenkam v trajnem in hvaležnem spominu.
Elza Knezer,
trgovska sotrudnica.
IV.
Meščanska šola tvori za pretežno večino učenk prehod v praktično življenje, drugim pa je priprava za nadaljnje šolanje.
Prve kakor druge morajo priznati, da jim je dala dovolj podlage in pobude.
Spomini, ki vežejo mene, spadajo med najlepše, kar jih gojim do svojega šolanja sploh.
S	toplo hvaležnostjo se spominjam učiteljstva, posebno svoje razredničarke in že pokojnega veroučitelja, ki so mi bili po svoji delavnosti, požrtvovalnosti in toplim vsestranskim razumevanjem mlade duše ne samo vzor in zgled, ampak tudi pravi prijatelji.
Posebno živo se še spominjam vzajemne delavnosti, ki je združila učiteljice in učenke v posrečeno delovno zajednico, kateri se ni mogla odtegniti nobena. Ta pozitivni duh se je uveljavil v vsem šolskem delovanju in gotovo zapustil trajne sledove v nas samih.
Meni in gotovo marsikateri drugi je bil kažipot v njenem delokrogu in pobuda v njenem poklicu.
Spoznala sem, da leži baš v tem višji smoter šole in da ga naša meščanska šola v polni meri doseza.
Zato sem uverjena, da sem te vrstice napisala v imenu mnogih, ki so kedaj posečale Slomšekovo šolo, kot skromen prispevek ob 60 letnici tega zavoda.
Josipina Borstner,
učiteljica.
V.
Po dovršeni meščanski šoli sem se odločila za nadaljevanje študija na trgovski akademiji, z namenom, da se po dovršitvi tega zavoda posvetim trgovskemu poklicu. Pridobljeno znanje na meščanski šoli mi je znatno olajšalo učenje na akademiji, predvsem pa dobro poznavanje slovenske literature in slovnice, francoskega jezika, stenografije in strojepisja.
Hvaležna moram biti učiteljici jezikov, ki nas je naučila temeljito slovenske slovnice in literature. Koliko slabih ocen je bilo baš radi nepoznavanja slovnice! Na meščanski šoli smo predelovali pravilo za pravilom, na trgovski akademiji pa smo predelovali slovnico bolj na hitro, toda znati smo jo morali.
Če bi si bila na trgovski akademiji tako obogatila besedni zaklad kot sem si ga obogatila na meščanski šoli, bi danes znala perfektno francosko. Medtem, ko sem na meščanski šoli mnogo pridobila s konverzacijo in čita-njem raznih francoskih člankov, sem se morala na akademiji guliti slovniška pravila.
Stenografijo sem rabila vsa leta. Poznavanje stenografskh znakov mi je omogočilo, da sem že po prvem letu učenja uporabljala nekatere kratice, ko sem pisala profesorjeva predavanja.
Strojepis sem rabila tako v šoli kot sedaj v praktičnem življenju.
Recepti za pripravljanja raznih jedi mi bodo bržkone mnogo koristili v poznejšem življenju. Uporabljam jih tudi sedaj.
Učiteljici ročnih del moram biti hvaležna zato, ker nas je med ročnim delom učila lepega vedenja. Bilo je le nekaj uric, toda nam je z njimi mnogo koristila. Kolikokrat nismo vedele, kako se moramo obnašati na-pram ljudem.
Glede nemščine bi pa pripomnila sledeče: Na meščanski šoli naj bi učenec dobil podlago v slovnici. Koliko težav smo imeli na akademiji z njo. Koliko truda smo morali vložiti, da smo se naučili pravopisa.
Glede drugih predmetov bi pa omenila, da jih nisem mnogo rabila, kajti na trgovski akademiji se uveljavlja trgovska stran življenja.
Markežič Nada,
privatna uradnica.
VI.
Leta, ko sem obiskovala meščansko šolo, mi bodo ostala vedno v najlepšem spominu. Bila je to šola resnega učenja pa tudi zabave. Gospe
učiteljice in gospa ravnateljica, vse so se potrudile, da so nam delo olajšale in nam vlivale veselje za delo. Ko smo se ob koncu študij poslovile od zavoda, nam je bilo resnično kakor, da bi se poslavljale od skrbne, dobre matere. Kolikokrat sem se z veseljem vračala v šolo k učiteljicam, kjer sem obnavljala lepe spomine.
Po končani meščanski šoli sem se odločila za učiteljišče. Iz naše meščanske šole smo vse prestale sprejemni izpit, saj smo imele dobro podlago za nadaljnji študij. Tako sem z lahkoto zmagovala slovenščino in zgodovino. Zlasti slovnice in slovstva se mi skoraj ni bilo treba nič več učiti, ker sem že veliko prinesla s seboj iz meščanske šole.
Tako mi je meščanska šola res v mnogočem koristila. S hvaležnostjo se vedno spominjam na vse učne moči, ki so nam pripravile v šoli drugi dom.
Pavla Novak,
učiteljica.
VII.
Pridem včasih v položaj, ko se mi zdi, da te ali one stvari ne premorem in spet grem in črpam iz vira, ki mi ga je odprla meščanska šola.
Nekje globoko na dnu se spet srečam s tem, kar mi je nudila in dala šola pred leti kot majhnemu dekletu.
Človek se uči za življenje in življenje posameznika je v njegovem poklicu. Človek mora biti torej za svoje življenje pripravljen — če ni — je lahko razočaran takrat, ko zahteva življenje svoje.
Mnogo jih je bilo pred menoj, ki so že dolgo samostojne sredi življenja, te bodo lahko povedale še več, ker so njih izkustva bogatejša od mojih.
Neizmerne hvale sem dolžna tej šoli za vse, kar mi je nudila in dala, kajti šele danes znam ceniti to, kar sem tedaj sprejemala.
Pivec Katarina,
gojenka šole za zaščitne sestre.
VIII.
Da bi napisala kaj iz svojih spominov na meščansko šolo .. ,
Predstava razredov, hodnikov in nadstropij ter podobna razdelitev prostorov se mi je v spominu že zabrisala. V meni je ostal le občutek jasnosti in svetlobe, ki je je bilo povsod tako veliko, in pa spomin na bogastvo rož in zelenja, ki se je bohotilo po oknih in hodnikih . . .
Imele smo dobro in razumevajočo razredničarko, vendar zelo strogo. Kadar je le utegnila, se je z nami razgovorila odkrito, prisrčno in prijateljsko, ne tako odbijajoče pokroviteljsko, kakor si hočejo nekateri učitelji pridobiti ugled. Imela je izreden dar, pripovedovati na nevsiljiv način stvari, ki so potrebne in koristne za življenje, pa tudi o takih je znala govoriti, ki jih človek navadno hrani v skrivnem delu svojega srca, ker se boji, da bi mu jih kdo ne umazal, če bi o njih govoril.
0 šoli sami pa bosta nekoč vedeli povedati statistika in zgodovina, koliko in kakšnih učenk te je obiskovalo, ti stara stolna šola! Kdo in kako jih je učil, vzgajal in vodil. O krivicah, ki so se pod tvojim okriljem godile mladim dušam, bo menda tvoja kronika previdno molčala, točno bo pa zapisano, kakšni so bli uspehi tvojih učenk, koliko odličnjakinj in nesrečnih »padlih« je bilo vsako leto. In še bo vedela povedati zgodovina, kdo te je
zgradil in mogoče s tem v tvoji veži ovekovečil svoje sicer neslavno ime, kdo je imel »posebne zasluge« za tvoj razvoj, kdo vse izmed slavnih žena se je šolal v tebi in kakšen je tvoj kulturni pomen za izobraževanje našega naroda.
To vse in še mnogo lepega bodo vedeli povedati o tebi. Meni pa, ljuba stolna šola, ne pomenjaš nič od vsega tega. Meni si samo veliko toplo naročje, ki me je dobrohotno sprejemalo vase vsak dan, naročje, iz katerega sem črpala mnogo, mnogo znanja za življenje. Ne visokih ved in naukov, ki si jih človek lahko nabere na vsaki visoki šoli, pa mu vendar ne dajo vselej toliko modrosti, da bi se znal prav postaviti v življenju. Meni si dala praktično in temeljito podlago za življenje in mislim, da se moram v veliki meri zahvaliti prav tebi za sposobnost, znajti se v vsakem življenjskem položaju.
Bodi zahvaljena za vse to, ljuba stolna šola, in iskreno pozdravljena! (Odlomki iz članka »Pogled v minulost«, ki bo z dovoljenjem avtorice v celoti objavljen v mladinskem listu »Razori«.)
Vlasta Tancigova,
slušateljica novinarske šole.
Splošno o šolskem letu 1935/36.
Šolsko leto 1935/36 se je pričelo z vpisovanjem učenk dne 2. in
3.	septembra. Vpisanih je bilo v 1. razred 150 učenk, v 2. razred 113, v 3. razred 67, v 4. razred 69, skupaj 399 učenk.
Radi pomanjkanja prostorov je bilo po odredbi prosvetne oblasti prešolanih na II. drž. dekliško meščansko šolo 10 učenk, tako je ostalo 389 učenk v devetih razredih.
Dne 6. septembra je bila služba božja za našega mladega kralja, ki je praznoval prvič svoj rojstni dan kot dedič velikega blagopokojnega očeta.
Dne 9. septembra je bila otvoritvena sv. maša, 10. septembra se je pričel redni pouk. Konferenc celokupnega učiteljskega zbora je bilo tekom šolskega leta 10, za vsak razred po 8 razrednih konferenc, 5 strokovnih sej in 2 za končne izpite, skupaj 25.
Vsaka nastavnica je imela v tekočem šolskem letu eno vzorno predavanje. Roditeljskih sestankov je bilo 19, 18 v posameznih razredih in en skupen.
Po naročilu prosvetne oblasti so se vršila sledeča predavanja:
Meseca septembra: Predavanje ob obletnici smrti A. M. Slomšeka.
Meseca oktobra: V počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je bila komemoracija v cerkvi, šoli in na Glavnem trgu; — predavanje ob stoletnici rojstva Simona Jenka; — predavanje o srbskem narodnem pesniku Filipu Višnjiču.
Meseca novembra: Proslava »dneva miru«; — predavanje o pomenu in potrebi gospodarsko krepkega obrtniškega stanu.
Meseca decembra: Praznik narodnega zedinjenja; — 17. decembra je bila ena ura posvečena spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I.; — predavanje o izseljenstvu.
Meseca januarja: Svetcsavska proslava s predavanjem in z deklamacijami.
Meseca februarja: Predavanje o delovanju djakovskega vladike Jurija Strossmayerja.
Meseca marca: Predavanje ob stoletnici rojstva Josipa Stritarja; — 25. marca proslava materinskega dne v cerkvi in šoli.
Meseca aprila: Predavanje ob obletnici smrti Zrinjskega in Frankopana.
Meseca maja: Predavanja o temi: Kako si ohranimo zdrav podmladek (dečji teden), o nevarnosti in obrambi jetike ter o škodljivosti alkohola; — spominsko predavanje ob 80 letnici Nikole Tesle.
Meseca junija: Predavanje o Janku Veselinoviču.
Dne 15. septembra 1935 se je udeležila šolska mladina blagoslovitve temeljnega kamna za novo šolsko zgradbo na desnem bregu Drave. Šolo bo zgradilo mesto Maribor v spomin na blagopokojnega našega vladarja Aleksandra I. in v prospeh mariborske mladine, ki bo našla v novi šoli novo torišče izobrazbe in vzgoje za svojo pot v življenje.
Meseca novembra je bilo na šoli slovesno razvitje in blagoslovitev zastave Podmladka Jadranske straže.
Dne 19. novembra je bil zdravniški pregled učiteljstva.
Dne 26. novembra je sodeloval šolski pevski zbor pri Slomšekovi proslavi v unionski dvorani.
Dne 17. decembra je predaval upravnik »Zdravstvenega doma« g. dr. J. Vrtovec o prenosu, poteku in posledicah škrlatinke.
Od 18. do 22. decembra je bil kontumaciran 1. a razred radi petih primerov škrlatinke. Vsled naglih in odločnih odredb se ta bolezen ni širila dalje in tudi ni zahtevala smrtnih žrtev.
Božične počitnice so trajale od 22. decembra 1935 do 10. januarja 1936, velikonočne pa od 9. do 19. aprila 1936.
Dne 31. januarja je bil sklep prvega polletja.
Sredi oktobra in maja so opravile učenke spoved in sv. obhajilo, v dneh 31. marca in 1. aprila so pa imele verske vaje s cerkvenimi govori in s sv. mašo.
Verski pouk je nadzoroval g. stolni župnik Umek.
Dne 12. maja je posetil naše mesto g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Sprejema v mestni hiši se je udeležila upraviteljica.
Dne 14. maja se je vršilo zaščitno cepljenje učenk.
V	dobi od 18. maja do 2. junija se je udeležila učiteljica Bračič Herma potovanja na Češkoslovaško, ki ga je priredila Pedagoška centrala v Mariboru.
Dne 24. maja so se udeležile učenke razvitja in blagoslovitve praporov Jadranske straže vseh mariborskih šol na Glavnem trgu.
Dne 28. maja so obiskali gojenci zagrebškega zavoda za vzgojo slepih otrok naš obmejni Maribor ter priredili v unionski dvorani godbeni koncert, katerega se je udeležila naša mladina.
Dne 30. maja je končal pouk v obeh 4. razredih.
Završni izpiti so bili v dobi od 13. do vključno 18. junija.
Pregled zavoda je poverilo ministrstvo prosvete v tekočem šolskem letu domači upraviteljici.
Dne 21. junija je bil začetek »Slomšekovih slavnosti«: Poklonitev slovenske mladine Slomšeku. Veličastne manifestacije so se udeležile vse naše učenke pod vodstvom celokupnega učiteljskega zbora. Veliko slavje ostane vsem udeležencem v trajnem spominu.
Ob sklepu šolskega leta je proslavila šola 60 letnico svojega obstoja in obenem 50 letnico, odkar je nastanjena v poslopju mestne hranilnice. Sv. mašo je opravil	prevzvišeni g. knezoškof dr.	Ivan	Jožef	Tomažič,
cerkveni govor pa je	imel visokočislani monsignor	g. Ivan	Vreže.	Po	maši
je bila oficielna akademija, nato pa odkritje plošče, posvečene spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in končno ogled razstave risb, ročnih	del in kuh. izdelkov učenk.
Dne 26. junija je	bila sklepna sv. maša.
Nastavniški zbor ob koncu šol. leta 1935/36.
KLAVŽAR ZORA, upraviteljica, V. pol. skup, usposobljena za sl, ne, ze, zg. BRAČIČ HERMA, učiteljica nar. šole, dodeljena mešč. šoli v službovanje,
VI.	pol. skup.
SERAJNIK F. MARIJA, nast., V. pol. skup., usposobljena za ma, ri. lp, pri. FABJAN ANTONIJA, nast., V. pol. skup., usposobljena za franc, in it. KROMAR JULIJA, učiteljica nar. šole, dodeljena mešč. šoli v službovanje,
VI.	pol. skup.
ROZMAN MARIJA, nast., VI. pol. skup., usposobljena za ma, opis. gm, ri, lp.
GRČAR EMILIJA, nast., VI. pol. skup., usposobljena za sl, ne, zg, ze. JUG EMILIJA, nast., VI. pol. skup, usposobljena za ma, prir, fi, ke. ŠPARL AVGUST, nast., VI. pol. skup., veroučitelj PERME M. LJUBA, nast. V. pol. skup., usposobljena za ze, ke, prir. ČERNE JOSIPINA, nast., VI. pol. skup., usposobljena za petje in klavir. LORBER OLGA, nast., VI. pol. skup., usposobljena za ma, opis. gm, ri, lp. MLAČNIK I. JOSIPINA, nast., VI. pol. skup., usposobljena za ma, prir, fi, ke.
TROBEJ J. EMA, prof., VII. pol. skup., usposobljena za ma, fi, kozmo-grafijo
GRKOVIČ RADMILA, učiteljica ročnih del, IX. pol. skup.
Izpremembe v nastavniškem zboru med šol. letom 1935 36.
Zavodu je bila dodeljena Ema Trobej, prof. učit. šole v Mariboru. (17. septembra 1935.)
Dopusti: bolezenske dopuste so imele: nastavnica Perme Ljuba od
1.	septembra do 1. novembra 1935; učit. ročnih del Grkovič Radmila od 16. septembra do 15. oktobra 1935 in od 2. decembra do 9. decembra 1935; nast. Mlačnik Josipina (§ 89 u. z.) od 28. januarja do 9. marca 1936; prof. Trobej Ema od 16. marca do 17. aprila in od 18. aprila do 15. junija 1936; po priv. poslu nast. Serajnik Marija od 7. do 12. oktobra 1935; študijski dopust učit. Bračič Herma od 19. do 30. maja 1936.
Društva.
Podmladek društva Rdečega križa.
Ko se je po svetovni vojni pričela širiti vzvišena ideja P. R. K. po vsej Sloveniji, smo po nalogu tedanjega mestnega šol. nadzornika prof. Finka 1. 1923. ustanovili to najmočnejšo svetovno mladinsko organizacijo tudi na našem zavodu. V smislu pravil smo kmalu organizirali razredne odbore in šolski odbor.
Oglejmo si naše delo. — Podmladek ima namen, da vzbuja v svojih mladih članih nesebično ljubezen do bližnjega, da jim vdahne misel za pomoč sočloveku in jim nalaga kar največjo pažnjo na lastno zdravje. V tem smislu je vršil in vrši Podmladek vsa leta svoje delo. O božiču obdari društvo s pomočjo podpornega društva revnih učencev do 100 otrok z obuvalom, oblekami in perilom. — V naši dršavi imamo tako zvane pasivne kraje, v katerih ljudstvo radi uboštva težko živi. Seveda so prizadeti tudi otroci. Tem otrokom je naš šolski odbor večkrat pomagal z živili, oblkami, knjigami in drugimi potrebščinami.
Članice se tudi medsebojno podpirajo. Deklice premožnejših slojev prinašajo obleke, čevlje itd. Vendar se to vselej zgodi tako, da ne zve levica, kaj poda desnica. — Tudi na sestankih in sejah razr. in šol. odborov je glavni predmet razgovora vedno le vprašanje, na kakšen način in komu naj se stori dobro delo in izkaže pomoč.
Ena glavnih nalog P. R. K. pa je, da razvija pri mladini zavest, da je treba prilagoditi življenje in delovanje zdravniškim načelom. S tem, da mladina čuva svoje lastno zdravje, bo znala tudi ceniti zdravje svojih tovarišev. In zopet se ji nudi prilika, da preizkusi svoja altruistična čustva in opravlja dobra dela.
Vsakoletna interna tombola na pustni torek, interne akademije in slične prireditve dado toliko dobička, da pošlje podmladek letno pet do šest okrepčila potrebnih članic na lastne stroške v kolonijo ob morje ali na Pohorje.
Vsako leto imamo posebna zdravstvena predavanja, pri katerih predava najčešče šolski zdravnik. Za zdravje šolske mladine skrbi tudi pod-mladkova kuhinja, ki smo jo ustanovili na naši šoli že pred osmimi leti. Dnevdo dobiva v kuhinji 40 do 100 učenk, ki čakajo na popoldanski pouk, preprost obed. To akcijo podpre vsako leto tudi mestna občina z znatno vsoto.
Šolski odbor je že pred leti nabavil šolsko lekarno, ki vsebuje najpotrebnejša zdravila, ovoje in druge potrebščine za prvo pomoč ter sredstva za razkuževanje. Članice nabirajo tudi same razne zdravilne rastline. S pomočjo Glavnega odbora P. R. K. v Beogradu in mariborske mestne občine je bila preteklo jesen na šoli zgrajena kopalnica s štirimi prhami.
V	smislu pravil gojijo članice korespondenco s člani v državi in izven nje. — Dopisovanje je bilo posebno živahno, ko so se članice zahvaljevale ameriški deci za vsakoletne božične darove.
Meseca maja slavi Podmladek vsako leto materinski dan. Tega dne se vrše predavanja o materinski ljubezni in o hvaležnosti, ki jo dolguje mladina svojim materam. Razen tega Podmladek aktivno sodeluje pri proslavi dneva miru, dneva treznosti, protituberkuloznega dne, dneva otroka in še pri drugih prireditvah, ki se pri njih propagira ljubezen do bližnjega ter negovanje in čuvanje zdravja.
Podmladek se na šoli stalno razvija. Z njim rase tudi altruistično čustvo: Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata.
Podmladek Jadranske Straže.
Poverjenica nastavnica Fabjan Antonija.
PJS je bil ustanovljen na šoli v šolskem letu 1933/34. Namen tega društva je, čuvati nacionalno obiležje in tradicije jugoslovanskega morja in
Primorja, negovati zavest o važnosti morja ter voditi živo propagando za naše morje. V dosego teh domoljubnih namenov propagira Podmladek čitanje knjig in revij o morju, prireja šolske sestanke s predavanji, deklamacijami in petjem ter organizira poučne in zabavne akademije. V ta namen zbira pri svojih članih mesečne prispevke, ki se uporabljajo v glavnem za letovanje zdravstveno šibke mladine na Jadranskem morju.
Podmladek pomaga, kolikor je mogoče, tudi pri akcijah tukajšnjega krajevnega odbora JS.
Vzvišen namen organizacije je vzbudil med mladino veliko zanimanja in razumevanja za to društvo.
Čuvajmo naše morje!
Sokol kraljevine Jugoslavije.
Poverjenica Ljuba Perme.
Sokolskemu gibanju je posvečala šola zadnja leta posebno pažnjo. Važnost in pomen telesne kulture v zvezi z duševno je poudarjala pri telovadnem, higijenskem in zgodovinskem pouku. Na zavodu je redno 50 do 70 sokolic, ki pripadajo večinoma vrsti dece, manjši del vrsti naraščaja.
S pridom se čitajo sokolski mladinski listi. Število naročnic za »Našo Radost« in »Sokoliča« je doseglo zadnje leto 133.
Mnoge učenke so nastopile pri raznih društvenih prireditvah ter se z uspehom udeleževale tudi župnih naraščajnih tekem.
Poročilo drž. šol. poliklinike.
V	šolskem letu 1935/36 je bilo na tukajšnji šolski polikliniki vsega 579 ambulantnih ordinacij. Sistematskih pregledov je bilo 150 in kontrolnih pregledov 30. Radi raznih notranjih bolezni se je zglasilo 36 učenk, radi bolezni ust, nosa in grla 105, radi bolezni zob 82 in radi kirurških bolezni 18. Obenem se je zglasilo radi očesnih bolezni 26 učenk, radi kožnih 29, radi infekcijskih 6, radi tuberkuloze 6 in radi raznih ostalih bolezni 80. V bolnišnico je bilo poslanih 11 učenk.
Iz dijaške mlečne kuhinje se je v šolskem letu 1935/36 razdelilo 4160 brezplačnih in 452 plačanih porcij mleka.
Poučne ekskurzije.
Vsi razredi so napravili tudi v tekočem šolskem letu več ekskurzij. Tako so priredili nižji razredi 20 krajših in daljišh prirodopisnih ekskurzij v bližnjo in daljnjo okolico Maribora, dva druga razreda pa celodnevno prirodopisno ekskurzijo v Zagreb (ogled botaniškega in zoološkega vrta ter velesejma). Zemljepisnih ekskurzij je bilo v prvih razredih pet, v višjih štiri. Višji razredi so si ogledali tudi razne obrate in tovarne (tovarno »Zlatorog«, plinarno, mlekarno, steklarno), sedem po številu. Nadalje so obiskale učenke slikarsko, grafično, kuharsko, sadjarsko razstavo, razstavo Stritarjevih del, mariborski in ptujski muzej ter bile deležne končno več dobrih kulturnih filmov. Ob priliki 60 letnice našega zavoda so obiskale naše učenke rojstni kraj A. Martina Slomška.
Knjižnice in učila.
1. Učiteljska knjižnica. Varuh nast. Serajnik Marija. Knjižnica obsega 1117 knjig in revij. Na novo nabavljenih 75 knjig.
2. Dijaška knjižnica. Varuh učiteljica Bračič Herma. Knjižnica obsega 366 del. Na novo je bilo nabavljenih 40 knjig.
3. Podporna dijaška knjižnica. Varuh nast. Lorber Olga. Knjižnica šteje po izločitvi 174 knjig — 1122 knjigi, od teh 118 nabavljenih v tekočem šolskem letu.
4. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Varuh nastav. Grčar Emilija. Zbirka obsega 161 zemljepis, sliko, 72 zemljevida in 6 učil za zemljepis ter 110 zgodovinskih slik in 7 zgodovinskih zemljevidov.
5. Prirodopisna zbirka. Varuh nastav. Mlačnik Josipina. Zoološka zbirka obsega 247 slik, 157 nagačenih živali, 97 suhih preparatov in preparatov v špiritu ter 19 komadov razno; za botaniko je 47 rastlinskih tabel in zbirka semen.
6. Fizikalna zbirka. Varuh prof. Trobej Ema. Zbirka obsega 164 aparate, 21 model, 7 fizičnih slik in 15 mikroskopskih tabel.
7. Mineraloška zbirka. Varuh nastav. Perme Ljuba. V zbirki je okoli 300 mineralov raznih skupin, 4 geološke slike in zbirka umetnih kamnov.
8. Kemijska zbirka. Varuh nastav. Jug Emilija. Zbirka obsega najpotrebnejše snovi in posodo za poučevanje tega predmeta.
9. Zbirka za risanje in geometrijo. Varuh nastav. Rozman Marija. Lesenih modelov 399, slik o slogih 12, reprodukcij raznih slik 28, vaz 24, lesenih predmetov 27, iz gline 4 komadi, raznih modelov 22; skupaj 516 komadov.
10. Zbirka za gospodinjstvo. Varuh učiteljica Bračič Herma. Zbirka obsega 576 komadov.
11. Zbirka za petje. Varuh nastav. Černe Josipina. 47 različnih zbirk pesmi, 2 sliki z notami, harmonij, klavir, metronom.
Seznam učnih knjig v šolskem letu 1935/36.
I. razred.
Verouk: Dr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del.
Slovenščina : Dr. Bajec, Dr. Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka in slovnica za prvi razred srednjih in sorodnih šol. Srbohrvaščina: Dr. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. letnik. Nemščina: Zlatič-Fink, Nemška vadnica za meščanske šole, 1. del. Zgodovina: Dr. Popovič, Zgodovina starega veka za I. razred meščanskih šol.
Zemljepis: Fink, Zemljepis za meščanske šole, I. del, za I. razred.
Šenoa, Geografski atlas.
Prirodopis: Bevk, Prirodopis.
Računstvo: Črnivec, Računica za meščanske šole, 1. del.
Petje: Kramolc, Pesmarica.
II. razred.
Verouk: Dr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del.
Slovenščina : Dr. Bajec, Dr. Rupel, Sovre, Šolar: Slovenska čitanka
in slovnica za drugi razred srednjih in sorodnih šol. Srbohrvaščina: Dr. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. letnik. Nemščina: Zlatič-Fink, Nemška vadnica za meščanske šole, 2. del. Zgodovina: Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del. Zemljepis: Fink, Zemljepis za meščanske šole.
Šenoa, Geografski atlas.
Prirodopis: Bevk, Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole.
Računstvo: Črnivec, Računica za meščanske šole, 1. del.
Petje: Kramolc, Pesmarica.
III. razred.
Verouk: Stroj, Liturgika.
Slovenščina: Brinar, Čitanka za meščanske šole, III. del.
Brinar, Slovenska vadnica.
Srbohrvaščina : Dr. Rupel, Srbohrvatska vadnica za meščanske šole,
2.	letnik.
Nemščina: Bezjak, Nemška vadnica, 2. del.
Fink-Kožuh, Drittes Lesebuch.
Zgodovina : Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del. Zemljepis: Fink, Zemljepis za meščanske šole.
Šenoa, Geografski atlas.
Fizika: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Kemija: Prezelj, Kemija in mineralogija.
Računstvo: Črnivec, Računica za meščanske šole, 2. del.
H i g i j e n a Dr. Pirc, Higijena.
Petje: Kramolc, Pesmarica.
IV. razred.
Verouk: Mlakar, Katoliški verouk.
Slovenščina: Brinar, Čitanka za meščanske šole, 4. del.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Srbohrvaščina: Dr. Rupel, Srbohrvatska vadnica za meščanske šole, 2.letnik.
Nemščina: Fink-Kožuh, Drittes Lesebuch.
Zgodovina: Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del. Zemljepis: Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije.
Novak, Atlas za meščanske šole.
Fizika: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
Kemija: Prezelj, Kemija in mineralogija.
Računstvo: Črnivec, Računica, 3. del.
Higijena: Dr. Pirc, Higijena za 3. in 4. razred srednjih šol.
Petje: Kramolc, Pesmarica.
Seznam nalog iz narodnega jezika.
Slovenščina:
III.	a razred: 1. Ob obletnici Velikega kralja. 2. Orglar. (Obnova istoimenske Prešernove pesmi.) 3. Jesenski večer v mestu. 4. Brodnik. 5. Ta-
krat je bilo hudo naši mami... 6. Oljka — podoba miru. (Po Gregorčičevi odi »Oljki«.) 7. Z vlakom. (Prost spis.)
III. b razred: 1. List iz mojega počitniškega dnevnika. 2. Kot zvezde sijaj, ki davno je utonila, človeka plemenitega je sled. (Na vernih duš dan.)
3.	December. Osebni vtisi. 4. Dan plačila. Razmišljevanje ob sklepu semestra. 5. Materi. Neodposlano pismo. 6. Na mostu. (Prosto.) 7. Pomlad — mladost. Vzporedba.
IV. a razred: 1. Sličice iz današnjih dni. 2. Poklic, ki bi me veselil.
3.	Ko zazvoni šolski zvonec. 4. Naloge sodobne jugoslovanske mladine.
5.	Prizor iz povesti »Rosana«. (Stritar.) 6. Solza. Razmišljevanje. 7. Stroj. Času primerno razmišljevanje.
IV.	b razred: 1. Mi jadranski smo stražarji, našega morja čuvarji. 2. Jesen razgrinja sive pajčolane in zadnji listi padajo s platane. 3. Zgodovinski pomen 1. decembra 1918. 4. Tam v Ameriki, tam v Vestfaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko. 5. Črtomir ob Bohinjskem jezeru. 6. Svečo poglej, ki se sama použiva, vedno je manjša, ko drugim gori; njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori. (Ob materinskem dnevu.) 7. Lepote naše domovine.
Srbohrvaščina:
III.	a razred: 1. U spomen blagopokojnome Viteškome kralju Aleksandru. (Diktat.) 2. O Marku Kraljeviču. (Na os. razg. i štiva.) 3. U školi. (Slob. na os. razg.) 4. Gnezdo plete uz zid kuče, pa obleče i cvrkuče: »Al' je divan sunčev sjaj!« (Slob.)
III. b razred: 1. Domači lek. (Prepričavanje.) 2. Sirotna majka. (Nar. pes.) 3. Za vreme školskog odmora. (Slob. na os. razgov.) 4. Zanimanja. (Na os. čl.)
IV. a razred: 1. Pismo roditeljima. (Na os. čl. »Pozdrav na počet. škol. god.«.) 2. O narodnoj epici. 3. Naši narodni velikani. (Na osn. razg.). 4. Moje buduče zvanje. (Slob.)
IV.	b razred: 1. Čuvajte mi Jugoslaviju! (Diktat.) 2. Pada, pada žuto lišče . . . (Slob.) 3. Naši narodni velikani. 4. Pred završnim ispitom.
Učni uspehi.
I. a razred. 46 učenk.
Razredničarka: Mlačnik Josipina.
Prav dobre:
Bezek Dušica Cvetnič Olga De Corti Avrelija Jereb Milka Kaschan Herta Kracina Marija Lakoše Ivana Lene Marija Marin Ljudmila Potočnik Franja Rošker Zlata Sluga Hilda Šprah Franja Tajzl Marjeta Zajšek Josipina Zapušek Marjeta Zemljič Ana Župevc Albina
Dobre:
Cafuta Ivana Čerič Karolina Fras Marija Jamnikar Ana Janžekovič Slava Krajnc Amalija Krajnc Marija Kurja Marijana Marinčič Danica Mustek Marija Oman Pavla Pernat Helena Ploj Ana Puhalj Marija Sadek Ida Stopar Stanislava Žvokelj Štefanija
Popravni izpit imajo:
Babič Evgenija Hadner Danica Kovač Hilda Katzbeck Šarlota Koren Franja Standeker Alojzija Virant Julija
Imenik učenk,
Niso izdelale:
Blažič Erika Janžekovič Gizela Rus Rozalija Vajngerl Marija
I.	b razred. 50 učenk.
Razredničarka:
Fabjan Antonija.
Odlične:
Mezgec Slava Tratnik Vlasta Urbanc Vida
Prav dobre:
Berič Veronika Bogovič Silva Bortuzzo Alojzija Druzovič Ana Fabič Sonja Fiedler Hilda Leskovar Marija Lovrenščak Vera Menih Marija Minarik Vera Ogrizek Klotilda Pozne Slava Požar Dana Pregelj Frančiška Pregelj Ivana Proselc Alojzija Verlič Milica
Dobre;
Bandelj Justina Braček Ana Cussigh Draga Dobrin Katarina Granduč Olga Korošec Ljudmila Laboda Marija Murko Pavla Peruš Marija Piščanec Grozdana Ropret Ana Skledar Rozalija Schafhalter Elfrida
Popravni izpit imajo:
Bizjak Milena
Bračko Matilda Bratož Majda Domines Terezija Donko Veronika Greif Marija Kollnig Marija Kos Hilda Kuhar Erika Lah Marija Lobnik Ana Omulec Julijana Peharda Hilda Pukl Angela Sešek Jožica Verglez Slava
Ni izdelala:
Majcen Otilija
I.	c razred. 50 učenk.
Razredničarka:
Perme Ljuba.
Prav dobre:
Božič Silva Chum Marija Cigoj Marija Čeh Jera
Dernovšek Lidunka Florjančič Marijana Kaiser Marija Lavrenčič Marija Leskovar Antonija Nekrep Jera Ornik Marija Pernič Štefanija Skačej Katarina Vindiš Ana Žlahtič Kristina
Dobre:
Bezeljak Ljuba Brumat Zorislava Golinar Ruža Garneš Ana Kolmančič Amalija Kulovec Draga Majer Josipina Peric Emilija Peric Marija Robnik Terezija
Rože Sonja Štancer Štefanija Tomovič Olga
Popravni izpit imajo:
Bratec Gizela Curk Vida Dreksler Ivana Dvoršak Ljudmila Efferl Olga Frass Albina Golinar Ljuba Klančič Marija Kozar Štefanija Lipnik Silva Pesserl Julijana Plohl Zofija Serk Jožica Zupanič Hilda
Niso izdelale;
Cojhter Marija Donik Vilma Kobola Ljudmila Nipič Erika Sbil Marija Vtič Ivana
II.	a razred. 51 učenka.
Razredničarka:
Jug Emilija.
Odlične:
Dolenc Borislava Kozjak Julijana Repnik Elizabeta Šuler Zlata
Prav dobre:
Arnejčič Elizabeta Bratož Danijela Dobovičnik Veronika Erman Justina Godina Bogomira Groman Miroslava Gulič Danica Hein Ingeborg Janžekovič Karolina Kac Marjeta Oman Milena Požar Danica Samastur Marija Šunko Friderika
Dobre:
Anrather Olga Aleš Marija Bačnik Josipina Čoki Draga Dovečar Olga Egger Adela
Kramberger Ljudmila Meglič Helena Muraus Ana Ogner Judita Rataj Nada Reisman Marija Rokavec Pavla Sattler Marija
Popravni izpit imajo:
Bezek Olga Brodar Angela Hočevar Božana Iskra Štefanija Longhino Jožefa Meško Jelislava Obersnel Nada Obrecht Hilda Potočnik Alojzija Selinšek Jožefa Sicherl Adela Toplak Marjeta
Niso izdelale:
Gruden Martina Krček Angela Neralič Vera Tajzel Josipina Volčič Zora
Neocenjeni radi bolezni:
Jurše Natalija Oman Sonja
II.	b razred. 51 učenka.
Razredničarka:
Lorber Olga.
Odlične:
Rapoc Radoslava Vnuk Ana Žgavec Zora
Prav dobre:
Berič Marija Bizjak Draga Čerič Angela Dokl Marija Dolinšek Elza Goljevšček Magdalena Gruden Silva Korošec Marjeta Krančan Ana Polanec Hilda Riegler Klara Seražin Danica Soršak Viktorija Schneider Justina Virant Štefanija Vodan Marija
Dobre:
Ceder Matilda Dvoršak Gabrijela Geiger Ana
Grabner-Neuman Gabrijela
Kavčič Milica Kocjan Ana Kolarič Hilda Križman Zofija Lepenik Roza Lovrenščak Marija Ornik Marija Ploj Elizabeta Ploj Veronika Rozman Kristina Strnad Zofija Vekjet Vida
Popravni izpit imajo:
Augustinčič Jerica Bošnjak Erika Cilenšek Ela Deutschmann Justina Kerhlanko Mira Klančnik Katarina Kraner Elfrida Krajnc Marija Radolič Marija Robnik Ana Rues Ema Vilfan Marija
Niso izdelale:
Cvilak Marija Prosnik Draga Švagelj Marija Šrimpf Roza
III.	a razred. 33 učenke.
Razredničarka:
Grčar Emilija.
Odlične:
Ferlinc Ela Narat Katarina Stermšek Marjeta
Prav dobre:
Bervar Berta Černe Vida Dernovšek Zora Eigner Danica Jurca Milena Kajzer Berta Kavar Berta Kebrič Irma Knez Angela Krischanz Marija Mozetič Silva
Sulčič Sonja Verzel Marija Vidmar Vladislava
Dobre:
Fikfak Olga Germ Danica Gruden Danica Jarc Štefanija Jerič Roza Kajšler Štefanija Pristovnik Marija Pokež Ema
Popravni izpit imajo:
Cimerman Jelka Grzetič Ernestina Hintereger Bogomira Kirschner Hedvika Mavčnik Jelka Potisk Adela
Ni izdelala:
Pišec Štefanija
Neocenjena:
Lukačič Sonja
III.	b razred. 32 učenki.
Razredničarka: Rozman Marija.
Odlične:
Maraž Nada Tomažič Elfrida
Prav dobre:
Grmek Vera Križnič Zora Kunčič Vera Letonja Julijana Lokar Antonija Lovec Albina Majhenič Viljemina Makuc Ljudmila Mesarič Roza Piščanec Roža Pšunder Marija Senekovič Zofija Vogler Marija Volarič Olga
Dobre:
Hmelina Bogomira
Kotbauer Hilda Lešnik Marta Medic Majda Mirnik Frančiška Mustek Elfrida Smrečnik Dragica Tičar Zora Zavadlav Draga
Popravni izpit imajo:
Babič Elizabeta Fajt Vera Frančeškin Ivana Mejovšek Eleonora Ševeder Valdtrauda
Neocenjeni radi bolezni:
Ciling Ljudmila Goršek Zora
IV.	a razred: 33 učenke.
Razredničarka: Serajnik F. Marija.
Odlične:
Cilenšek Vida Raner Adela Tušak Jelena
Prav dobre:
Bračko Ida Gregorc Bogumira Hernet Marjeta Maroh Danica Perko Marija Pirš Leopoldina Pišec Danica Poščič Draga Praznik Frančiška Repolusk Štefanija Rošker Neža Sabathy Romana Schuntner Irma Stangler Marija Stupan Alojzija Šimnič Marija Stibilj Milena Šum Vera Terček Frančiška Vezjak Martina Vidic Emilija Vrabl Miroslava Windisch Ljudmila Smolej Marija
Dobre:
Karner Ljuba Karner Vera
Podbukovšek Aleksandra
Popravni izpit imajo:
Gornik Marija Paveo Angela Rozman Hermina
IV.	b razred: 35 učenk:
Razredničarka:
Bračič F. Herma.
Odlične:
Bavčer Josipina Frelih Danica Klemenčič Marija Klobasa Erna Koblar Ema Kokol Raviojla Potisk Frida
Prav dobre:
Arzenšek Ivana Babič Draga Breznik Marija Bubna Violeta Čeh Matilda Fekonja Hedvika Klarič Cecilija Kovačič Valtruda Kowanetz Ljudmila Križaj Dora Kuhar Olga Marks Herta Maurič Vesna Pleterski Herta Podjaveršek Paula Rober Josipina Žoher Vanda
Dobre;
Čepelnik Marjeta Gorup Ljuba Korošec Marija
Popravni izpit imajo:
Cimerman Vida Cotič Vera Kmetič Matilda Kolarič Elza Lobnik Eleonora Pečenko Nada Podkrižnik Ana Simonič Ana
Završni izpit.
4.	a razred:
K završnemu izpitu se je javilo 30 učenk.
Ustnega izpita iz slovenščine so bile	oproščene 3 učenke.
Završni izpit so položile: 5 učenk z	odličnim uspehom,	20	učenk	s
prav dobrim uspehom, 3 učenke z dobrim uspehom.
Dve učenki sta bili odklonjeni za dva meseca.
4.	b razred:
K završnemu izpitu sta se javili 32 učenki.
Ustnega izpita iz slovenščine je bilo oproščenih 14 učenk.
Završni izpit so položile: 9 učenk z	odličnim uspehom,	16	učenk	s
prav dobrim uspehom, 4 učenke z dobrim	uspehom.
Tri učenke so bile odklonjene za dva meseca.
Navodila za pričetek šolskega leta 1936 37.
Popravni izpiti bodo 31. avgusta od 8. ure dalje. Prošnje za dovolitev je predložiti upraviteljici do 20. avgusta. Vsaka prošnja mora biti kol-kovana s kolkom 5 Din in s kolkom za 10 Din za vsak predmet. Učenke, ki bi prišle k izpitu prepozno, se odklonijo.
Vpisovanje bo od 1. do 3. septembra, vsakokrat od 8. ure dalje. V I. razred se sprejmejo učenke, ki so dovršile IV. razred osnovne šole brez slabe ocene in ki nimajo še 14 let.
Za vpis prinesejo učenke s seboj: krstni list, zadnje izpričevalo, izpolnjeno prijavo s kolkom 5 Din in potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo starši učenk. Tako potrdilo mora biti taksirano s 25 Din (prepis z 10 Din).
Na podlagi davčnega potrdila se plača šolnina po sledeči razpredelbi: Za letni	davek	nad	300	do	1.C00	Din	šolnine	50	Din
Za letni	davek	nad	1.000	do	3.000	Din	šolnine	75	Din
Za letni	davek	nad	3.000	do	5.000	Din	šolnine	100	Din
Za letni	davek	nad	5.000	do	10.000	Din	šolnine	150	Din
Plačevanja šolnine je oproščena učenka, koje starši plačajo manj od 300 Din davka na leto. Roditelji, ki imajo več otrok, plačajo za prvega otroka polno, za druge otroke polovico šolnine.
Pri vpisu plača vsaka učenka 20 Din za zdravstveni fond.
Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, bo sv. maša.
Upraviteljica opozarja učenke, da veljajo disciplinska pravila v polnem obsegu tudi za čas počitnic.