Kako do letošnje ozimnice Ob nenehnem padanju realnih osebnih dohodkov, poviš^vanju cen najpomembnejšlm življenjskim artik-lom In vse večjemu številu delavcev, ki imajo razme-roma nizke osebne dohodke, postaja ozimnica težje dostopna za marslkatero družino. Ozimnica je bila in ostala eden od rednih stroškov sko-raj vsake družine. Le redki bi si najbrž lahko privoščili, da bi sredi zime kupovali krom-pir, čebulo, jabolka, in drugo. Za ozimnico pa je od nekdaj skrbela tudi sindikalna orga-nizacija. Kako pa je letos? Stališče Zveze sindikatov Jugoslavije je, da bi organiza-cye zveze sindikatov razvijale in spodbujale organizacijo za-gotavljanja ozimnice svojim članom pod ugodnejšimi po-• goji, pod nižjimi cenami, ugodnejšimi kreditnimi pogo-ji ter z različnimi oblikami so-lidarnosti. Stališče občinskega sveta Zveze sindikatov pa je, da naj bi organizacije sindikata de-javijo sodelovale s Skupnost-jo za preskrbo mesta Ljublja-ne pri dogovaijanju o cenah in pogojih za nakup. Organizi-rale naj bi akcijo, ne pa da bi bile preskrbovalec in razdel-jevalec ozimnice. V Ljubljani je precej pro-dajnih mest in vsa leta je bila ozimnica dobro pripravjjena in vedno jo je bilo dovolj. Ta-ko ni potrebe, da bi se osnov-ne organizacije ukvarjale s problemi, ki so že razrešeni. Namesto tega naj bi pred-vsem ugotavljale, kakšne so možnosti posameznih delav-cev za nakup, ter bi tistim, ki imajo težave pomagale z last-nimi sredstvi od članarine, prek blagajne vzajemne po-moči in iz skladov skupne po-rabe. Osnovne organizacije, ki pa nimajo svojih sredstev, Iahko prosijo za pomoč občin-ski sindikalni svet, in sicer komisijo za finančno pomoč osnovnim organizacijam. Po-• leg tega si lahko delavci po-magajo tudi s krediti Ljub-Ijanske banke, ki pa so žal neugodni, saj je obrestna me-ra kar 36 odstotkov. Zato bi se v republiki morali zavzemati za zmanjševanje te obrestne mere, saj bodo posojila za na-kup ozimnice jemali zlasti ti-sti delavci, ki imajo nižje osebne dohodke, in ki dru-gače ne bodo mogli priti do ozimnice. Jurij Popov