Štajerski
Ptuj, četrtek, 20. novembra 2003
letnik LVI . št. 46 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Politika	Ormož
D. Levanič - Mladi forum 40 let zveze Sožitje Stran 5	Stran 11
Izobraževanje
IBM za strojno šolo Stran 13
Vurberk
Blagodejna moč zemlje Stran 14
Odbojka
Odlične Benedičanke Stran 27
Ana pupedan: [z Pivke
s pokončno držo
PtUj
Včeraj odprli Gajke
V Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah so včeraj popoldan ob zaključku prve faze gradnje slovesno odprli novo pridobitev.
V minulih mesecih so uspeli zgraditi najosnovnejše objekte: infrastruktura objekte, tehtnico za tehtanje odpadkov, moderni zbirni center za individualno dostavo odpadkov, linijo za baliranje, prostor za grobo sortiranje odpadkov, razstavljalnico kosovnih odpadkov, plato za dodatno obdelavo bioloških odpadkov in stekla ter objekt za končno odlaganje bal.
Center za ravnanje odpadkov v Gajkah sta ob 14. uri odprla minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač in župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan, otvoritvene slovesnosti pa so se udeležili tudi župani ostalih občin na Ptujskem, iz katerih odpadke vozijo v Gajke.
ak
.	/	vë£ na strani 17.
Trgovka^ Z
Kidričevo . 49 let Taluma
V Talumu praznujejo konec tega tedna že 49. tovarniški praznik in ob tej priložnosti bodo danes na osrednji slovesnosti podelili najvišja Talumova priznanja - zlate metulje. Prejeli jih bodo Vili Korže, Bogdan Lukman, Silvo Skerbiš, Mehtsun Berhanet in Bojan Žigman.
Lahkota prihodnosti postaja realnost
V kidričevskem Talumu se 21. novembra spominjajo dneva, ko je leta 1954 iz elektrolitskih peči pritekel prvi aluminij.
V kolektivu, ki skupaj s petimi hčerinskimi firmami zaposluje 1300 delavcev, so lani proizvedli in predelali prek 117 tiso~ ton aluminija, svoj 49. praznik pa proslavljajo ta konec tedna.
Čeprav proces lastnjinjenja
Taluma še ni končan, praznujejo 49 - letnico proizvodnje prežeti z realnim optimizmom.
Tako trdi predsednik uprave Taluma, mag. Danilo Toplek.
Stran 4.
Iz nove livarne. Strateška poslovna usmeritev Taluma je pre-taljevanje starega aluminija.
Lenart . Pogovor z direktorico hotela Črni les
"Skrbim za ljudi, ki jih je država zavrgla"
Kriminalisti Policijske uprave Maribor so v sodelovanju z drugimi policijskimi upravami v septembru pričeli obravnavati osebje hotela Črni les v Zamarkovi pri Lenartu zaradi suma različnih kaznivih dejanj.
Minuli teden so opravili več hišnih preiskav tako v poslovnem objektu kot tudi v Zdravstvenem domu na Ptuju. V okviru predkazenskega postopka, ki ga vodi Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, še vedno izvajajo različne aktivnosti in preverjajo sume kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti, zanemarjanja slabotne osebe in izdajanja lažnega zdravniškega spričevala. O tem obširneje pišemo na strani 3.
Direktorica hotela Črni les Duška Lajh dolgo ni hotela govoriti z novinarji. V torek smo neuradno izvedeli, da je hotel zaprt; odpravili smo se preverit informacijo in ugotovili nasprotno. Direktorici Du-ški Lajh pa smo zastavili nekaj vprašanj.
Ali hotel deluje normalno?
"Tudi odkar je izbruhnila afera, hotel deluje normalno. V ponedeljek je hotel na pisni zahtevek ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve zapustil en oskrbovanec, to pa pomeni, da je sedaj v hotelu 63 oskrbovancev."
Nadaljevanje na strani 7.
Zmago Šalamun

Foto: Zmago Šalamun
Hotel v Črnem lesu so spremljale težave že od samega začetka gradnje konec 80. let.
Doma
Spremembe ustave
Ljubljana - Državni zbor je v torek končal izredno zasedanje o predlogih za začetek postopkov za spremembo ustave, v okviru katerega je z zadostno podporo (dvotretjinsko večino prisotnih poslancev) začel postopke za revizijo ustave v delu, ki se nanaša na referendum in sodstvo. Poleg tega so poslanci podprli tudi spremembe, s katerimi naj bi zagotovili uravnoteženo zastopanost žensk in moških in pravico do pokojnin. Sprejeli so še predlog skupine poslancev, po katerem bi v ustavi izrecno opredelili, da so v Sloveniji enake človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene tudi na podlagi invalidnosti. Kot je znano, je državni zbor že v ponedeljek podprl vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave glede ustanavljanja pokrajin.
Direktorja KC niso izbrali
Ljubljana - Na seji sveta Kliničnega centra (KC) so člani med ostalimi aktualnimi temami razpravljali tudi o imenovanju novega generalnega direktorja zavoda. Novoiz-brani generalni direktor bi zamenjal trenutnega vršilca dolžnosti Sergeja Hojkerja, a člani sveta med prijavljenimi niso našli nobenega primernega kandidata. V prihodnjih dneh bo tako objavljen nov razpis za delovno mesto generalnega direktorja KC, člani sveta pa so še sklenili, da bo prispele prijave tudi tokrat presojala razpisna komisija v isti sestavi kot pri prvem razpisu.
Vgradili prvi digitalni spodbujevalnik
Ljubljana - Zdravniki kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja ljubljanskega Kliničnega centra (KC) so v torek prvi v tem delu Evrope vstavili najnovejši srčni spodbu-jevalnik. Srčni spodbujevalnik podjetja Vitatron je do zdaj edini popolnoma digitalni spodbujevalnik, katerega delovanje je bolj zanesljivo in učinkovito, zato je tudi kakovost življenja bolnikov s spodbujevalniki boljša.
Merit zahteva revizijo na ZZZS
Ljubljana - Podjetje Merit je v ponedeljek po svojem odvetniku vložilo zahtevek na državno revizijsko komisijo za revizijo javnega natečaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na katerem je bilo kot najugodnejši ponudnik za dobavo inkontinenčnih pripomočkov izbrano podjetje Tosama. Kot je poročal Večer, bi po prepričanju direktorja Merita Boruta Kranjca ZZZS razpis morali razveljaviti, saj od Tosame zahteva, da prične domove za starostnike in druge socialne zavode v Sloveniji oskrbovati z bolj kakvostnimi plenicami za inkontinenčne bolnike, kot jih je Tosama ponudila na javnem razpisu, kar pa ni v skladu z zakonom.
Po svetu
Za trdno čezatlantsko povezavo
Bruselj - Zunanji ministri EU in desetih držav pristopnic ter ameriški državni sekretar Colin Powell so se na pogovorih v Bruslju zavzeli za trdno čezatlantsko partnerstvo. "Čezatlantsko partnerstvo dela svet boljši," je po pogovorih poudaril Powell, medtem ko je italijanski zunanji minister Franco Frattini v imenu predsedstva EU ocenil, da je sestanek potrdil "solidarnost in evropsko-ameriško kohezijo, ki temelji na enakih vrednotah in ciljih". Glede Iraka je bil Powell sicer trdno prepričan v upravičenost in izvedljivost načrta za predajo oblasti iraškemu ljudstvu do konca junija 2004, je pa omenil možnost, da bodo ZDA v državi ostale tudi po izteku tega obdobja. V različne evropske poglede na razmere v Iraku se Powell ni spuščal, je pa priznal, da imajo EU in ZDA različne poglede na Iran.
Bush v Londonu
London - Ameriški predsednik George Bush je v torek prispel na večdnevni obisk v Veliko Britanijo, najpomembnejšo ameriško zaveznico tako v vojni proti Iraku kot tudi v boju proti terorizmu. Ameriško predsedniško letalo Air Force One je okoli 20.30po srednjeevropskem času pristalo na londonskem letališču Heathrow, kjer ga je sprejel britanski prestolonaslednik princ Charles. Bushev obisk na Otoku sicer spremljajo strogi varnostni ukrepi, prav tako pa so napovedane množične mirovne demonstracije. Bush v Veliko Britanijo prihaja na povabilo kraljice Elizabete II..
Pokopali žrtve iz Iraka
Rim - V Rimu so z vsemi državniškimi častmi pokopali žrtve sredinega samomorilskega napada na postojanko ka-rabinjerjev v Nasiriji v Iraku. Pogrebne slovesnosti so se začele z mašo v baziliki Svetega Pavla, ki se je je udeležilo približno 4000 ljudi, med njimi najvišji predstavniki italijanskega državnega vrha. Po vsej Italiji je bil dan žalovanja za umrlimi vojaki.
Rekordi Harryja Potterja
London - Najbolj znani deček čarovnik na svetu je postavil nov rekord: knjiga o Harryju Potterju je bila prodana že v 250 milijonih izvodov. Sicer pa se lahko mladi bralci veselijo novih Potterjevih prigod, saj je J.K. Rowling že začela pisati šesto nadaljevanje serije o čarovniški šoli Hogwarts.
Ptuj • Obisk dona Pierina
Nove komune za zdravljenje odvisnosti
Prejšnji teden se je v Sloveniji mudil don Pierino, ustanovitelj Skupnosti Srečanje, programa zdravljenja in socialnega urejanja od prepovedanih drog; doslej jih je po celem svetu ustanovil že 234. V petek je obiskal tudi Terapevtsko pripravljalni center na Ptuju, v ulici Viktorina Ptujskega, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma in kjer se odvisniki od drog pripravljajo na vstop v eno od Skupnosti Srečanje bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. V priprave se vključujejo tudi starši in njihovi svojci.
Osnovni namen njegovega obiska je bil ogled centra in ogled lokacij novih centrov v Sloveniji. Trenutno delujejo v Sloveniji ob Terapevtsko pripravljalnih centrih štirje centri Skupnosti Srečanje, v Čadergu, Vremenu, Britofu in Razboru. V bodoče naj bi jim dodali še dva ali tri centre. Ena od možnih lokacij je pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, druga v Čepincih v gorički občini Šalovci. Obe si je v petek Don Pierino Gelmini tudi ogledal. S Skupnostmi Srečanje v Sloveniji upravlja Karitas, jih tudi oskrbuje in vzdržuje. Sofinancira jih ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mariborska škofijska Karitas s tem svojim delom sega še na Koroško, v Prekmur-je, do Polzele in Brežic. Da bi
ga čim bolj približali ljudem oziroma tistim, ki ga potrebujejo, pomoč pri razumevanju in spoznavanju problema odvisnosti je izrednega pomena, so lani vpeljali mrežo informacijsko svetovalnih pisarn, ki so odprte enkrat tedensko v Murski Soboti, v Ravnah, Polzeli in Brežicah.
Program Skupnosti Srečanje se v Sloveniji uresničuje od leta 1996, povprečna starost mladih, ki se vključujejo, je 21 let. Po statistiki se od 10, ki začnejo pogovore oziroma priprave na vstop v skupnost v okviru Terapevtsko pripravljanega centra, vključijo trije. Dnevni center na Ptuju je odprt od 7. do 19. ure. Celodnevno bivanje se odvija po programu pripravljalnega centra. Kot je v imenu ptujskega pripravljalne-
Don Pierino v pogovoru z direktorjem Škofijske karitas Maribor Brankom Mačkom (levo)
Prisrčno srečanje z enim od zdravljencev. Don Pierino jih imenuje "sinovi ljubezni"
Evropska unija in mi
ga centra povedala Mirjana Bra-nilovic, vodja Jovita Lendvaj,
skušajo v okviru priprav bodoče člane Skupnosti Srečanje navaditi na osnovi red, na sprejemanje določenih pravil, na katere so kot odvisniki pozabili, skozi priprave preizkušajo svojo odločitev za vstop v komuno, jo poglobiti, da bodo vztrajali, in se na koncu vključili v Skupnost Srečanje, šolo odgovornega življenja, kjer bodo odkrili samega sebe in ponovno spoznali vrednote življenja.
Škofijska Karitas Maribor, zdra-vljenci, njihovi starši in nekateri drugi so Donu Pierinu na Ptuju pripravili prisrčen sprejem. V imenu Škofijske Karitas Maribor ga je pozdravil direktor Branko Macek. Sledilo je srečanje z
zdravljenci in njhovimi starši ter enim od fantov, ki je uspešno končal priprave pred vstopom v skupnost. Don Pierino je povedal, da močno upa, da bo v Sloveniji kmalu prišlo do odprtja še dveh centrov. Več kot je centrov, več je možnosti, da se družba uspešno spopade z odvisnostjo. Stanje v Sloveniji spremlja že deset let, razmere spoznava po mladih, ki prihajajo v Skupnosti Srečanje. Raziskuje razloge, zaradi katerih prihajajo. V prvi vrsti gre za razloge, ki izhajajo iz same družine. Če mladi v družini ne najdejo pravih vrednot, če v družini ni skladja, jih iščejo drugje, na ulici. Svoj delež nosi tudi družba, ne cela, ampak tista, ki vzgaja.
MG
O predčasnem upokojevanju kmetov
Kmetijstvo doživlja precejšnje strukturne spremembe. Nekatere kmetije se širijo, povečujejo pridelavo in prirejo, druge opuščajo ali spreminjajo dosedanjo bolj samooskrbno naravnano proizvodnjo. Povojna generacija kmetov, ki je bila dolga leta steber kmetijske pridelave, se počasi umika. Mlajše generacije niso več pripravljene kmetovati na enak način kot predhodniki in se odločajo za spremembe. Do sprememb torej prihaja tudi ne glede na naš pristop k EU.
Predčasno upokojevanje kmetov je ukrep, ki prihaja k nam z vstopom v Evropsko unijo. V Sloveniji naj bi ga začeli izvajati z letom 2004, z vstopom v EU, ker je sam ukrep vezan na finančno podporo Unije. Namen ukrepa je izboljšanje neugodne starostne strukture gospodarjev na slovenskih kmetijah in posredno izboljšanje neugodne velikostne strukture kmetij. Z ukrepom pa naj bi omogočili pridobiti primeren dohodek starejšim kmetom, ki se bodo odločili, da svoje kmetije prepustijo mlajšim. Ukrep je del programa, ki se še usklajuje z Evropsko unijo. Več informacij je pričakovati šele po novem letu, zlasti preko kmetijske svetovalne službe. Za pripravo ukrepa je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS zadolžena državna podsekretarka Mihaela Logar.
Za predčasno upokojitev oziroma prenos zemljišča se bodo lahko prihodnje leto odločili le tisti, ki bodo izpolnjevali določene pogoje, dodajajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Zainteresirani za "zgodnejši" odhod v pokoj ob
vstopu v ta ukrep ne bodo smeli biti mlajši od 55 let in ne starejši od 65 let. Pred prenosom kmetijskih zemljišč bodo morali te obdelovati najmanj 10 let, vsaj 5 let pa bodo morali biti kmetijsko zavarovani. Ko se bodo odločili za predčasno upokojitev, bodo morali v celoti in trajno prenehati s komercialnim kmetovanjem, seveda le, če bodo lastnik vsaj 3 hektarjev primerljivih kmetijskih zemljišč. Posebne pogoje bodo morali izpolnjevati tudi zainteresirani prevzemniki zemljišča. Prenosnika bodo lahko nasledili le kot gospodarji na kmetiji, imeti bodo morali ali primerno kmetijsko izobrazbo, znanje ali večletne izkušnje s kmetovanjem. Ob tem se bodo morali obvezati, da bodo na teh zemljiščih kmetovali najmanj 10 let, v skladu z dobro kmetijsko prakso in seveda tudi izboljšali kmetovanje.
Praksa v državah Evropske unije je na tem področju zelo različna. Zelo dobro razvito izvajanje ukrepa predčasnega upokojevanje imata Francija in Irska. Tako pa je verjetno tudi z rentami, ki jih prejemajo kmetje - prenosni-
ki zemljišča. Žal podatkov o višini rente, ki naj bi jih prejeli slovenski kmetje, nismo uspeli dobiti, so pa na kmetijskem ministrstvu dejali, da bodo te odvisne od velikosti prenešenih zemljišč. Zanimanje za predčasno upokojevanje kmetov naj bi bilo v Sloveniji veliko, tudi zaradi pričakovanih dolgoročnih prednosti, kot so:
- v prvem krogu pospešen prenos znotraj družine, mlajši gospodarji, uspešne kmetije, nato pa težnja po povečevanju kmetij, nastanek večjih uspešnih kmetij z mladimi gospodarji, razmero-
ma visoki zneski rente, ki bi ponovno lahko sprožili val negodovanja pri nekmetijskem delu prebivalstva v Sloveniji. Zato so pogoji razmeroma strogi, predvidena pa je tudi kontrola. V primeru neizpoljnevanja pogojev (tako na strani prenosnika kot prevzemnika) bo potrebno ves denar vrniti. Možnosti manipulacij pri izvajanju predčasnega upokojevanja kmetov ne bo, še menijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Anemari Kekec
Ali ste vedeli ...
... da je za Slovenijo značilno, da je povprečna velikost evropsko primerljivih kmetij bistveno manjša kot v Evropski uniji. Praktično je velikostna struktura slovenskih kmetij težko primerljiva z velikostno strukturo kmetij v EU. Od vseh kmetij je kmetij z do 2 ha kmetijskih zemljišč nekaj več kot 50 odstotkov, kmetije do 10 ha pa že zavzemajo kar dve tretjini kmetijskih zemljišč. V EU takšne kmetije obsegajo le 15 odstotkov kmetijskih zemljišč. Pretežni del kmetijskih zemljišč v EU tako obdelujejo kmetije z nad 50 oz. 100 ha zemljišč. To so le globalne primerjave, ki kažejo, da je velikost slovenskih kmetij bistveno manjša od velikosti kmetij v EU.
Foto: MG
Lenart • Kaj se dogaja v hotelu Crni les
Kdo je nesrečna Agata?
Kriminalisti Policijske uprave Maribor so v sodelovanju z drugimi policijskimi upravami v septembru na podlagi prejetih obvestil pri~eli obravnavati osebje hotela Črni les v Zamarkovi pri Lenartu zaradi suma različnih kaznivih dejanj. Minuli teden so opravili več hišnih preiskav tako v poslovnem objektu kot tudi v Zdravstvenem domu na Ptuju.
V okviru predkazenskega postopka, ki ga vodi Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, se vedno izvajajo različne aktivnosti in preverjajo sume kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti, zanemarjanja slabotne osebe in izdajanja lažnega zdravniskega spričevala.
O zgodovini hotela nam je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin povedal: "Tega hotela se drži smola že iz časov gradnje. Graditi so ga začeli v času Jugoslavije s tako imenovanimi nepovratnimi sredstvi leta 1989. Ko je ta vir usahnil, se je gradnja ustavila. Hotel je 10 let sameval nedograjen, v klavrnem stanju. Prisel je novi najemnik Mile Milosevič - najemnik zato, da je vzel kredit za dokončanje hotela. Hotel je postavil v da-nasnje stanje, uredil okolico in ga leta 1998 odprl. Vse je naredil s kreditom in ni imel lastnih sredstev, imel pa je tudi premalo gostov, zato je hotel v nekaj letih zapustil. Prevzela ga je Pro-banka, ki je hipotekarni lastnik. Nato ga je v najem vzela Duska Lajh, z Milosevičem pa sta se hitro sporekla. Tako hotel neke prave vsebine nima. Res pa je, da je hotel s tako velikimi kapacitetami v Slovenskih goricah težko napolniti."
Kriminaliste je zanimala predvsem dokumentacija za tisti del hotela, v katerem živi 64 starostnikov (v hotelu je okrog 110 ležisč). Zanje skrbi 22 redno zaposlenih delavcev. Hotel ima v najemu Mariborčanka Duska Lajh. Hotel nima uporabnega dovoljenja, Duska Lajh pa tudi nikoli ni pridobila dovoljenja za delo s starejsimi občani, ki ga izdaja Ministrstvo za gospodarstvo. Po neuradnih informacijah Lajhova pravi, da koncesije ne potrebuje, saj so oskrbovanci samo gostje hotela, ki lahko živijo v hotelu, kakor dolgo želijo.
Največ prahu so v javnosti dvignile govorice, da je v hotelu Črni les letos umrlo 40, po nekaterih informacijah pa 59 os-
rasTžs
Zaposleni, gostje hotela, s katerimi smo se pogovarjali, in njihovi svojci pravijo, da je gonja proti vodstvu hotela Črni les povsem neupravičena.
krbovancev. Po govoricah naj bi nekateri umrli v sumljivih okoli-sčinah. Po neuradnih podatkih naj bi obstajal utemeljen sum o sumljivi smrti pri treh oskrbovancih hotela, pri kaznivih dejanjih pa naj bi sodelovalo več zdravnikov.
Oskrbovanci hotela naj bi svoje premoženje zapusčali direktorici hotela Duski Lajh. Po neuradnih informacijah naj bi premoženje zapusčali tisti oskrbovanci, ki nimajo dovolj sredstev in so tako z nepremičninami plačali bivanje v hotelu. Neuradno je Duska Lajh tudi priznala, da ima sklenjenih nekaj taksnih pogodb.
V hotelu Črni les dvakrat na teden po dve uri dela zdravnik Ratomir Ranđelovič iz Zdravstvenega doma Ptuj. Tudi njega smo poklicali in povprasali, kaj meni o obtožbah. Povedal je, da ne bo govoril z novinarji, ki smo mu naredili že tako in tako veliko skode, ko smo objavili njegovo ime.
Delavci zavračajo očitke
V soboto, ko smo obiskali hotel, so se sestali delavci, ki očitke zavračajo in pravijo, da bodo tudi naprej 24 ur skrbeli za oskrbovance, in dodajajo, da so zaradi njih in direktorice vsi v službi. Za nastalo situacijo krivijo Zdravstveni dom Lenart in njenega direktorja Jožefa Kram-bergerja. Zaposleni menijo, da imajo v Zdravstvenem domu v Lenartu posebne želje po tem hotelu.
Direktor lenarskega Zdravstvenega doma Jožef Kramberger pa na očitke odgovarja: "Te izjave so v meni vzbudile ogorčenje. Povedati želim, da so zdravniki ZD Lenart sodelovali v hotelu Črni les na poziv, med nami ni bilo nobene pogodbene naveze. Sodelovali smo izključno zaradi ljudi, ki so rizična skupina. To so starostniki in zato bolj občutljivi. Direktorico Črnega lesa smo mnogokrat opozarjali na nepravilnosti,
a jih ni in ni odpravila. Zato smo vse stike razen urgence prekinili. Niti jaz niti Zdravstveni dom Lenart nimamo s Črnim lesom nikakrsnih načrtov. Zaradi teh izjav sem celotno zadevo predal odvetniku."
Kriminalisti so preiskovali tudi v Zdravstvenem domu Ptuj, saj je zdravnik Ratomir Ranđelovič tam zaposlen. O preiskavi v ptujskem zdravstvenem domu smo povprasali direktorico Metko Peteka Uhan, ki nam je povedala: "To nam je povzročilo zelo veliko dela. Konkretno vam ne morem povedati nič, saj je vse se v teku preiskovanja. Zadevo resujemo skupaj z zdravnisko zbornico in ministrstvom za zdravstvo. Tudi nasa interna preiskovalna komisija se ni zaključila z delom. Mislim, da vas bom lahko z izsledki interne preiskave seznanila prihodnji teden. Nas zdravnik, ki je delal v Črnem lesu brez vednosti vodstva Zdravstvenega doma Ptuj, pa je na bolniskem dopustu."
Svojci zadovoljni z oskrbo v hotelu
Ob nasem obisku v hotelu Črni les smo se pogovarjali tudi s svojci nekaterih oskrbovancev, ki so nam povedali, da v Črnem lesu zelo dobro skrbijo za oskrbovance in so ti tudi z oskrbo zadovoljni. Ena od obiskovalk, ki je obiskala očeta, ki biva v hotelu, nam je se dejala, da je edino v Črnem lesu niso vprašali, ali ima oče pokojnino in kaksno premoženje.
V petek ponoči pa je posebna komisija v hotelu Črni les opravljala inspekcijski pregled oskrbovancev hotela. V ponedeljek so člani omenjene komisije s stanjem v hotelu Črni les seznanili župana občine Lenart mag. Ivana Vogrina. Ta je o sestanku povedal: "Sestali smo se z direktorico ZD Ptuj Metko Petek
Ta teden
Kaj pa strpnost?
V času, ko nas kljub vedno novim ameriškim pogruntacijam, kako bodo v svetu naredili red, vse bolj skrbi širjenje seznama krvavih terorističnih tarč, ko čutimo, kako je, če si nekje med ameriškim kladivom in evropskim nakovalom, poleg tega pa nas mučijo še prenapete hrvaške mejne in morske predvolilne čvekarske avanture, žogobrcar-ske peripetije in domača politična razdvojenost, ti dene kot obliž na rano beseda strpnost.
Kaj pa je to? Oni dan so nas mediji spomnili, da je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 16. november za mednarodni dan strpnosti. Je to svetu vpo-smeh ali v svarilo?
Po čisti kmečki logiki bi lahko bila definicija denimo, da je nestrpnost, če ne prenesemo nekoga, ki misli drugače kot mi, ali recimo počne tisto, kar nam ni všeč. Zakaj pa ne, vsi posvetni in verski zakoni nas učijo, naj misli drugače, naj počne drugače, mi pa delajmo po svoje, počnimo, kar menimo, da je prav po vseh pravnih, verskih in moralnih regelcih. No ja, saj, a kaj ko nas vedno znova udari po hrbtu in predvsem po žepu, ko pride na dan tista stara resnica: dobrota je sirota.
Zato me ni presenetilo, ko je v nedeljski jutranji klepe-talnici na radiu Ptuj prevladalo mnenje večine poslušalcev, da so za nestrpnost v Sloveniji krivi predvsem politiki in Cerkev. Prvi, ker se ukvarjajo bolj sami s seboj kot z narodom, druga pa predvsem, ker meša vero s politiko in odpira stare rane. Morda malce prenapeto, pa vendarle, takšen je vox populi - glas ljudstva.
Razmere v sodobnem svetu in doma, globalizacija ter vse, kar sodi v to ropotarnico, nas sicer silijo k nestrpnosti; roko na srce - po malem smo vsi malce prenapeti in torej tudi nestrpni. Tudi do ilegalcev, romov, čefurjef, odpisanih, prostitutk, klošarjev in beračev, čeprav so del naše resnice in vsi niso krivi, da so, kar so. A če je res, da nestrpnost vedno temelji na nevednosti in predvsem strahu pred drugačnostjo, potem smo vsi skupaj, kot da bi bili "brez jajc". Kajti strpnost je vendarle krepost. Človeška krepost.
Martin Ozmec
Uhan, direktorjem ZD Lenart Jožefom Krambergerjem in s predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Komisija je ugotovila, da stanje ni tako kritično, stvari pa tudi niso taksne, kot bi morale biti.
Osnovna ugotovitev je, da je direktor ZD Lenart Jožef Kram-berger letos aprila na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor naslovil poročilo o ugotovljenih nepravilnostih pri izvajanju zdravstvene službe in oskrbe hotelskih gostov. Od takrat naprej ZD Lenart za hotel ne opravlja več nobenih storitev razen urgentne službe, ki jo po zakonu mora. Od takrat brez vednosti vodstva ZD Ptuj opravlja delo zdravnika zdravnik, zaposlen v ZD Ptuj.
Res je, da hotel nima nobenih dovoljenj za obratovanje, se manj pa koncesijo za izvajanje oskrbe starejsih ljudi. Menim, da je sedaj na potezi Zavod za zdravstveno varstvo, preko tega Institut za varovanje zdravja oziroma ministrstvo za zdravstvo za področje zdravstvenega varstva in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za področje domskega varstva starejsih, čeprav hotel tega statusa nima."
O viziji hotela je mag. Vogrin povedal: "Tu je nakopičenih veliko problemov. Prvo je potrebno izpeljati stečajni postopek s podjetjem g. Miloseviča. Formalno je ta hotel v lasti Mi-loseviča, čeravno ima hipoteko Probanka. Probanka se zelo počasi loteva tega problema in si želi iztržiti vsaj dvakrat več, kot je tržna vrednost hotela. A bo morala znižati ceno in hotel ponuditi ustreznemu kupcu. Mi si seveda želimo, da je objekt napolnjen, vseeno nam je, ali kot
dom starejsih ali pa kot hotelski objekt."
Zakonca Lajh obtožbe zavračata in odločno zanikata vsa namigovanja, da so starostniki v hotelu umirali pogosteje kot drugod in da sta se okorisčala z njihovo smrtjo.
Črni les je povezan z legendo o Agati, ki se je dogajala v letu 1599, govori pa o nesrečni ljubezni med mladim grasčakom Friderikom Herbersteinom in plemkinjo Agato iz gradu Stra-lek. Friderikova mati — oblastna grasčakinja - je odločno nasprotovala tej zvezi, vendar je sin ni poslusal in se je na skrivaj poročil z Agato. Ko je bil Friderik vpoklican v vojsko proti Turkom, je v njegovi odsotnosti grasčakinja Agato obsodila čaro-vnistva in so jo v Črnem lesu zažgali na grmadi.
Ali se zgodovina ponavlja? Mogoče, vendar ne vemo, kdo je v tem primeru "oblastna gra-sčakinja" in kdo Agata - država, Duska Lajh ali pa morda kdo drugi?
Zmago Šalamun
Kriminalisti raziskujejo, ali se je za temi vrati res dogajalo kaj nečednega.
Kidričevo • 49 let Taluma
Lahkota prihodnosti postaja realnost
V kidričevskem Talumu se 21. novembra spominjajo dneva, ko je leta 1954 iz elektrolitskih peči pritekel prvi aluminij. V kolektivu, ki skupaj s petimi hčerinskimi firmami zaposluje 1300 delavcev, so lani proizvedli in predelali prek ll7 tisoč ton aluminija, svoj 49. praznik pa proslavljajo ta konec tedna.
čeprav proces lastnjinjenja Taluma se ni končan, praznujejo 49-letnico proizvodnje prežeti z realnim optimizmom. Tako trdi predsednik uprave Taluma, mag. Danilo Toplek.
St. tednik: Med 300 največjimi slovenskimi izvozniki je Talum v lanskem letu pristal na zavidljivem osmem mestu. Letos nameravate v vaših elektrolizah proizvesti 117.000 ton aluminija. Vas bo to uvrstilo za kašno mesto više?
"Izvoz je imperativ vsake količkaj pomembne industrijske panoge, zaradi majhnosti slovenskega trga, in seveda Talum ni pri tem nobena izjema. Tudi v letošnjem letu bo ob blagovni proizvodnji okoli 150.000 ton aluminija naš izvoz predstavljal več kot 80 odstotkov. In verjetno bomo tudi v letošnjem letu uvrčeni med deset največjih slovenskih izvoznikov."
St. tednik: Za eno tono aluminija porabite v Talumu v povprečju 13.153 kwh električne energije, kar je po svetovnih kriterijih varčno. Ali ste lahko še bolj varčni, ali lahko porabite še manj dragocene energije?
"Talum Kidričevo je v vseh teh letih modernizacije in osvajanja tehnološkega procesa dosegel to, da je danes poraba elektirke v elektrolizah med najnižjimi na svetu. Med tistimi, ki porabijo najmanj elektrike za tono aluminija, se namreč uvrščamo na tretje mesto na svetu. Praktično je pri 13.000 kwh dosežena spodnja meja tega elektrokemičnega procesa in nikogar v svetu ni, ki bi to
mejo pri tehnologiji, ki je danes poznana, dosegel ali porabil morda še manj."
St. tednik: Poleg modernizacije proizvodnje primarnega aluminija dajete vedno večjo pozornost reciklaži oziroma pretapljanju in predelavi starega aluminija. Je to strategija vaše nadaljnje usmeritve?
"Tako je, aluminij mnogi po krivem obdolžujejo, da je energijsko potratna kovina, kar je seveda popolnoma zgrešeno oziroma zelo ozko gledanje. Res je za proizvodnjo aluminija potrebna dokaj velika količina električne energije, vendar je treba upoštevati, da je vsa ta energija vrnjena v fazi njegove uporabe. Tako zaradi lažjih transportnih sredstev kot zaradi lažje embalaže.
In kar je najpomembnejše, vse drugo mine, aluminij pa je po vseh letih uporabe lahko spet uporaben v drugi obliki, saj je iz odpadnega aluminija možno pridobiti popolnoma enakovredno kovino s samo 5 odstotki energije kot je je bilo potrebno za pridelavo primarnega aluminija.
Talum Kidričevo ima v svoji dolgoročni razvojni strategiji med prvimi nalogami zapisano povečevanje predelave sekundarnega aluminija, tako da računamo, da bi do konca leta 2007 količina predelanega aluminija v Talumu dosegla 35.000 do 40.000 ton letno. Gre za proces, ki ga v krajšem obdobju ni možno uresničiti, kajti potrebne so tehnološke spremembe, ki potegnejo za sabo tudi spremembe v proizvodnem progra-
Lahkota prihodnosti
TALUM d.d., KIDRIČEVO
DAN ODPRTIH VRAT
Vsako leto ob tovarniškem prazniku
v Talumu odpremo vrata vsem, ki želite videti, kako nastaja aluminij in izdelki iz aluminija. Na ogled tovarne vas vabimo v soboto, 22. novembra 2003. Vrata bomo odprli ob 8.30. Ob 9.uri vas bodo v jedilnici pričakali naši sodelavci. Prosimo vas, da pridete najkasneje do 9.ure, ker bomo takrat vrata zaprli, saj vas po naših obratih lahko popeljemo le v manjših skupinah in pod strokovnim vodstvom.
Prisrčno vabljeni !
Predsednik uprave Taluma, mag. Danilo Toplek.
mu. Kar pa je najbolj bistveno, zelo težko se je dokopati do zadostnih količin dovolj kvalitetnega odpadnega aluminija."
St. tednik: Če smo nekdanji TGA lahko očitali precejšnjo ekološko obremenitev okolja, je s Talumom drugače, saj je njegov odnos do okolja ekološko usmerjen?
"Da in to tisti, ki niso slepi, žal pa je teh slepcev v našem okolju še vedno dovolj, lahko vidijo in čutijo. Talum definitivno izpolnjuje vse kriterije, ki jih Evropa in svet predpisujeta industriji in specialno industriji aluminija. V vseh teh letih smo ustavili vrsto proizvodenj, nekatere modernizirali, nekatere pa zgradili povsem na novo. In vsaka med njimi ustreza najstrožjim okoljevarstvenim predpisom, ki veljajo v Evropi."
St. tednik: Torej vas ni zaobšlo trgovanje z emisijo toplovodnih plinov, verjetno je tudi Kiotski protokol del tega, kar vas v Talumu obvezuje. Ali vam na tem področju ostaja še kaj odprtih nalog?
"Te naloge so stalne in ne samo za Talum, ampak bi morale biti stalnica za celotno družbo. Kiotski sporazum namreč predpisuje naloge, ki jih mora urediti država na državni ravni. Torej, za koliko odstotkov mora znižati emisije CO2 glede na izhodiščno leto Kiotskega sporazuma, za kar je bilo izbrano leto 1986. Največji problem Slovenije je v tem, da ni znižala emisij
CO2 na področjih, kot sta recimo promet in odlaganje komunalnih odpadkov. Medtem ko je industrija, pri čemer je Talum dosegel zelo dobre rezultate, tista, ki je že v vseh teh letih z vlaganji v ekološke spremembe možno znižala emisije CO2. Na državni rani pa ta cilj, kot že rečeno, ni bil dosežen in država bo poskušala svoje neizpolnjevanje prevaliti na industrijo in proizvodnjo električne energije."
St. tednik: Kako daleč je proces lastninjenja Taluma? Vemo, da čakata na dokončno izbiro države dva ponudnika. Je o tem že znano kaj novega?
"Ne, o tem ne vem nič novega. Tako kot ste dejali, na koncu procesa sta ostala dva ponudnika, ki sta k zavezujoči dodala še dopolnjene ponudbe, oziroma svoje pogoje, pod katerimi sta pripravljena skleniti posel s prodajalcem, torej z državo. Vendar, kolikor vem, do sedaj dokončnega odgovora še vedno ni, torej proces lastninjenja še vedno traja."
St. tednik: Prav v času, ko praznujete 49-letnico proizvodnje, potekajo v vaši upravni zgradbi, na dvorišču in parkirišču intenizivna dela. Za kaj pravzaprav gre?
^"V teh letih smo praktično obnovili celotno podjetje, celotno fabriko, saj praktično ni več enega dela, ki bi bil takšen, kot je bil recimo pred 15 leti. In čisto na koncu je prišlo na vrsto
še upravno poslopje z okolico, v kar skoraj vseh 50 let ni bilo vloženo praktično še nič."
St. tednik: Prihodnje leto boste torej praznovali pol stoletja proizvodnje aluminija. Boste visok jubilej obeležili s kakšno pomembno pridobitvijo ali slovesnostjo?
"Kot je pač običajno, ne bo nič posebnega, nismo namreč znani kot prireditelji velikih zabav. Jubilej bomo vsekakor primerno obeležili, a danes kaj več o tem ne bi mogel reči. Seveda pa to ne pomeni, da bi se morda sramovali prehojene poti. 50 let je za vsako podjetje častitljiv jubilej, še posebej pa, če ti uspe ostati in obstati v takšni konkurenci in tako neurejenih pogojih, kot smo jih imeli in smo jim ponekod priča še danes."
St. tednik: Kljub recesiji svetovne aluminijske industrije lahko spet govorimo o ponovnem vzponu. Ali vas je to pripeljalo do razmišljanja o izgradnji nove, še dodatne elektrolize?
"Ne, ta podatek ni točen, v Talumu ne razmišljamo o izgradnji nove elektrolize, saj nameravamo količino aluminija, ki jo danes proizvajamo v elektrolizi B in jo bomo koncem leta 2007 ali v letu 2008 zapri-li, nadomestiti s pretapljanjem sekundarnega aluminija. Torej v Kidričevem ne razmišljamo o tem, da bi gradili dodatno elektrolizo."
St. tednik: Torej vaš slogan Lahkota prihodnosti že postaja resničnost, se že udejanja?
"Da. čeprav vedno trdim, da je optimist običajno slabo informiran sodobnik, menim, da lahko ostanemo zmerni optimisti, kar se tiče našega nadaljnjega razvoja. Kljub vrsti preprek, ovir in težav, ki nas morda še čakajo, vendar po tem smo podobni vsem podjetjem, ki želijo delati in se razvijati; in seveda po tem smo različni od vseh tistih, ki so to nehali delati. Lahkota prihodnosti postaja realnost."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Te dni v Kidričevem urejajo dvorišče in upravno poslopje Taluma.
Na borzi
Prejšnji teden so vrednostni papirji na ljubljanski borzi beležili nove rekordne vrednosti. Ob novih in novih rekordih je postalo prav težko izvirno opisati dogajanje na trgu, ne da bi se preveč ponavljal. Enostavno rečeno, trg raste,, kot so si upali sanjati le največji optimisti.
Indeks slovenskih "blue chi-pov" SBI20 je v sredinem trgovanju postavil nov rekordni mejnik pri vrednosti 3874 indeksnih točk, kar pomeni, da se je v zadnjih petih trgovalnih dneh okrepil za 2,9%. Preboj iz trgovalnega pasu, ki ga je trg oblikoval od konca septembra, je bil hiter in ob povečanem prometu, kar daje kredi-bilnost omenjeni potezi in potrjuje pozitiven trend, ki traja od poletja. Omenjeni preboj so vlagatelji očitno vzeli za pozitiven signal. Delnice ob vstopanju v nova najvišja območja dejansko niso naletele na povečane prodajne pritiske. Naravnost blestele so delnice Mercatorja. Delnica se je ob 6,7% porastu ta teden povzpela na 31200 SIT Zadnje čase je veliko prometa na delnici Gorenja. Dolgo časa je Gorenje stagniralo okoli 4700 SIT, v začetku prejšnjega tedna pa je prebilo to mejo in se hitro povzpelo na 5032 SIT na delnico, kar pomeni 4,4-odstotni tedenski porast. Veliko niso zaostajali tudi Petrol in Krka. Petrol skoraj vsak dan beleži nove rekordne vrednosti. 50000 SIT za delnico ni predstavljalo nobene resne ovire in izredno hitro se je povzpela na 53500. V zadnjem mesecu se je delnica povzpela za 13,67%, v zadnjem tednu pa za 4%. Krka beleži stalno rast. Ta teden je porasla za 2,72% na 52000 SIT. Pri ostalih delnicah praktično ni bilo zaznati negativnih številk. Pivovarna Laško je porasla za 4,8%, Radenska za 5,44%, Luka Koper za 2,41% in Istrabenz za 1,88%. Nobena izmed delnic v kotaciji ni izgubila svoje vrednosti.
Na prostem trgu so delnice sledile tistim v kotaciji. Zelo dobro so se izkazale Delnice Juteksa, ki ob 5% porastu stanejo 29000 SIT za delnico. Največ, za kar 17%, so poskočile delnice Oljarice Kranj. Sledile so delnice Maksima Holdinga z 11% in Vipa Holdinga z 10% tedenskim porastom.
Med PIDI se je največ trgovalo z delnicami KD ID, ki so poskočile za 1,84%. Po prometu so sledile delnice Nove finančne družbe 1, ki so pridobile 1,34% vrednosti. Med prometnejšimi se je najbolje odrezala Krona Senior, za katero boste morali odšteti 2,5% več kot prejšnji teden. Delnica se trenutno trguje pri 110 SIT.
Optimizem je naravnost neverjeten. V petkovem trgovanju je bilo na nekaterih delnicah ponudbe izredno malo, povpraševanje pa ne popušča. Rast je tako hitra, da se nekateri sprašujejo o previsokih vrednotenjih delnic. Vendar se očitno trg zdaj še ne zmeni zanje. Očitno vsi računajo na prevzem kakšnega večjega podjetja v bližnji prihodnosti.
Gregor Koželj Ilirika BPH, d.d., Ljubljana Gregor.kozelj@ilirika.si
Ptuj • Pogovor z novim predsednikom Mladega foruma ZLSD
"Želim biti predsednik na terenu "
Mladi Forum ZLSD Slovenije je na 13. kongresu, ki je oktobra potekal na Ptuju, dobil novo vodstvo. Novi predsednik je postal 22-letni Ptujčan Dejan Levanič, študent Pedagoške fakultete v Mariboru, smer sociologija in filozofija. Za Štajerski tednik je po prevzemu te izredno odgovorne funkcije odgovoril na nekaj vprašanj.
St. tednik: Kakšni so občutki sedaj, ko so se zadeve že nekoliko umirile, saj so od kongresa in izvolitve minili že skoraj štirje tedni?
D. Levanič: "Priznati moram, da na začetku ni bilo najlažje. Vendarle gre za funkcijo, ki je, prvi~, v Ljubljani, drugi~, gre za za~etek delovanja na nacionalni ravni. Nekatere stvari so nove, na nek na~in je vsak za~etek težak. Tisto, kar je potrebno za začetek dela, smo uspešno opravili v nekaj dneh. Pod lupo smo vzeli celotno stanje, vzpostavili stike s predsedniki lokalnih klubov, jim poslali dopolnjeni manifest ter spremenjen in dopolnjen statut. Ob tem smo jih opozorili na aktivnosti, ki jih želimo skupaj z njimi izpeljati do konca leta. Začeli smo nov projekt o človekovih pravicah, ki smo ga zaključili prvi konec tedna v novembru v sodelovanju z nekaterimi sorodnimi mednarodnimi organizacijami. Zaključek bomo kmalu posredovali javnosti, gre pa za to, da je danes v svetu vse več diskriminacije na vseh področjih. Tega se zavedamo tudi v Mladem forumu, premalo pa nasploh v Sloveniji. V ospredje prihaja šele sedaj, tik pred vstopom v EU. O tem bomo več povedali tudi v okviru priprav oziroma izvedbe evropskih volitev. Gre za zagovarjanje enakih pravic in možnosti za ženske in moške, za homoseksualce, za versko različne. S tem izhodišči bomo člani Mladega foruma startali na teh volitvah. Oglasili smo se tudi s posebno izjavo glede izbrisanih, ker se nam je zdela poteza o izglasovanem vetu na tehnični zakon o izbrisanih katastrofalna. Slo je tudi za nekatere rasistične oziroma diskriminator-
Dejan Levanič: "Ptuj še ni postal 'drugačen'..."
Foto: Črtomir Goznik
ne izjave. Prepričani smo, da se je z izbrisom iz registra prebivalstva izbrisanim naredila krivica. To je nepravilno, krivico, ki se je zgodila okrog 30 tisoč prebivalcem, bi morali čim prej popraviti. Skoda, da se takšna in podobna vprašanje vedno pojavljajo v volilnem letu. Hudo pa je to, da popravka krivice ne zavirajo posamezna ministrstva, tem-več^ljudje."
St. tednik: Z izvolitvijo za predsednika Mladega foruma ZLSD Slovenije ste prišli v sam vrh stranke. Kaj to pomeni?
D. Levanič: "Gre predvsem za odgovornost. Več je tudi informacij o organizacijskih zadevah in skupnega nastopanja ZLSD in Mladega foruma na prihodnjih volitvah. Predsednik stranke Borut Pahor je to željo izrazil že na kongresu na Ptuju, sprejeli smo jo z odprtimi rokami. Skupaj bomo pripravili program in stališča, s katerim bomo nastopili na evropskih in državnoz-borskih volitvah. Gre tudi za to, da sem z izvolitvijo za predsednika Mladega foruma prišel v krog ljudi, ki na nek način resni-
čno odločajo v državi. Sam pa s svojimi načeli in načeli Mladega foruma lahko prispevam k temu, da se tudi stranka odloča tako, kot je prav. Stranka je tudi dala izjavo o izbrisanih, o zdravstveni reformi, ki jo načelno podpiramo tudi v Mladem forumu, vendar z nekaterimi pomisleki, ker ne vključuje nekaterih temeljnih vrednot."
St. tednik: Za kakšen koncept dela ste se odločili, kakšen predsednik želite biti?
D. Levanič: "Predvsem želim biti predsednik na terenu, v stiku z mladimi na terenu. Centrala brez lokalnih klubov na terenu, v tem trenutku jih je 65, ne more obstajati. Ekipa, s katero začenjamo delo, je mlada, povprečna starost je od 22 do 24 let, verjamem, da bomo skupaj uspeli, saj nam zagnanosti in zaupanja v delo in naše projekte ne manjka."
Predvolilne obljube na papirju
St. tednik: Koliko državne politike pa bo mogoče udeja-
Murska Sobota • 3. kongres Mlade Slovenije
"Čas je za mlade!"
V prostorih hotela Diana v Murski Soboti se je konec minulega tedna pod naslovom "Čas je za mlade" odvijal tretji kongres Mlade Slovenije.
Dvodnevnega kongresa se je udeležilo okrog 90 delegatk in delegatov podmladka Nove Slovenije ter predstavniki sorodnih mladinskih organizacij iz Sloveni-
je, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Slovesnosti ob odprtju kongresa sta se udeležila tudi podpredsednika stranke Janez Drobnič
Delegati regijskega odbora Msi Ptuj - Ormož v družbi poslanca Alojza Soka.
in Alojz Sok, med samim kongresom pa sta se političnemu podmladku Nove Slovenije pridružila tudi predsednik stranke Andrej Bajuk in opazovalec v evropskem parlamentu ter poslanec v DZ Alojz Peterle.
Zbrane delegatke in delegati Mlade Slovenije v Murski Soboti so med drugim na svojem tretjem kongresu obravnavali in sprejeli nekatere spremembe v statutu in samem programu podmladka ter za dobo dveh let izvolili novo vodstvo. Edini kandidat za predsednika je bil dosedanji predsednik Jernej Pavlin, podpredsednika bosta naslednji dve leti Marjeta Polajnar in Alen Sa-lihovič, generalni sekretar podmladka še naprej ostaja Rajko Ilc, na mestu predsednika sveta pa je Silva Soka zamenjal Rajko Janžekovič.
Mojca Zemljarič
njati v okolju, iz katerega izhajate, torej na Ptujskem?
D. Levanič: "Mislim, da veliko. Ko prideš v takšno organizacijo, v bistvu spoznavaš, kaj vse se dogaja na političnem področju. To, kar se trenutno dogaja na političnem področju na Ptuju, mi ne ugaja. Samo poglejmo predvolilne obljube: veliko jih je bilo, sedaj pa se ne uresničujejo. Ena od strank na Ptuju se je na primer zavzeto ukvarjala z vprašanji zaposlenih, kako uspešno jih bo reševala, sedaj pa tega ne uresničujejo. Mi še vedno čakamo, na Ptuju še vedno zaudarja in še kaj bi lahko naštel. Tak dostop do volivcev je po našem katastrofalen, nesprejemljiv. Obljubiti moramo tisto, kar je uresničljivo."
St. tednik: Ampak vaša stranka, ZLSD, je še vedno članica koalicije Za drugačni Ptuj'?
D. Levanič: "Da, ampak koalicija ne deluje, to javnost verjetno ve. Ustanovljena je bila, ker tudi s prejšnjim županom nismo bili zadovoljni. Želeli smo nekih sprememb, zavzemali smo se resnično za drugačni Ptuj, Ptuj pa v enem letu po volitvah ni postal 'drugačen'. V mestnem svetu prihaja do konstruktivih razprav, boljših razprav, vendar samo pri tem ne more ostati. Projekte se moramo naučiti tudi realizirati, če jih seveda imamo. Denarja za vse ni dovolj, vendar tisto, za kar smo se odločili in tudi obljubili v predvolilnem času, moramo tudi uresničiti. V mislih imam projekt devetletke in v tej povezavi tudi investicijo v OS Ljudski vrt, ki se mora čim prej začeti. V mislim imam tudi socialna stanovanja, ki jih na Ptuju prepočasi urejamo, prav tako bolonjsko
deklaracijo, ki bi jo morali poznati in uresničevati v kakovostnem pogledu. Ni samo dovolj ustanavljati šole, potrebno je poskrbeti tudi za kakovost izobraževanja."
St. tednik: Kaj je tisto najpomembnejše, kar v tem trenutku potrebujejo mladi na Ptuju?
D. Levanič: "Mladi na Ptuju prvenstveno potrebujejo mladinski center, ki je prav tako ena od predvolilnih obljub. Govori-
lo se je, da bi ga uredili v stari kinodvorani. Mladi potrebujejo kulturno-prireditveni center, potrebujejo večnamensko kulturno dvorano, v kateri ne bodo potekale samo prireditve, koncerti, temveč tudi okrogle mize, predavanja, potrebujejo prostore za izražanje svojih talentov. Danes se vse to na Ptuju odvija na različnih lokacijah, ki pa medsebojno niso povezane, kar tudi onemogoča medsebojno druženje mladih. V velikem prostoru pa bi lahko vsa ta interesna združenja, podmladke političnih strank in mladinski svet mestne občine Ptuj združili. Naslednja stvar, ki jo mladi na Ptujskem potrebujejo, je zaposlitev. Mestna občina Ptuj mora biti tista, ki bo poskrbela, da bodo mladi po končanem šolanju ostali na Ptuju, da jim bo zagotovila delovno mesto."
MG
Prejeli smo
"Pozdrav z vzhoda"
Občina Ormož gradi svoje komuniciranje z vsemi javnostmi, tudi do novinarske, na naielih odprtosti dostopa do informacij in zagotavljanja pravice do informiranosti slehernega obiana. Celo vei! Informiranost nenehno spodbujamo in izgrajujemo proaktivni pristop, ki zagotavlja redno, resnično, objektivno in uporabno informacijo slehernemu občanu občine Ormož in državljanu s širšega območja, če ga seveda karkoli zanima. Izjemno odgovorno in skrbno pripravljamo vse informacije tudi za novinarje, ki jih profesionalno zanima dogajanje v občini in ki želijo o tem poročati svojim javnostim. Pri tem zagotavljamo pravico do enakega pristopa do informacij vsem ciljnim skupinam. Izjem v času opravljanja mojih mandatov opravljanja županske funkcije nismo delali. Smo pa ažurnost informiranja dopolnjevali s sodobnimi tehnologijami in ga približevali tako prebivalcem kot drugim ciljnim skupinam, ki jih bodisi profesionalno, bodisi osebno, zanimajo dogodki v Občini Ormož.
Ta opredelitev je tudi od nas zahtevala večjo profesionalizacijo na področju zbiranja, obdelave in posredovanja informacij. Zaradi tega smo tudi sprejeli pravila o posredovanju informacij, saj tako odgovorne in za občane pomembne dejavnosti Občine Ormož ne moremo preprosto puščati naključjem. Informiranost občanov jemljemo kot najbolj odgovorno funkcijo Občine, zato informacije pripravljamo celovito in ažurno. Tudi tiste, ki jih za svoje profesionalno delo in razumevanje tako strateških kot vsakdanjih stvari potrebujejo novinarji. Dejstva in objektivnost naj bi bila za njihovo delo osnova, širina njihovega razumevanja pa temelj za komentiranje. Takšnega odnosa do informiranja si želimo v Občini Ormož, zato so njena vrata do informacij in do kompetentnih informatorjev vedno odprta.
Vili Trofenik, župan občine Ormož
Ptuj • Mladi forum ZLSD
Odslej na čelu Simona Muršec
Člani in članice Mladega foruma (MF) ZLSD Ptuj so se v soboto, 15. novembra, zbrali na 6. redni letni konferenci lokalnega kluba.
Ob tej priložnosti so zbrane na konferenci nagovorili predsednik MF Slovenije in dosedanji predsednik MF ZLSD Ptuj Dejan Levanič, nekdanji predsednik MF Slovenije in kandidat
foruma za poslanca v evropski parlament Luka Juri in predsednica območne organizacije ZLSD Marija Magdalenc. Sicer pa so ptujski forumovci na letošnji konferenci sprejeli nekaj
Foto: mz
Novi predsednici Simoni Muršec sta ob izvolitvi čestitala tudi Dejan Levanič in Luka Juri.
sprememb v statutu lokalnega foruma in izvolili novo vodstvo: za predsednico Simono Muršec, študentko prvega letnika mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, za podpredsednico MF ZLSD je novoizvoljena predsednica imenovala Vanjo Janžekovič, za podpredsednika pa Žigo Simoniča. V kolegij predsednice MF ZLSD Ptuj pa so bili izvoljeni tudi Petra Kurnik (generalna sekretarka), Nastja Levanič (organizacijska sekretarka), Mladenka	Bogatinovski
(mednarodna sekretarka), Tamara Berger (oseba za stike z javnostjo), Urša Fajt (koordinatorka za informiranje), Peter Mlakar (E-koordinator), Živa Ketiš (regijska koordinatorka), Miro Sar-kičevič (koordinator za splošne zadeve), Bato Lončarič (koordinator za zabavo) in Luka Tetičko-vič (član kolegija predsednice).
Mojca Zemljarič
Ptuj • Pogovor z namestnico izraelske veleposlanice na Dunaju Galit Ronen
"Ko nehas ziveti, je terorizem zmagal ..."
Prejšnjo sredo je Ptuj obiskala namestnica izraelskega veleposlanika za HrvaSko, SlovaSko in Slovenijo, ki ima sedeZ na Dunaju, Galit Ronen. Dunajska ekipa je v celoti Zenska; ob namestnici veleposlanice delajo v veleposlaništvu Se tri tajnice.
Med enodnevnim obiskom na Ptuju, z Dunaja se je pripeljala sama, se je Galit Ronen srečala s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, obiskala je Miheličevo galerijo in vinsko klet, kjer se je srečala s predstavniki Centra interesnih dejavnosti Ptuj, Javnega sklada za kulturo in LTO Ptuj. Tema pogovorov so bile možnosti za izmenjavo, za utrditev kulturnih in drugih vezi med državama.
St. tednik: Ptuj ste prvič obiskali. Kakšni so vasi prvi vtisi?
G. Ronen: "Ptuj je zelo lepo mesto. Je zelo staro, ampak zelo simpatično. Z vodnikom sem se sprehodila po mestu. Obiskala sem Miheličevo galerijo, razstava je zelo lepa, vsi so
Foto: MG
Galit Ronen: "Moji prvi vtisi so zelo pozitivni."
prijazni. Moji vtisi so zelo pozitivni."
Št. tednik: Ima va{ prvi obisk na Ptuju poseben pomen? Slovenijo pogosto obiskujete.
G. Ronen: "Da, pogosto obi-ščem Slovenijo, saj sem zanjo 'odgovorna', saj je to moje področje delovanja, vendar večino svojega časa preživim v prestolnici Ljubljani, kjer sodelujemo z vašo vlado. Na Ptuj sem prišla zato, ker mislim, da ne smemo sodelovati samo z vlado, ampak tudi na regionalnem nivoju. Ravno to je bil namen mojega srečanja z županom, da bi preučila možnosti sodelovanja med Ptujem in Izraelom."
Št. tednik: Srečali ste se s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Kakšna je bila tema vajinega pogovora?
G. Ronen: "Možnosti sodelovanja. Povedal mi je nekaj o zgodovini mesta Ptuja, potem pa sva govorila o možnostih sodelovanja na različnih področjih: ali bi lahko sodelovali na področju kulture, izobraževanja, kot pobratena mesta. Govorila sva o možnostih, na naslednji stopnji pa bova govorila o bolj konkretnih stva-
reh."
Št. tednik: Ste specialistka genetike. Kako je prišlo do tega, da ste postali diplo-matka?
G. Ronen: "To je zanimivo. Isto je zanimalo tudi vašega župana. Moje delo mi je postalo dolgočasno, ker se ne ukvarja z ljudmi, ampak z boleznimi. Tako se je pač zgodilo, ko sem končala z diplomo in iskala zaposlitev, sem zaprosila za službovanje na zunanjem ministrstvu. Leto kasneje, po petih preizkušnjah, so me sprejeli. To se je zgodilo ravno ob pravem času, kot naročeno, saj sem bila naveličana in nezadovoljna s svojo službo in sem iskala neke nove možnosti oziroma izzive. Prva služba v diplomaciji je bila po dveletnem obdobju uvajanja - t. i. kadetskem usposabljanju, kjer sem najprej morala skozi polletno t. i. akademsko izobraževanje, nato pa je sledilo še leto in pol dela v praksi, ki je bila v Peruju v Limi, kjer je veliko kriminala in terorizma, v času, ko je prišlo do zavzetja japonske rezidence. Stanovala sem ravno preko ceste, tako da sem bila nekaj mesecev brez elektrike in vode. Dogajalo se je, da sem na intervale dobivala vodo in
Trojanski klanec smo zavarovali z ograjo iz starih gum, vse ostale pa s štirimi dobrimi zimskimi gumami.
Predstavljajte si, da bi morali vsak oster ovinek na slovenskih cestah zavarovati z odbojnimi ograjami iz rabljenih gum. Milijon jih ne bi bilo dovolj! Lahko pa so dovolj že štiri dobre, da se izognete zimskim neprijetnostim.
Bolje 4 dobre kot 100 slabih.
Prihaja zima in čisto lahko se zgodi, da nas ob čarobno zasneženi pokrajini zanese in izgubimo kontrolo. Vendar si na zasneženi cesti tega ne smemo privoščiti. Zato smo se potrudili, da bi se vaša zgodba »Na klancu« vedno srečno končala.
Pri Direkciji Republike Slovenije za ceste smo se pozanimali o najbolj kritičnih cestnih odsekih na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Med najbolj izpostavljenimi so gotovo trojanski klanec, elblov klanec in drugi vzponi med Lenartom in Gornjo Radgono. Ovinkariti ni priporočljivo na vzponih med Ložnico in Tepanjem, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem ter na mislinjskem klancu. V Pomurju pa nas lahko zanese predvsem na vzponih v senčnih legah med
Paam auto, d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Ljutomerom in Pavlovci , med Ormožem in Središčem ob Dravi ter na odseku Jurovci -Gruškovje. Prav tako velja povečana previdnost na vseh mostovih, še posebej nad rekami, kjer je zaradi povečane vlažnosti veliko večja verjetnost poledice.
Najboljši način, da se ognete obcestnim ograjam, so štiri dobre zimske gume.
KUMHO Tyres neneheno vlaga v razvoj novih tehnologij, ki ji preizkuša na najhitrejših dirkališčih sveta in je uradni opremljevalec evropskega prvenstva Formule 3. Zimske pnevmatike KUMHO odlikuje visoka tehnološka dovršenost in odlične lastnosti v izjemnih zimskih pogojih vožnje. Model KW 7400 z
dodatkom silice v tekalni površini je termo neaktivna guma. To pomeni, da pri nizkih temperaturah ne trdi, kar je prvi pogoj za dober oprijem pozimi ter glavna razlika med letnimi in zimskimi gumami. Dosega odlične zavorne rezultate, bočno vodenje in trakcijo (vlečna sila). Zimsko ponudbo dopolnjujejo še pnevmatike GRIP KC 11 in novost na našem tržišču I'ZENX KW 17 z vgrajenim ščitnikom za platišča, visoko zmogljivimi lateralnimi lamelami in odlično snežno trakcijo. Štiri dobre gume so največ, kar lahko sami storite za svojo varnost.
In ne pozabite: bolje ustavijo štiri zimske gume Kumho kot na stotine slabih.
Galit Ronen je sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ob tej priložnosti sta izmenjala darila.
elektriko, tako sem ob vsaki majhni priložnosti, ko je bila voda in elektrika, to izkoristila za hiter tuš ali pa sem si kaj skuhala. Iz Lime sem šla v Lizbono na Portugalsko, kasneje sem bila v Izraelu tri leta odgovorna za ameriški senat, zdaj pa zadnje leto s sedeža na Dunaju opravljam delo namestnice veleposlanice za Slovenijo, Slovaško in Hrvaško."
Št. tednik: Slovenija in Izrael sta tradicionalno v dobrih odnosih. Kaj bi se kljub temu še dalo izboljšati?
G. Ronen: "Ko načnete vprašanje o odnosih, lahko rečem, da so izboljšave možne na vseh področjih. Najbolj bi morali pospešiti sodelovanje na gospodarskem področju. Narediti bi morali več, saj je recipročna menjava zelo nizka."
Št. tednik: Glede na to, da je grožnja vojne v Izraelu vsakdanjik, kako ljudje živijo v takih razmerah? Je življenje lahko normalno?
G. Ronen: "Veste, človeška rasa je izjemna. Privadiš se na to. Ni to, da postane sčasoma manj strašljivo oziroma naravno, vendar začneš živeti s tem. Na primer moja sestra ima tri otroke, vendar nikoli ne potujejo skupaj. Eden gre enkrat z mamo, drugič drugi z očetom in tako dalje. Ko greš v restavracijo, greš tja, kjer misliš, da bo varno. Čeprav tega ne veš zagotovo, ampak samo ugibaš, kje je najvarneje. Vedno si nemiren in na preži. Prvi dan po napadu je ponavadi manj ljudi zunaj, na ulicah, po nekaj dneh pa se življenje vrača na stare tire, saj enostavno ne moreš nehati živeti. Če nehaš živeti, je terorizem zmagal. Ljudje tega ne morejo in ne smejo storiti.
Ko smo bili pred tremi leti zelo blizu miru, je nasilje spet izbruhnilo. Po nekaj mesecih nasilja so ljudje mislili, da bo to pač trajalo nekaj časa, kasneje pa se bo vse poleglo in umirilo. Ampak se na žalost vse do danes še ni. Še vedno upamo, da se bo vse spremenilo, ampak četudi se ne bo, ljudje ne bodo nehali živeti. Ljudje v Evropi so prestajali še hujše stvari."^
Št. tednik: Kaj lahko poveste o o vašem zasebnem življenju?
G. Ronen: "Rodila sem se v kibucu Ramat Hashofet na socialistični samozadostni kmetiji, ki je štela 400 do 500 'članov' oziroma delavcev. Živela sem v otroškem domu in ne s starši. Videla sem jih le štiri ure na dan v popoldanskem času. Potem sem bila v vojski. V Izraelu je obvezno služenje vojaškega roka tako za moške kot za ženske. Nato sem ugotovila, da potrebujem nekaj premora od vsakodnevnega življenja, zato sem se odločila za enoinpol-letno potovanje po Aziji, od Japonske, Tajske, Filipinov do Indije. Postala sem bolj sproščena. Napisala sem diplomo, nato pa sem začela delati v diplomaciji. Ljudje so prepričani, da je delo v diplomaciji samo zabava, koktejli, vendar ni tako. Delo je zelo težko. Doma sem namreč samo 14 dni na mesec, saj nenehno potujem in spim po hotelih."
Št. tednik: Imate družino?
G. Ronen: "Sem ločena. Tak način življenja je naporen tudi za družino, saj se ni lahko seliti vsakih nekaj let. Tako recimo moj mož ne more dobiti redne službe. Zato je to zelo težko.
Življenje torej ni tako glamurozno, kot si ga ljudje predstavljajo. Po drugem, tretjem koktejlu komaj spoznaš, za kaj gre. Koktejli so v bistvu tvoja služba. V situaciji, kjer imaš povabljenih sto ljudi, lahko samo nekaj minut nameniš nekomu, potem pa že odhitiš k drugemu. Zdaj, recimo, se dogovarjamo, da bi vaš minister za šolstvo in šport obiskal Izrael."
Št. tednik: Kako preživljate prosti čas?
G. Ronen: "Prostega časa nimam. No, ko ga imam, grem s prijatelji na telovadbo. Ker pa živim na Dunaju, hodim na koncerte, balete. Dunaj je mesto s številnimi kulturnimi dogodki. Rada pa tudi hodim na sprehode, posebej poleti."
Št. tednik: Kakšno glasbo radi poslušate?
G. Ronen: "Večinoma latinsko, čeprav bi pričakovali, da poslušam klasično."
Št. tednik: Kaj pa veste o slovenski kulturi?
G. Ronen: "Pol leta, preden so mi določili Slovenijo kot moje delovno okolje, sem se začela zanimati za slovensko kulturo, predvsem preko pogovorov z ljudmi. Predvsem so me zanimale možnosti sodelovanja med našima državama. Vsakokrat, ko sem v Sloveniji, poskušam početi nekaj, kar je v povezavi z umetnostjo in izobraževanjem, z vsem, kar bi okrepilo medsebojno sodelovanje. Če bi rekla, da poznam vse slovenske umetnike, bi zagotovo pretiravala, se pa trudim, da vsakokrat obogatim svoje znanje. Prepričana sem, da o neki državi nikoli ne veš dovolj."
Št. tednik: Slišala sem, da je vaša najljubša slovenska skupina Siddharta.
G. Ronen: "Ne vem, ali je moja najljubša, ampak gre za glasbo, ki je unikatna za Slovenijo. Tega ne bi tako počeli na Dunaju, zato se na tak način učim kulture, da poslušam tovrstno glasbo. Na primer, pozanimala sem se, kaj posebnega lahko počnem na Ptuju, pa so mi rekli, naj obiščem Miheliče-vo galerijo in vinsko klet. Ne vem, ali lahko sicer vinsko klet označimo za kulturo, vendar hočem spoznati tipične značilnosti nekega okolja, ki ga obi-
ščem."
Majda Goznik
C
^^oUi^ Vas vljudno vabi na
Predsednik:
VilibaldTomašie	Atedijska sponzorja:
(.RADlOfTUJ
VELIKI SONČKOV DOBRODELNI
KONCERT
m
ZAKLJUČEK DKCIJE 'NOVCIC ZD SOtiCIli lUTRr
SS.11.8003 OB 18. URI
V ŠPORTNI DVORANI CENTER Nil PTUIU
Foto: MG
Lenart • Pogovor z direktorico hotela Črni les

d
"Skrbim za ljudi, ki jih je država zavrgla"
Direktorica hotela Črni les Duška Lajh dolgo ni hotela govoriti z novinarji. V torek pa, ko smo sli preverjat govorice, da je hotel zaprt (izkazalo se je , da to sploh ni res), pa smo direktorici zastavili nekaj vprašanj in nanje nam je tudi odgovorila.
Nadaljevanje s ^^rani 1.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve trdijo, da je v domovih za ostarele dovolj prostih mest.
"To ni res. Pred izbruhom afere smo imeli čez 40 rezervacij. Pred nekaj dnevi so bile ~akalne dobe za domove tudi do dve leti. Danes pa na ministrstvu ugotavljajo, da je v slovenskih domovih prostora za to~no 64 pacientov. Povedano druga~e: v domovih je dovolj prostora to~no za število naših oskrbovancev. Ali ni to čudno?"
Koliko vaših oskrbovancev je v hotelu in koliko v bolnišnici?
"Mi imamo 63 oskrbovancev. Po petkovem nočnem nerazumnem inšpekcijskem nadzoru, ko komisija pri nas ni ugotovila kakšnih večjih nepravilnosti, je ena pacientka doživela dihalno stisko in je bila odpeljana v bolnišnico, drugo pa so odpeljali neupravičeno, po njihovem zaradi dehidriranosti. V naslednjih dneh so bili v bolnišnico odpeljani še trije oskrbovanci, njihove diagnoze pa nimajo nikakršne povezave z zanemarjanjem."
Kaj menite o trditvi direktorice ZD Ptuj, da ni vedela, da zdravnik Ratomir Ranđelovic dela pri vas?
"Njenih izjav ne bom komentirala, saj direktorica Petkova govori veliko neresnic. Res je zdravnik Randelovič delal pri nas in nemogoče je, da vodstvo ZD Ptuj tega ne bi vedelo. Direktorica je videla račune, ki
so nam jih izstavljali, saj so na njih njeni podpisi. Vedela pa je tudi, da reševalna služba Ptuj skrbi za sanitetne prevoze naših oskrbovancev. Pred sodelovanjem z ZD Ptuj so dobri dve leti za nas delali zdravniki iz ZD Lenart, ki so za to bili tudi plačani."
Govori se, da je dr. Ranđelovic svoje delo opravljal nestrokovno.
"O strokovnosti težko govorim; ker nisem zdravnik, težko sodim. Vendarle moram reči, da je v našo hišo vnesel veliko topline, svojci in pacienti so ga imeli radi. Tudi do nas je bil zelo korekten. Umrljivost pa pri nas ni bila nič večja kot takrat, ko so pri nas delali zdravniki iz ZD Lenart."
Pravite, da sedaj ne dela. Kdo ga nadomešča?
"Trenutno ga ne nadomešča nihče. Za urgenco kličemo ZD Lenart. Po moji presoji bi ga moral nekdo nadomeščati. Zdravnik ima namreč v ZD Ptuj vpisanih okrog 70 pacientov in menim, da bi morali v ZD Ptuj poskrbeti za nadomestnega zdravnika. Mislim, da se direktorica ZD Ptuj zaveda, kaj pomeni biti brez zdravnika. Če bo gospa direktorica sama nosila odgovornost za teh 70 pacientov, tudi prav. Naša ustanova je gotovo ne bo."
Kako ste dobivali paciente, saj državna sekretarka Apohalova trdi, da za vas niso vedeli?
"Trditve gospe Apohalove, da za nas niso vedeli, so neresnične in gospa se spreneveda
Hotel v Črnem lesu stoji v idiličnem okolju Slovenskih goric.
■oto: Zmago Šalamun
pri stvareh, pri katerih se ne bi smela. Ko smo nastajali, smo našo predstavitev poslali vsem socialnim službam v bolnišnicah in tudi vsem centrom za socialno delo. Paciente smo dobivali iz socialnih služb, bili pa smo tudi na seznamu domov v Sloveniji. Vsi so vedeli, da obstajamo, saj so občine plačevale del stroškov oskrbnine in centri za socialno delo so izdajali odločbe."
Kako je z dovoljenji?
"Res je, da nam nekaj dovoljenj manjka, pa ne zaradi tega, ker jih ne bi želeli. Zaradi tega smo plačali veliko kazni. Ves čas smo si prizadevali dovoljenja pridobiti."
Govori se tudi, da ste od oskrbovancev zahtevali, da vam zapustijo premoženje. Oskrbovanci, ki naj bi vam ga zapustili, pa naj bi umirali v čudnih okoliščinah. Ali
je to res?
"Če bi oporoke obstajale, je zelo čudno, da se nihče od oškodovanih sorodnikov ni oglasil. Medije sem prosila, naj mi najdejo teh 60 ljudi, ki bi lahko oporoke pokazali. Do danes se ni še nihče oglasil. To, da sem 'usmrtila' 40 oziroma 59 ljudi, je nesmiselno, da se o tem sploh pogovarjava.
Kar se tiče naših varovancev, pa moram povedati, da v teh treh letih nihče ni imel akademskega naziva in niso bili bogati. V našem hotelu je zelo malo srednjega sloja, mogoče celo več revežev. So ljudje, ki pri nas bivajo že več let za pol cene, pa nam niso nič podarili."
Po govoricah sodeč, pa vseeno nekaj teh oporok obstaja, ali ne?
"Obstajata dve oporoki, kar pa ni nič spornega, saj sta notarsko overjeni pred pričami."
Zanikate torej vse obtožbe. Zakaj je po vaše prišlo do te afere in kdo po vaše stoji za njo?
"Odkar smo tukaj, na svoji koži občutimo, da se nekaj dogaja. Marsikomu ni všeč, da sva s soprogom tukaj. Pljuvali so po nas, ko smo prišli in prevzeli hotel, ki je bil v velikih rdečih številkah. Po treh letih delovanja, kljub temu da nekaterih dokumentov nimava, sva vztrajala in hotela dokazati, da pravzaprav lahko s pridnostjo in odrekanjem nekaj dosežeš brez pomoči države. Ne razumem pa, kako nam v tej situaciji država meče polena pod noge, saj vendarle skrbim za ljudi, ki jih je država zavrgla. Država bi nas morala podpirati, saj delujemo v dobro pacientov in plačujemo vse obveznosti do nje."
Zmago Šalamun
Ormož • Za kruh in položnice
Delavci zahtevajo plače
Kršitve delovne zakonodaje se ne dogajajo le v velikih tovarnah z več sto zaposlenimi, še v večji stiski so delavci v manjših obratih, ki so pogosto neorganizirani in ne znajo ali zmorejo zahtevati svojih pravic.
Pri Marjanu Sevru, s.p., na Hajndlu 24 pri Ormožu so od lanskega decembra zaposleni težje zaposljivi delavci, ki jih je k njemu napotil urad za delo. Sever je zaposlil 12 delavcev (štirje so že prekinili delovno razmerje), ki imajo z delodajalcem sklenjeno dveletno pogodbo o delu in za to je delodajalec, za vsakega, od države prejel milijon tolarjev. Obrat se ukvarja z izdelavo žebljev, plastičnih tulcev za sveče in drugih plastičnih izdelkov. Plača se suče okrog 100.000 tolarjev in z njo so zaposleni zadovoljni. Zadovoljni so tudi z delodajalcem, ki ima sicer posluh za njihove težave, vendar se vsa zgodba zatakne pri denarju. Povedali so, da so plače neredne, da nekaterim delavcem dolguje majsko plačo, da niso prejeli regresa. Plačo jim izplačuje na roko, v treh ali šti-
rih obrokih, za katere morajo prositi in beračiti, kot da ne bi šlo za njihov zasluženi denar, so povedali zaposleni. Zaradi tega si ne morejo urediti osnovnih življenjskih potreb, ne morejo najeti posojila pri banki in so tudi sicer v zelo veliki materialni stiski. Pomagajo jim sorodniki, ki poskrbijo za različno hrano, ker pa je treba plačati položnice, pa za vsakdanji kruh denarja pogosto zmanjka. Delodajalec ima do zaposlenih različna merila in menda eden zaposleni celo redno prejema plačo, drugim dolguje plačo za mesec, dva, ali več.
Ker gre za resne očitke, sem želela navedbe zaposlenih preveriti pri delodajalcu. Marjana Sevra sem po daljšem iskanju le uspela dobiti na telefon. Ko sem ga poprosila, da pove svojo plat zgodbe, je le rekel, da ne bo dajal nobenih izjav. Za-
grozil je še, da bo tožil naš časopis, če bomo pisali neresnice, proti dvema posameznikoma pa naj bi že vložil tožbe.
Na uradu za delo na Ptuju je vodja Miran Murko povedal, da je bila v decembru 2002 res podpisana tripartitna pogodba med Marjanom Sevrom, 12 težje zaposljivimi posamezniki in zavodom za zaposlovanje. Delodajalci so imeli možnost prejeti subvencijo za zaposlitev težje zaposljivih brezposelnih oseb, s ciljem izenačevanja zaposlitvenih možnosti teh iskalcev zaposlitve. Pred podpisom pogodbe so morali podati izjavo, da imajo poravnane vse obveznosti (davke, prispevke, poslovne obveznosti ...). Glede na dolžino zaposlitve je delodajalec prejel subvencijo. Večina delavcev je imela pogodbe za dve leti, kar je bilo za vsakega stimulirano z milijonom to-
larjev. Že spomladi so na urad prišle prve pritožbe delavcev. S Sevrom so se na uradu poskušali dogovoriti, da odpravi nepravilnosti, vendar so se kljub dogovoru nepravilnosti nadaljevale. Zaradi suma kršitve delovno pravne zakonodaje so uvedli nadzor, ki je potem obvestil inšpekcijo. Štirje delavci so prekinili delovno razmerje zaradi nepravilnosti, do delodajalca pa so vzpostavili terjatev - vrniti mora namreč preostanek neizkoriščenih sredstev, ki je sorazmeren z dolžino zaposlitve, in tudi obresti.
Miran Murko je še povedal, da so na ta način v minulem letu na Območni službi Ptuj zaposlili okrog 70 ljudi. Opazili so, da do kršitev prihaja tudi pri nekaterih drugih delodajalcih, zato so bili tam prav tako uvedeni ustrezni ukrepi.
Alenka Klinar, vodja obmo-
čne enote inšpektorata RS za delo v Mariboru, je potrdila, da so kršitve bile, nanašajo pa se predvsem na izplačevanje plač. "Prejeli smo obvestilo službe za nadzor pri uradu za delo s pobudo, da raziščemo domnevne nepravilnosti v zvezi s plačami." Prvi pregled je bil 12. juni ja in inšpektor je podal ukrepe v zvezi s postopkom, pa tudi opozorilo k načinu odpovedi Izdana je bila odločba, ki se na naša na fotokopije prijav zava rovanja in določitev o plačah Na podlagi druge prijave 16 junija je bil opravljen ponoven pregled in izrečen je bil ustni ukrep. Klinarjeva je povedala, da je bilo na kontrolnem pregledu prejšnji teden ponovno ugotovljeno, da se ukrepi le delno izpolnjujejo.
Postopek še ni zaključen, delavci še vedno čakajo na plače. viki klemen~i~ ivanuša
in tam
Ptuj • Comenius na gimnaziji
Gimnazija Ptuj je vključena v cel niz mednarodnih projektov in je na tem področju ena od vodilnih šol v Sloveniji. Zato ni čudno, da sta ji Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Center za mobilnost in evropske programe zaupali izvedbo Come-nuus dneva, ki je bil prejšnji četrtek v Gimnaziji Ptuj pod naslovom Comenius dan -predstavitev primerov dobre prakse.
Fl
Maribor • Razstava lenarških likovnikov
V mariborskem Kulturnem centru Sinagoga so sinoči odprli razstavo likovnih del Kluba likovnikov Lenart. Likovni ustvarjalci, ki jih združuje Klub likovnikov Lenart, so se v letih kontinuiranega dela predstavili na več samostojnih in skupinskih razstavah, torkat pa se v Mariboru predstavljajo z izborom del, nastalih v času likovne kolonije na turistični kmetiji Ferenc v Cankovi. Razstava bo na ogled do 29. novembra.
AK
Ljutomer • Lovci znova opozarjajo
Na območju občine Ljutomer so lovci v zadnjem času znova naleteli na številno poginulo divjad, ki jo pokončajo potepuški psi. Lovsko društvo Ljutomer zato znova opozarja vse lastnike psov, naj vodijo svoje ljubljence na povodcih, sicer bodo zaradi novega pogina divjadi morali ukrepati. Potepuški psi namreč preganjajo divjad, ki ponavadi konča v zobeh teh psov oz. v begu ujeta v vejevju. Ljutomerski lovci so tako v gozdu med Ljutomerom in Kameščakom našli srno (na fotografiji), ki je v begu pred psom poginila ujeta v vejevje.
MŠ
Ivanjševski Vrh • Obnovljena Ivanjševska slatina
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda že od leta 1999 skrbi za čistost slovenskih voda in vrelcev, znameniti slatinski vrelec 'Ivanjševska slatina' v Ivanjševskem Vrhu pa je že 22. obnovljeni vodnjak oziroma vrelec v državi. Obnova, ki je potekala v sodelovanju z občino Gornja Radgona in Krajevno skupnostjo Negova, je stala 3.3 milijona tolarjev.
Natalija Škrlec
Ptuj • Razstava malih živali
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj jutri ob 10. uri odpira 8. mednarodno razstavo malih pasemskih živali. Na razstavi, ki bo odprta od petka, 21., do nedelje, 23. novembra, bodo znova predstavili male živali najrazličnejših pasem in barv. Na ogled bodo kunci, perutnina, golobi, sobne ptice in druge živali gojiteljev iz ptujskega in drugih društev po Sloveniji, na razstavi pa tudi letos sodelujejo gojitelji iz sosednje Hrvaške.
TM
Ptuj • Prva slovenska mojstrica avtokleparstva
Nic ni tezko, ce delas z veseljem
Med 326 novimi slovenskimi mojstri obrti, ki so prejeli mojstrske diplome Obrtne zbornice Slovenije 28. oktobra letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, je tudi prva mojstrica avtokleparske stroke, Srečka Koletnik iz Ptuja.
Avtokleparska delavnica Rajka Koletnika v Ptuju, ki posluje od leta 1984, ima zagotovljeno prihodnost. Oče Rajko, ki se s kleparstvom ukvarja že prek 30 let, je tega še posebej vesel, saj je hčerka Srečka od malega kazala navdušenje nad to obrtjo. Komaj je hodila, pa je že imela v roki kladivo, in če ji je le bila dana možnost, je očetu ""pomagala" ter rada udarjala po "plehu". In čeprav ni najbolj za žensko, je ta poklic tudi resnično vzljubila.
Po osemletki se je Srečka vpisala v strojno metalurško šolo v Mariboru, kjer je leta 1991 pridobila poklic in naziv avtomobilski klepar - preobli-kovalec in spajalec kovin. Septembra 1991 jo je zaposlil oče v svoji delavnici in od takrat delata skupaj. Ker manjka očetu do upokojitve le še nekaj let in ker je bilo treba poskrbeti za to, da bo nosilec obrti ostal v
družini, se je Srečka odločila, da pridobi tudi mojstrski naziv.
Sama pravi, da pot ni bila lahka, saj so ob težkem delu v delavnici sledila predavanja, pa učenje in izpiti v Ljubljani. Praktični del usposabljanja je opravljala v Strojni šoli v Mariboru, kmalu je opravila tudi andragoški izpit v poslovodsko-ekonomski šoli v Ljubljani ter nato še strokovni mojstrski izpit.
Vse pogoje za mojstrico av-tokleparske obrti je izpolnila že lani decembra, vrhunec njenega prizadevanja pa je bil okronan 28. oktobra letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je med 17 mojstri obrti s ptujskega območja prejela mojstrsko diplomo tudi Srečka. Šele po slovesnosti je izvedela, da je prva in za sedaj še edina mojstrica avtokleparstva na Slovenskem.
Razmišljamo
Trkanje na vest dobroduSnih
že dober teden, dva ali morebiti tudi tri lahko na televizijskih ekranih naših malih domačih sprejemnikov spremljamo "nagovor" Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki trka na dobro dušo in vest posameznikov, na najbolj socialno noto, poimenovano "POMAGAJTE'. Resda je zdravje tisto, kar večina izmed vprašanih postavi na prvo mesto, ko se jih povprašuje, kaj je zanje njihova največja vrlina. Pa vendar. Zdravje za kakšno ceno?
Za ceno trkanja na človeško dušo in humanitarnost ljudi, ki imajo, pa tako ali tako ne dajo? Ne, na takšen način je politika zavoda popolnoma zgrešena. Kot tudi politika vladajočih, ki daje zdravje naprodaj. Seveda tistim, ki si ga lahko privoščijo. Ostali bodo še naprej gledali skozi svet v očalih, prežetih s sivo mreno in s hrbtenico, ki bi se že zdavnaj morala zrušiti pod pritiski težkega fizičnega dela.
Plačevanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja je za tiste, ki denar imajo, in za one, ki ga nimajo, skorajda metaforično, obvezno. Saj, kaj nam pa pravzaprav krije osnovno zdravstveno zavarovanje? Posvet pri osebnem zdravniku? Vse ostalo vključuje dodatno zavarovanje, torej plačljivo. Iz lastnega žepa. In zdravje je na žalost v današnjih časih, ko bi moralo biti zastonj, postalo mnogim nedosegljiva dobrina.
Na račun zamenjevanja zdravil naj bi letno zdravstveni proračun pridobil tri milijarde tolarjev. Skepticizem ljudi, ki se ob tem pojavlja, je več kot upravičen. Tisti, ki so dolga leta, celo desetletja, dvajsetletja jemali točno določeno zdravilo in na katerega je telo navajeno, ga ne bodo kar tako zamenjali za generičnega. Posledice za zdravstveno stanje, pa naj si bodo samo duševne, so lahko hude. In tisti rek, da je navada železna srajca, se je do zdaj še zmeraj izkazal za upravičenega.
Zbiranje denarja preko medijev s pomočjo prostovoljnih prispevkov je nonsenz. Že tako porabimo za naše dobro počutje na desetine tisočakov, težkoprigaranih. Pa še dodatno vsak mesec plačujemo vsoto, ki ni majhna. Kam gre torej ves ta denar, da nas sedaj še upajo prositi za več?
Smo mar državljani Slovenije tisti, ki smo krivi za nastale razmere in jih bomo morali tudi plačevati? Iz lastnih žepov? Nastradajo absolutno bolniki, ki čakajoč na operacije tudi po leto in več trpijo ob peklenskih mukah in obračajo koledarje. Vendar poteza, ki jo je izbral zavod, je vendarle etično, družbeno sporna. Uporabljati bolnike kot predmet za povečanje polnosti zdravstvene blagajne je moralno nesprejemljivo. Kot je moralno nesprejemljivo graditi srečo na nesreči drugih.
Bronja Habjanič
Srečka Koletnik, prva slovenska mojstrica avtokleparstva.
Avtokleparstvo pa ni edina ljubezen Srečke Koletnik, saj jo že 5 let osrečuje hčerkica Tja-ša, ki se tako kot njena mamica rada potika po delavnici. Nič se ne ve, pravi Srečka, morda bo tudi ona vzljubila ta poklic. Nič ni težko, če delaš z veseljem - in to je čutiti že ob pogle-
du na avtokleparsko delavnico Koletnikovih. Vse je na svojem mestu, pospravljeno kot v kuhinji, po vsakem "šihtu" vse temeljito počistijo in pospravijo. To, da so pravi mojstri svoje obrti, pa ve že veliko Ptujčanov in okoličanov.
M. Ozmec
Voličina • GZ Lenart
Zagorelo v Zupanovem podjetju
Konec oktobra so v Gasilski zvezi Lenart izvedli nenapovedano vajo ob mesecu poZarne varnosti na objektu podjetja Interles Lenart - proizvodna hala v VoliCini.
Vzrok ""požara" je bila napaka pri delovnem procesu na stroju za razrez PVC materiala, ki se uporablja za izdelavo oken in vrat. V proizvodni hali je bilo v času nastanka požara osem delavcev, od katerih sta dva utrpela opekline, vdihnila pa sta tudi veliko dima. Gasilci so ju rešili, prvo pomoč pa so jima nudili v Zdravstvenem domu v Lenartu po prevozu z reševalnim vozilom.
V vaji je sodelovalo vseh deset gasilskih društev v GZ Lenart z 18 gasilskimi vozili in vso razpoložljivo tehniko, vodil pa jo je podpoveljnik GZ Lenart časnik prve stopnje Jože Selinšek.
Vodja vaje Jože Selinšek je
po vaji povedal, da je z vajo zadovoljen, saj so gasilci izvedli napade po predvidenem planu. Član predsedstva GZ Slovenije mag. Janez Merc in Janez Lipovnik, poveljnik Podravske regije, sta pohvalila tehnično in strokovno izvedbo vaje. Zraven župana občine Lenart in lastnika podjetja In-terles mag. Ivana Vogrina so se vaje udeležili še župan občine Benedikt Milan Gumzar, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer, poveljnik GZ Lenart Leopold Omerzu in poveljnik GZ Ptuj Zvonko Gla-žar.
Zmago Šalamun
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
	Letnik	Cena	. Oprema
FIAI MAREA 1,8 ELX WEEKEND	1997	1.190.000	PRVI LAST.
OPELFRONTJlKA2,2DnRS	2000	4.460.000	PRVI LASI
MERCEDES-BENZ C 180 LORINSER	1994	1.690.000	BELA
HONDA STREAM 2,0 16V VTEC AVT.	2001	3.790.000	PRVI LASI
DAEWOO MATES	1998	760.000	RADIO
RENADU MEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.260.000	SERV. KNJIGA
SUZIM BALENO 1,3 GL	1996	690.000	PRVI LASI
RENAl)ITTWING01,2	2001	1.340.000	PRVIUSI
OPEL CORSA 1,012 V	1999	1.095.000	PRVI LASI
VOLKSWAGEN POLO 1,4	2000	1.630.000	SERV.KNIIGA
FIAT BRAVA 1,2 16V	1999	1.200.000	SERV. KNJIGA
ROVER 416 SI	1996	970.000	SERV. KNJIGA
HYUNDAI ACCENT 1,5 LSI	1995	530.000	PRVI LASI
EUT BRAVA 1,412V	1996	1.070.000	KOV ČRNA
RENAUITR5 CAMPUS	1993	290.000	KOV SV MODRA
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1995	460.000	PRVI LASI
FIATPUNT01,2SX	2000	1.220.000	SERV. KNJIGA
PEUGEOT PARTNER 1,4 i	1998	1.020.000	SERVO VOLAN
RENAUI1CLI01,2RL	1998	830.000	PRVI LASI
RENAULT CUO 1,2 RN	1993	420.000	RDEČA
RENAULT KANGOO 1,4 RN	1998	1.090.000	PRVI LASI
RENAULT CUO 1,2 RN	1993	480.000	SERV. KNJIGA
ai'ROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2000	2.760.000	PRVI LASI
RENAULT CUO 1,2	2000	1.260.000	PRVIUSI
VOLKSVAGEN GOLF m a RABBTT	1997	1.280.000	SERV.K^PGA
FIAT BRAVA 1,616VSX	1995	850.000	CENTR. ZAKLEP.
ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1995	430.000	RDEČA
FIATPUNT0 55S	1994	470.000	RADIO
SEAT CORDOBA 1,4 SXE	1996	790.000	PRVI LASI
FUT BRAVA 1,6 16VSX	1997	1.090.000	SERV.K^GA

TEHNIČNI PROGRAM
•snežne freze • agregati •vodne črpailce^lcosiinice •stabiini motorji _Pgtov'^vto_
Petovia avto Ruj, d.d., Ormoška c. 23, Ptuj, www.petovia-avto.si
PRIPRAVLJENI
NA

ZiMSKA	PNEVMATIKAt
DIMENIZIJE	PROIZVAJALEC
155/70 R13	Matadoaumho	o
165/70 R14	Kumho	od
175/70 R13	Kumho	od
175/65 R14	Kumho	od
195/65 R15	Matador	od
195/65 R15	Kumho	od
_CENA
od 7.968,00 SIT dalje od 12.427,20 SIT dalje od 12.166,20 SIT dalje od 13.951,80 SIT dalje od 13.826/40 SIT dalje od 17.940,00 SIT dalje
Oh menlavl pnevmatik brezplačni preventivni pregled celotnega avtomobila
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a. 2251 Ptuj
tuj
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910

Foto: Zmago Šalamun
Utrinek z gasilske vaje v podjetju Interles v proizvodni hali v Voličini
RADIOllTEDNIK
Ljutomer • Ob evropskem letu invalidov
Od tod in tam
Opozarjajo na arhitektonske ovire
V okviru evropskega leta invalidov potekajo po Sloveniji številne akcije, s katerimi invalidi opozarjajo na nepravilnosti oz. stvari, ki jim onemogočajo normalno življenje.
: Miha Soštaric
Ljutomerski invalidi so pred stavbo občine Ljutomer opozarjali na arhitektonske ovire.
Na območju občine Ljutomer živi okrog 80 invalidov, skupina le-teh pa je minuli petek opozorila na številne arhitektonske ovire, ki jim onemogočajo vstop v določene stavbe. "V Ljutomeru je invalidom med drugim onemogočeno vstopiti v prostore sodišča, geodetske uprave, občine, upravne enote, kulturnega doma, pošte in hotela. Pri novogradnjah arhitekti razmišljajo tudi o nas invalidih, potrebno pa bo urediti še dostope za invalide v starejših stavbah. Na območju občine Ljutomer so v tem letu poskrbeli vsaj določena parkirna mesta, ki so označena z znakom
Ormož • Odprtje razstave ob 80-letnici dr. Grmiča
Škof za novo tisočletje
V avli občine Ormož je na ogled razstava z naslovom Škof za novo tisočletje, ki je nastala v počastitev 80-letnice škofa dr. Vekoslava Grmiča. Postavitev razstave Muzeja narodne osvoboditev Maribor v Ormožu je plod dobrega sodelovanja z Ljudsko univerzo Ormož in Pokrajinskim muzejem Ptuj.
Avtorji razstave, muzejski svetovalci Mira Grašič, Marjana Čokl in Marjan Matjašič so pripravili pregled življenja in dela dr. Vekoslava Grmiča. Razstavljene so številne fotografije pomembnih trenutkov življenja — novomašnik pred domačo hišo v Dragotincih, na sprejemu pri papežu Pavlu VI. v Vatikanu, ob sprejemu državnega odlikovanja Srebrni znak RS. Razstavljeno je tudi Plečnikovo novomašniško razpelo ter del-
invalida, vendar nekateri ostali vozniki še vedno parkirajo na naših mestih. S to akcijo bomo poskušali opozoriti vodilne ljudi občine Ljutomer, da še vedno ne moremo v nekatere javne ustanove, vendar se zavedamo, da sredstev za posodobitev starejših stavb ni," je pred poslopjem občine Ljutomer, kjer ima svoj sedež tudi upravna enota, povedal predstavnik ljutomerskih invalidov Milan Prelog.
Ljutomerski invalidi so med drugim opravili že tudi pogovore z županom občine Ljutomer Jožefom [pindlerjem ter ga seznanili z ovirami.
MŠ
ček naslovov iz bogate škofove bibliografije, ki obsega okrog 1200 enot. Ob otvoritvi razstave je bilo izrečenih mnogo lepih misli, ki so poudarjale, da se ne zavedamo dovolj dragocenosti človeka, ki zna iskati resnico na preprost, berljiv način — človeka, ki vedno le išče resnico in ne trdi, da jo tudi pozna, le približati se ji poskuša. [kof Grmič je ob otvoritvi povedal, da v luči evangelija ljudi ni mogoče deliti na verujoče in neverujoče. "Obstajajo le dobri in slabi ljudje." Vsi, ki si prizadevajo biti dobri, so že na nek način verni, saj nas bodo sodili po tem, kar smo dobrega storili. Povedal je, da ga 80—letnica opominja na vse tisto kar še mora narediti in ne spominja na to, kar je že naredil. Razstavo je odprl župan Občine Ormož Vili Trofenik.
vki
Foto vki
Slavljencu dr. Vekoslavu Grmiču je nazdravil župan Vili Trofenik. V ozadju Mira Grašič, ena izmed avtorjev razstave, ter podžupana Branko Kukec in Rudolf Čurin.
Ljutomer • 190. obletnica
Nocoj večer poezije
Na današnji dan pred 190 leti se je rodil v Radomer-ščaku pri Ljutomeru jezikoslovec Fran Miklošič, ki je evropskemu jezikoslovju zapustil vrsto znamenitih jezikoslovnih del, primerjalnemu slovanskemu jezikoslovju trdne znanstvene temelje, na katerih so lahko gradile naslednje generacije, Slovencem pa trdno mesto v evropski jezikoslovni in sploh znanstveni zavesti.
V Ljutomeru je po priznanem slavistu poimenovan trg pri cerkvi, kjer je tudi njegov doprsni kip, ime dr. Franca Miklošiča pa nosi tudi prav tako evropsko priznana ljutomerska gimnazija. V spomin na
190. obletnico rojstva dr. Franca Miklošiča bo v avli gimnazije danes (četrtek) ob 19. uri potekal večer poezije dijaka Sebastiana Korena "Razkrivanje osebnosti".
MŠ
Folo: Miha Í
Doprsni kip dr. Franca Miklošiča na "njegovem" trgu v Ljutomeru.
Ptuj • »Novčič za sončni jutri«
V soboto
dobrodelni koncert
Društvo za cerebralno paralizo Sonček, Ptuj - Ormož je pred petimi leti pričelo izvajati akcijo zbiranja kovancev, ki poteka vsako leto v avgustu, septembru in oktobru ter jo zaključujejo na velikem dobrodelnem koncertu v športni dvorani Center na Ptuju.
V	prejšnjih akcijah so zbrali več kot 4 tone kovancev, kar je pomenilo skoraj 7 milijonov tolarjev. Zbrani denar so porabili za nakup opreme v varstveno-delovnem centru Sonček Ptuj, nakup didaktično terapavtskih pripomočkov invalidni mladini, pomagali so članom društva ter sofinancirali dve hišni dvigali, avto dvigalo, sobno kolo, odpravili arhitektonske ovire v okolju, kjer živijo njihovi člani in postorili še veliko drugih stvari.
V	teh dneh zaključujejo letošnjo akcijo "Novčič za sončni jutri", ki prav tako kaže uspeh. Do sedaj jim je uspelo prešteti blizu 700 kilogramov kovancev, kar pomeni skoraj en mili-
jon tolarjev.
Natančne podatke o uspešnosti letošnje akcije in namen letošnje porabe sredstev bo društvo Sonček objavilo na dobrodelnem koncertu, ki bo v soboto, 22. novembra, ob 18. uri v [portni dvorani center na Ptuju. Na letošnjem koncertu bo nastopilo več kot 2000 glasbenikov iz Slovenije in Hrvaške, med njimi: Idoli, Slavko Ivančič, Monika Pučelj, Miran Rudan, Karma, Ivana Brkič, Magnetic, Jasmina Cafnik, Ptujskih 5, Brina, Davor Borno, Karizma, Kompromis, Orkester državnega zbora, Korado in Brendi, Petovio, YO-ZO in še mnogo drugih.
MS
Ljutomer • Prišparani jurij
V režiji Ljutomerčana Srečka Centriha je bila konec minulega tedna v Ljutomeru predpremierno predstavljena komedija Prišparani jurij (na fotografiji), ki jo je napisal Sean O Casey. Peterica gledaliških igralcev je predstavo pripravila v okviru praznovanja stoletnice gledališke dejavnosti v Ljutomeru, režiser Srečko Centrih pa je pred predstavo povedal: "Predstavo smo naštudirali na skrivaj ob stoletnici gledališke dejavnosti v zahvalo vsem, ki so se trudili v našem društvu. Upam, da smo uspeli s presenečenjem. Naj nam naši igralci ne zamerijo - bilo je dobronamerno." V 50-minutni predstavi nastopajo Jože Pečnik (Jerry), Srečko Centrih (Sammy), Mira Rebernik Žižek (dekle), Fanika Zorec (gospa) in Andrej Rus (stražnik), za širšo javnost pa bo predstava premierno predstavljena v petek, 28. novembra, ob 19 30 uri v Domu kulture Ljutomer. (MS)
Ptuj • Razstava mlade italijanske slikarke
V	petek je bilo v galeriji Tenzor odprtje razstave slik mlade italijanske slikarke, diplomantke Akademije lepih umetnosti v Benetkah, Caterine Agnoletto. Kot je zapisala Stanka Gačnik, je njeno slikarstvo svobodno in neobremenjeno z neko tradicijo. Stanka je pri umetnici izpostavila dva elementa: njen element slikanja — ženska figura obdana z ljubeznijo in skrivnostnimi simboli, drugi pa je njena likovna dovršenost. Na odprtju razstave so zapeli pevci Komornega moškega zbora Ptuj. Kot nam je dejal vodja galerije Tenzor, Vlado Forbici, je to že enajsta letošnja razstava, ki jo je pripravila galerija Tenzor, in druga mednarodna. (FL)
Ptuj • Viktorinov večer
V	okviru priprav na ptujski misijon bo v četrtek, 20. novembra, ob 19. uri v refektoriju Minoritskega samostana Viktorinov večer, namenjen pedagogom, prosvetnim delavcem, staršem. Vsem, ki živimo v mladi državi in se vključujemo v evropsko družino narodov je potrebna vzgoja za samospoštovanje. Gost večera bo mag. p. Silvo Šinkovec, predsednik društva katoliških pedagogov in odgovorni urednik revije Vzgoja. Tema, ki nam jo želi predstaviti, je v našem času, ko iščemo svojo narodno identiteto, zelo aktualna. Glasbeni utrinek za Viktorinov večer bosta pripravili Cecilija Emeršič, klavir, in Veronika Emeršič, viola. (T K.)
Ptuj • Literarni večer z D. Bedračem
V	soboto, 22. novembra ob 19 00 uri bo v Kolnkišti literarni pomenek z Davidom Bedračem, pesnikom, esejistom in recenzentom. David Bedrač, danes diplomant slovenskega jezika s književnostjo, se je umetnosti besede začel zapisovati že kot otrok. Pri 20. je svoje pesmi zaobjel v pesniški zbirki Neskončnost. Predlani pa je izšla že druga zbirka, Poezija pomolov. Leta 1999 je dobil nagrado Litere in bil istega leta na 27. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije izbran med najboljše mlade literate v državi. Mnoge pesmi so objavljene v revijah Rast, Oznanjenje, Asskala, Apokalipsa, Mentor ... Njegove pesmi so doživele tudi radijske in televizijske objave. Zlasti v zadnje času je področje svojega ustvarjanja razširil na esejistiko, recenzije, pisanje spremnih besedil. Na literarnem pomenku pa bomo lahko okusili tudi sočnost pesmi prihajajoče tretje pesniške zbirke.
Ptuj • Mestna četrt Jezero
Kaj s četrtno rento?
Razprava o nekvalitetnih in nedokončanih posegih na Belsakovi ulici v mestni četrti Jezero je se vedno nedokončana zgodba.
Občani, ki živijo ob njej, imajo vrsto pripomb na delo izvajalcev in problemov, ki jih je prinesla investicija, ki je vklju~evala razširitev ceste in ureditev pločnikov, ker v prvi vrsti ni rešeno odvodnjavanje, čeprav sta od konca investicije pretekli že skoraj dve leti, prav tako niso urejene ban-kine oziroma zelenica. Sicer pa se z investicijo na Belšakovi temeljito ukvarja tudi nadzorni odbor mestne občine Ptuj, ki naj bi svoje ugotovitve predstavil na novembrski seji mestnega sveta. Na ponedeljkovi 16. seji sveta mestne četrti Jezero so ponovno
razpravljali o dveh dopisih prizadetih občanov ob njej, Nade Ze-mljarič, Belšakova 29, in družine Milošič, Belšakova 18. Od odgovornih v mestni občini Ptuj zahtevajo, da se pomanjkljivosti čim prej odpravijo. Član sveta Ljubo Jurič pa je ob tem vprašal, ali v mestni občini Ptuj vedo, koliko jih stanejo nekvalitetno izvedene investicije.
Anketa Adriaplina, ki je zajela 168 občanov Spuhlje, je pokazala interes za napeljavo plinskega omrežja tudi na tem območju mestne občine Ptuj. Pozitivni interes je izkazalo 100 občanov. V
Adriaplinu ob tem ugotavljajo, da je to za rentabilno naložbo premalo, če se ne bosta vključila tudi četrt sama in mestna občina Ptuj. Se prej pa bodo mestni svetniki morali izglasovati širitev koncesijskega območja. V zdajšnji koncesiji območje Spuhlje ni zajeto, prav tako ne četrt Jezero. Njeni svetniki predlagajo, da se le-ta razširi na celotno območje četrti.
Na ponedeljkovi seji svet mestne četrti Jezero ni prisluhnil pobudi občanov ob cesti Spuhlja Koče za dopolnitev projekta, da naj bi se na levi strani cestišča
Veržej • Projekt CRPOV
Doslej Že tri vasi
Konec lanskega leta se je občina Veržej odločila, da bo pristopila k izdelavi projekta uvajalnega programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), v sodelovanju s Prlesko razvojno agencijo Ljutomer pa so sedaj dokončali omenjeni projekt za dve od treh naselij občine Veržej — za Veržej in Bunča-ne, naselje Banovci, ki prav tako tvori občino Veržej, pa je v program CRPOV vključeno že iz časov skupne občine Ljutomer.
Projekt je stal pet milijonov tolarjev, občina Veržej in kmetijsko ministrstvo pa sta plača vsak po polovico vsote.
Glavni del projekta, ki nosi zanimiv naslov "Ob Muri teče čas drugače", se je dogajal med metodološko dobro pripravljenimi osmimi delavnicami, kjer so obdelali posnetek stanja, nakazana je bila razvojna strategija obravnavanega območja, evidentirani so bili ključni problemi po področjih itd. "Delavnice so poleg vsebinskih
rezultatov prinesle tudi občutek, da so vaščani še zmeraj sposobni s skupnimi močmi premakniti kolesje življenja na vasi za korak naprej. Glede na to, da obravnavano območje ni tipično zaostalo in niti ni med demografsko najbolj ogroženimi območji v regiji, so tudi potrebe po spremembah v kraju temu primerne. Prebivalci so pokazali veliko željo in potrebo po nadaljnjem razvoju obeh naselij. Žal v evidentiranih izvedbenih projektih vendarle
nismo našli temu primernega števila nosilcev projektov. To seveda prestavlja izvedbo teh projektov v nedefinirano prihodnost, kar za razvoj, predvsem vasi Bunčani, ni najbolj spodbudno. Vendarle je potrebno ugotoviti, da imata obe vasi izjemen človeški potencial in visoko mero pripravljenosti za sodelovanje, kar daje temu območju zelo dobre možnosti, da v kratkem času napravi hiter razvojni korak in s tem izkoristi svoje potenciale," je v
postavili betonski robniki, če je že desna stran po njihovem zaščitena s pločnikom. Podpirajo osnovni projekt brez dopolnitve, širitev cestišča in ureditev pločnika na desni strani cestišča, takšnega, kot ga je predlagala stroka. Nekaterim poseg ni pov-šeči tudi zato, ker imajo ograje na občinski meji in jih bodo zato morali porušiti.
Prostore v Čučkovi 3, kjer v tem trenutku izvajajo tudi nekatere investicije, bodo s 15. decembrom oddali v triletni najem mladinskemu svetu mestne občine Ptuj, ki je doslej imel prostore v mestni četrti Ljudski vrt.
Pri obravnavi delovnega gradiva finančnega načrta mestne četrti Jezero v letu 2004 pa je bilo največ govora o tem, za katere namene bodo v tem letu Spuhljani porabili četrtno rento, ki jim jo je prinesel podpis pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri gradnji centra Gajke, ki sta jo podpisala četrt Jezero in mestna občina Ptuj.
Za razliko od drugih četrti, kjer jim primanjkuje denarja za funkcionalno dejavnost, se v četrti Jezero sedja ubadajo z vprašanji, kako porabiti sredstva četrtne rente, za Spuhljo je ta 1200 ev-rov mesečno, za ostali del četrti 900. Čeprav v pogodbi ni eksplicitno navedeno, za kaj naj se porabijo, je bila obrazložitev v fazi pogajanj in ob podpisu, da naj bi ta sredstva šla za nadstandard, za izboljšanje športnega in družabnega življenja v četrti. Dogovorili so se, da naj bi do naslednje seje pripravili okvirni načrt koriščenja teh sredstev, za zdaj bo svet četrti Jezero tisti, ki bo to porabo potrjeval, saj četrt še ni razdeljena na dve četrti, spuh-ljanskega dela rente pa tudi ni mogoče zamrzniti, dokler ne bo samostojne četrti, čeprav si za to nekateri močno prizadevajo. Kot je znano, so se za samostojno četrt izrekli Spuhljani, ki so se tudi na referendumu odločili o izgradnji CERO Gajke.
MG
Od
d
zaključku poročila projekta CRPOV zapisal koordinator projekta Goran Soster.
Območje naselij Bunčani in Veržej so v okviru projekta CRPOV obravnavali v petih vsebinskih sklopih: življenjski, naselitveni, delovni, družbeni in kulturni prostor, razpisi kmetijskega ministrstva iz naslova CRPOV pa bodo sedaj občini
Veržej nudili več možnosti za pridobitev sredstev. Iz tega naslova bo poslej zaradi tega, ker je v projekt CRPOV vključena celotna občina z vsemi tremi naselji, možno dobiti denar za ureditev prostora ob desnem bregu reke Mure, kjer je v ospredju turizem na čelu s termalnim kopališčem Banovci.
Miha Šoštarič
Markovci • V obrtni coni
Hanželičevi odprli nove prostore
Družinsko podjetje Hanželič iz Dornave je v petek, 14. novembra, v obrtni coni Novi Jork v občini Markovci odprlo nove poslovne prostore, ki se raztezajo na 1250 kvadratnih metrih.
Sočasno z odprtjem novega objekta v OC Novi Jork pa je podjetje Hanželič zabeležilo tudi 30 let uspešnega delovanja in ob tej priložnosti prejelo zlato plaketo Območne obrtne
zbornice Ptuj. Danes zaposlujejo 15 delavcev, njihova glavna tržna usmeritev pa je evropski trg, na katerega že zdaj izvozijo 60 odstotkov svojih izdelkov.
Mojca Zemljari~
Sedem (ne)pomembnih dni
Spet nogomet
Ne glede na to, kakšen bo končni rezultat odločilnih kvaliflkacijskih tekem (ko to pi{em, usodna tekma med Slovenijo in Hrva{ko {e ni kon~ana), je Slovenija spet zmagovalka. Nedvoumno se je namre~ (ponovno) potrdila s svojevrstnim načinom "srčne igre", s kvaliteto in posebnostmi, ki jo že nekaj časa ločujejo od pretežne večine drugih državnih reprezentanc in postajajo nekakšna stalnica slovenske (nogometne) identitete.
Nekdo je te dni izjavil, da so fantje v slovenskih nogometnih dresih z državnim grbom nekaj posebnega, da jih igranje za državne barve preprosto dviga k oblakom. V teh donečih besedah je veliko resnice. Tisto, kar dela slovensko nogometno reprezentanco posebej prepoznavno, je kolektivni duh, čvrsta medsebojna povezanost in soodvisnost, brez pretiranega (in sebičnega) individualnega zvezdništva, ki sicer prinaša na nogometna igrišča veliko izjemnega, a tudi neprijetnega. Medsebojna povezanost
in kolegialnost pri slovenskih re-prezentantih krepi samozavest in občutek moči. Igralci nikogar ne podcenjujejo, a tudi ne precenjujejo. Niti od selektorja niti od igralcev ne slišimo kakšnega posebnega napihovanja (in samovšečnosti), kar je sicer značilno za način razmišljanja in življenje mnogih Slovencev. Morda so te značajske posebnosti še najbolje in v vseh podrobnostih dojeli tuji opazovalci. Tako ni čudno, da znameniti hrvaški nogometni strokovnjak in selektor hrvaške nogometne reprezentance v njenih najbolj bleščečih časih (ko je osvajala tretje mesto na svetu) Ćiro Blaževič kar naprej opozarja na posebne sposobnosti Zlatka Zahoviča, da slovensko reprezentanco vedno znova organizira v enotno delujoči stroj, kar se ne dogaja vsem reprezentancam.
Slovenci, ki kar naprej tožimo zaradi svoje premajhne prepoznavnosti v Evropi in v svetu, smo z reprezentanco dobili kar nekaj zelo
razpoznavnih znakov. V Delu so zadnjič zapisali, da je slovenska nogometna reprezentanca nesporni svetovni prvak v uničevanju in onemogočanju igre. Nogometni "čistu-ni" se nad tem zmrdujejo, vendar pa tudi to dokazuje kvaliteto posebne vrste. Tako kot v vseh športih koncev tudi pri nogometu veljajo predvsem rezultati. In da ne bo nesporazuma. Igre ne more blokirati in onemogočati katerakoli reprezentanca ali ekipa, za to so potrebni tako boj kot pogum in -znanje. Še zlasti drugi polčas na sobotni meddržavni tekmi med Hrvaško in Slovenijo v zagrebškem Maksimiru je pokazal, kaj zmore slovenski "stroj", ko je dobesedno blokiral sleherni hrvaški napad. Najbolj nazorno in drastično je na to opozarjal obupan glas hrvaškega televizijskega reporterja, ki je kar naprej opozarjal, da se ob takšni igri Slovencev preprosto ne da nič narediti. "Kot da je na igrišču desetine nog in teles, ki preprečujejo žogi pot do slovenskega gola." Ob tem se je treba zavedati, da je pred Slovenci klonila reprezentanca, ki jo sestavljajo igralci, ki kot ključni nastopajo v najbolj zvenečih evropskih nogometnih klubih. Če bi pred tekmo sodili samo po tem, bi lahko dejali, da slovenski reprezentanti (od katerih jih velik del sicer sploh
ne nastopa v kakšnih pomembnejših tekmovanjih ali moštvih) v srečanju s Hrvati nimajo nikakšrnih možnosti. Takšna sklepanja so prevladovala tudi v precejšnjem delu (zlasti hrvaških) medijev. Na "realnost" in "zmernost v napovedih" pa sta opozarjala predvsem oba selektorja - Prašnikar pri Slovencih in Barič pri Hrvatih. Prašnikar je pravzaprav najbolje predstavil fllo-zofljo slovenske reprezentance z izjavo: "Hrvate spoštujemo, a se jih ne bojimo." Barič pa je svaril pred podcenjevanjem nasprotnikov: "Podcenjevanje bi lahko bilo za nas usodno." Zaradi takšnih "strahov" so Bariča hrvaški novinarji hudo napadali, po sobotnem remiju s Slovenijo v zagrebu ( 1:1) pa so od njega zahtevali, naj sam preskoči zid, pred katerim se je znašel. "Utrujeni smo od zgodb, da je kot trener vodil dva tisoč tekem, v katerih so v glavnem zmagovali, prepričeval nas je, kako natančno ve, kaj je treba storiti, zdaj pa zaradi njega trepetamo pred peklensko povratno tekmo s Slovenijo za Bežigradom," je zapisal zagrebški Večernji list. "Namesto da bi pokazal vrline svoje ekipe, se je ukvarjal z vrlinami nasprotnikov ..." Ob tem pa tako hrvaški nogometaši kot novinarji po tekmi niso z ničemer poskušali omalovaževati dosežka slovenskih
reprezentantov. Celo navijači, ki jih imamo v spominu in podzavesti predvsem kot "razbijače", so v soboto ponoči nekako dostojanstveno (vsekakor pa glaoboko razočarano) priznavali "svoj" poraz in kvalitete nasprotnikov.
Reporter na hrvaški nacionalni televiziji se je v soboto kar naprej čudil nad "genialno" igro Sandija Knavsa, nad slovensko obrambo in vratarjem Dabanovičem, v superla-tivih govoril o Šiljaku ... Eden izmed hrvaških dnevnikov je zapisal, da je "najboljši strelec kvalifikacij za svetovno prvenstvo Ermin Šiljak še enkrat potrdil, da je najboljši strelec: devet tekem - devet zadetkov ... Slovenci so imeli tudi sijajnega Mladena Dabanoviča, ki je neverjetno ubranil "bombo", ki jo je Prša z glavo poslal proti slovenskim vratom ... Knavs, Vugdalič in Cipot so bili zmagovalci skoraj vseh zračnih dvobojev v svojem šestnajs-tmetrskem prostoru ..." Reporter Večernjega list je po sobotni tekmi zapisal: Ali je mogoče, da smo dlje od evropskega prvenstva kot Slovenija. Ali je mogoče, da nismo zmagali? ... Nekdo pri nas pa je zapisal, da je bila tekma v Zagrebu zmaga fanatizma in slabega znanja. Jaz bi rekel: predvsem zmaga samozavesti in zaupanja vase.
Jak Koprivc
in tam
Veržej • Občina ne da denarja za medicinsko fakulteto
Konzorcij novo ustanovljene medicinskefakultete v Mariboru predlaga obiinam severovzhodne Slovenije, da prispevajo za investicijo za potrebe fakultete najmanj 1 evro na prebivalca, saj je za fakulteto potrebnih predvidoma 220 milijonov tolarjev. Na občinskem svetu občine Veržej so zahtevo za pristop k podpisu konzorcija odločno zavrnili, saj so mnenja, da njim država pri projektih ne pomaga, sami pa bi morali pristopiti ter pomagati državi. Prav tako se člani občinskega sveta občine Veržej nagibajo k ustanovitvi visokošolskega programa v deželi ob Muri, saj so trdno prepričani, da tako učenjaki iz Prlekije ne bodo odšli v Ljubljano in Maribor ter tako osiromašili regije.
MŠ
Veržej • Danes 10. redna seja
člani občinskega sveta občine Veržej se bodo danes sestali na deseti redni seji, ki se bo v prostorih občinske zgradbe v Veržeju pričela ob 16.30 uri. V ospredju bo prva obravnava proračuna za leto 2004. Za prihodnje leto so v proračunu predvideni prihodki v višini dobrih 214 milijonov tolarjev ter odhodki v višini nekaj manj kot 230 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj znaša skoraj 15 milijonov tolarjev. Glede na proračun letošnjega leta so predvideni prihodki v občini Veržej prihodnje leto višji za blizu 30, odhodki pa za skoraj 40 odstotkov.
MŠ
Ormož • Dan knjižnic
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembru, pripravlja knjižnica Frana Ksa-vra Meška Ormož različne aktivnosti. Danes ob 17. uri bo v hotelu Ormož predavanje prof. dr. Sergeja Vrišerja, nekdanjega ravnatelja Pokrajinskega muzeja Maribor, z naslovom Grad Dornava danes in jutri. Ob 13.30 in 16.00pripravljajo delavnico Iskanje informacij po javno dostopnem katalogu COBISS/OPAC-u. članom knjižnice bodo ob obisku na ta dan podarili članarino, zamudnikom pa ne bodo zaračunali zamudnine. Vsakega obiskovalca čaka tudi drobno presenečenje. Knjižnica bo danes odprta od 8.00 do 17.00 ure.
Knjižnica pripravlja za najmlajše obiskovalce vsak tretji petek v mesecu, ob 16.30, uro pravljic.
vki
Vitomarci • Analize mladega vina
Kmetijska svetovalna služba pri KGZ Ptuj vabi vinarje v petek, 21. novembra, ob 12. uri na kmetijo Janeza Druzoviča v Drbetincih 13 na pokušnjo s kemično analizo mladega vina. Vsi, ki jih tematika zanima, naj s seboj prinesejo vzorec vina. Z vinarji bosta AndrejReberninšek, univ. dipl. ing. kmet., in Helena Vorne-kar, ing. kmet.
Ur
Maribor • Podelili priznanja najbolje urejenim krajem
Priznanja v Bukovce, Ormož in Ptuj
V Turnerjevi dvorani hotela Habakuk v Mariboru je bila 14. novembra zaključna prireditev letošnjega projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostostljubna, ki poteka pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor ter energijo in ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije.
Priznanje za prvo mesto med turističnimi kraji so za Ptuj prevzeli (od leve proti desni) Tadej Bojnec, direktor LTO Ptuj, Klavdija Petek, vodja oddelka za gospodarstvo mestne občine Ptuj, Albin Pisek, predsednik TD Ptuj, in podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin.
Priznanja za drugo mesto Bukovcev med drugimi kraji so se veselili (od leve proti desni) predsednik TD občine Markovci Franc Brodnjak, predsednik vaškega odbora Bukovci II. mandata Danilo Bezjak, župan občine Markovci Franc Kekec in predsednik vaškega odbora Bukovci I. mandata Jože Bezjak.
Podelili so priznanja najlepše urejenim krajem in mestom ter zmagovalcem nekaterih panož-nih tekmovanj, ki so sestavni del projekta. V tem delu tekmovanja je bila v kategoriji urejenosti kmetij nagrajea tudi družina Vajd Petric iz Dolica pri Destrniku.
Kot je povedal predsednik Tur-sticne zveze Slovenije dr. Marjan Rožic, projekt Moja dežela -
lepa in gostoljubna ni le projekt, temvec je gibanje, ki je razvojno naravnano, s svojo širino pa globoko tkano v slovensko stvarnost in zavest. Pri najbolje urejenih krajih in mestih so najpomembnejše ocenjevalne kategorije, kakovost gostinske in turisticne ponudbe, urejenost okolja ter kakovost ohranjanje naravne in kulturne dedišcine.
Nekaj priznanj je tudi letos prišlo na ptujsko in ormoško območje. Naselje Bukovci je bilo drugo v kategoriji drugi kraji, med hribovskimi kraji je slavila Logarska dolina, med izletniškimi Šentjernej, med turističnimi kraji ponovno Ptuj, to je že njegova deseta zmaga v tej kategoriji, med izrazito turističnimi kraji je zmagal Podčetrtek, med manj-
Ormož • 40 let zveze Sožitje
Ob jubileju razstava
Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije slavi letos 40-letnico delovanja. Ormoško društvo je ob tej priložnosti pripravilo razstavo izdelkov svojih članov in proslavo. Izdali bodo društveno glasilo, zaslužnim članom pa bodo podelili tudi priznanja.
Na tiskovni konferenci, ki je bila uvod v prireditve, povezane tudi z evropskim letom invalidov, so povedali, da se ormoško društvo vključuje v vse dejavnosti zveze, nekatere pa organizira tudi samostojno. Aljoša Vodnik,
ki koordinira dejavnosti, je povedala, da so tiho društvo, ki se v javnosti manj oglaša, letos pa so se vseeno odločili za odmevnej-še praznovanje. Največjo prireditev doslej so organizirali pred šestimi leti, ko so gostili regijsko
V okviru praznovanja 40-l^'tnice Zveze Sožitje so v prostorih Zavarovalnice Maribor, predstavništvo Ormož, na Kerenčičevem trgu 3, pripravili razstavo Društva Sožitje, OŠ Stanka Vraza in VDC Ormož. Na ogled so postavljeni zelo lepi izdelki varovancev, ki so spretni pri oblikovanju lesa, risanju, vlivanju mavca, izdelovanju gobelinov, na-šivavanju, kvačkanju in drugih ročnih spretnostih. Številne izdelke je mogoče tudi kupiti v Varstveno delovnem centru na Ptujski cesti, voščilnice in drugi drobnipredme-ti, pa imajo v prihajajočem prazničnem času že kar stalne kupce.
Ob otvoritvi razstave so krajši program pripravili mladi član Sožitja.
tekmovanje Specialne olimpiade, na kateri so organizacijsko sodelovali številni prostovoljci iz vse občine. Z denarjem, uslugami in izdelki pa so pomagala tudi podjetja in Občina Ormož.
Društvo Sožitje ima v Ormožu 62 članov. Polovica je odraslih in so vključeni v Varstveno delovni center (VDC), ostali pa so vključeni v oddelke vzgoje in izobraževanja pri OŠ Stanka Vraza. Nekaj zadnjih let pa je v sistemu skrbi za osebe z motnjo tudi poskrbljeno za varstvo predšolskih otrok z motnjami v razvoju. Tajnica društva Andreja Resman je povedala, da imajo v društvu vse leto dovolj dela. Organizirajo srečanja s strokovnimi predavanji, izlete, piknike, v decembru pa se srečajo ob obdaritvi in na novoletni zabavi. V zadnjih letih se tudi aktivno vključujejo v tabore vseživljenjskega učenja, ki jih organizira zveza. Tabore člani izjemno radi obiskujejo, saj se stkejo številna nova poznanstva, srečajo se s sebi enakimi. Udeležujejo se tudi letovanja za družine in vikend seminarjev Tovrstne aktivnosti so še posebna priložnost za tiste osebe z motnjo, ki niso vključene v nobeno organizirano obliko dejavnosti.
Za izboljšanje svojih financ društvo že tri leta tiska koledarje, ki jih člani ponujajo v svojem domačem okolju. Ta način se je
Ormož je že drugič osvojil drugo mesto med manjšimi mesti. Po priznanje so prišli Franci Trstenjak, predstavnik TZ Ormož, Irena Meško Kukovec, vodja oddelka za gospodarstvo občine Ormož, Anton Šalamon, predsednik KS Ormož, in Alojz Škrja-nec, član TD Ormož.
šimi mesti so slavile Cerklje na Gorenjskem, drugi je bil Ormož, med srednjimi mesti je bil prvi Slovenj Gradec, med večjimi mesti pa Maribor, ki je v zadnjih letih dosegel tudi največjo rast pri številu obiskovalcev in nočitvah. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki je bil tudi med podeljevalci priznanj skupaj s presednikom Turistične zveze
zelo obnesel, saj poleg osnovnega namena omogoča mladostnikom, da se vključujejo v svoje okolje. S tem je dosežen tudi cilj - dati bistveni poudarek samim članom, da sami zastopajo svoje pravice. Resmanova je povedala o posebnem občutku, ki vse preveva, ko lahko člani na letovanjih sami (pod vodstvom) razpolagajo s svojim denarjem, odločajo, kaj bodo kupili, s svojimi odločitvami dajejo vrednost samim sebi, doživljajo uspeh in priznanje okolice za svoje odločitve.
Pri svojem delu se srečujejo tudi z vse bolj perečim problemom. Osebe z motnjo in njihovi skrbniki se vse bolj starajo. Vse pogosteje se postavlja vprašanje, kam z osebami, ko starši več niso sposobni skrbeti za njih. Slej ali prej se bodo tudi v ormoški občini morali lotiti tega problema. Liljana Grof, predsednica društva, je povedala, da si želijo, da bi se v društvo vključili tudi mladi starši, ki v zgodnjem obdobju potrebujejo največ pomoči in podpore. Vendar se bojijo stopiti po pomoč in oklevajo. Društvo lahko pomaga mladi družini, da hitreje pride do spoznanja, da bo njihovo življenje sicer drugačno, nikakor pa ne brezizhodno. Za doseganje dobrega sodelovanja in rezultatov je pri otrocih z motnjami v razvoju še bolj pomembno usklajeno delovanje vseh služb. Kot zelo pomembno je poudarila tudi podporo vseh članov širše družine.
Prireditve ob 40-letnici Zveze Sožitje in evropskem letu invalidov bodo v Ormožu zaokrožili s proslavo, ki bo v soboto ob 15. uri v domu kulture Ormož. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi priznanja Zveze Sožitje. Prejeli jih bosta Mira Grmič Pod-gorelec in Andreja Resman. viki klemenčič ivanuša
Slovenije dr. Marjanom Rožičem, je pohvalil prizadevanja slovenskih krajev in mest na področju urejanja okolja. Prepričan je tudi, da bo v bodoče država morala več sredstev vložiti v reševanje ekoloških problemov kot tudi to, da bo morala sprejeti ob nacionalnem programu razvoja avtocest tudi nacionalni program razvoja regionalnih cest, da bodo
turisti k nam še raje prihajali.
Posebno priznanje Turistične zveze Slovenije so letos prejele Slovenske Konjice za uspešno organizacijo zaključne prireditve letošnjege tekmovanja Entente Florale, ki je v Slovenske Konjice pripeljalo prestavnike 12 evropskih držav, skupaj 300, in več kot 10 tisoč obiskovalcev.
MG
V. Nedelja • Turistično društvo
Nagrade za urejenost
Turistično društvo Velika Nedelja je letos prvič ocenjevalo urejenost domov in njihove okolice v KS V. Nedelja.
Štiričlanska komisija v sestavi Anita Krašovec, Grega Fištravec, Vanja Kvar in Barbara Ozmec si je v septembru ogledala čez 30 objektov Ocenjevali so urejenost hiše, balkona in vrta, vsaka kategorija pa se je točkovala z maksimalno 5 točkami. Najlepše urejeno hišo in okolico kot celoto so prisodili Marjanu Anderliču iz Trgovišča, drugo mesto je zasedla Marija Tušak iz Drakšla in tretje Hinko Šoštarič iz Sodin-cev. Nagrajenci so prejeli praktične nagrade podjetja Revital iz Kidričevega. Nagrade so podelili minuli konec tedna na srečanju, ki se ga je udeležilo 14 od skupno 40 članov društva. Po svečanem delu so ostali še na prijetnem druženju in prevetrili svoje dosedanje delovanje, si zadali nove cilje, sledila pa je pogostitev.
Turistično društvo Velika Nedelja je bilo ustanovljeno leta 1994 in je v zadnjih letih dokaj aktivno. Veseli so vedno boljšega sodelovanja med društvi v kraju. Prvič so društva združila moči pri pripravi materinskega dne, kjer je bilo TD zadolženo za cvetlične aranžmaje. V okviru praznika KS so pripravili odmevno razstavo pisank in izbrali najlepšo. Spomladi so skupaj z ribiči, lovci, šolo in vrtcem izvedli čistilno akcijo, redno pa skrbijo tudi za vzdrževanje otroškega igrišča pri Veliki Nedelji, katerega lastniki so. Skupaj z DPM so pripravili tečaj ročnih del, organizirali so strokovno ekskurzijo v Salz-
foto TD Velika Nedelja
V družbi s predsednico društva Darjo Prejac (levo) dru-gonagrajena Marija Tušak iz Drakšla in tretjenagrajeni Hinko Šoštarič iz Sodincev. Prvo-nagrajeni Marjan Anderlič iz Trgovišča je bil v času podelitve nagrad zadržan.
burg, dve leti pa že prirejajo kolesarjenje z ribjim piknikom.
Med željami, ki jih imajo za prihodnost, je dogovor s pristojnimi za ureditev sprehajalne poti okrog gradu, radi bi omogočili domačim ponudnikom, da bi se predstavili z lastnimi stojnicami na trojiško nedeljo, da bi bilo več kvalitetne ponudbe in manj kiča. Menijo tudi, da bi bilo potrebno pri gradu urediti sanitarije in okrepčevalnico s prodajo spominkov, saj številni turisti, ki prihajajo v njihov kraj, to pogrešajo.
V prihodnjem tednu pa, 27. novembra, v prostorih KS pripravljajo izdelavo božičnih aranžmajev. Izdelke delavnice -adventne venčke in druge aranžmaje -bodo ponudili na prodajni razstavi, ki bo 28. in 29. novembra. viki klemenčič ivanuša
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Na ekonomski šoli o drugačnosti
Strpnost do drugačnih
"Vsi smo si enaki, ne glede na zunanjo drugačnost, invalidnost, imamo skupne potrebe, želje in tudi probleme, zato sodimo skupaj, v soli, pri pouku, pri prostočasnih dejavnostih in tudi pri zabavi," so nam dejali dijaki Srednje ekonomske sole na Ptuju, ki so ustvarjali na temo drugačnosti.
Kot nam je dejala mentorica Vesna Emeršič, so se dijaki za projektni dan odločili za sklop likovne umetnosti na temo druga~nosti, pri ~emer je bila osnovna nit invalidnost pri mladih. Skupinsko so izdelovali plakate, grafite. Na šoli je sicer več projektnih dni, ki pa so raznoliki. Za drugačnost, invalidnost so se tokrat odločili, ker je mednarodno leto invalidnosti.
Sicer pa so na šoli izpeljali program pod naslovom "Drugačnost nas bogati", aktivnosti pa so potekale ves teden.
Obisk v Ekonomski šoli pa smo izkoristili tudi za razgovor z ravnateljico šole Branko Re-
gvat Kampl in jo poprosili, da nam pove kaj več o projektu višješolskega izobraževanja, ki ga na šoli načrtujejo že kar nekaj časa.
Kot je dejala ravnateljica, projekt višje šole pripravljajo že dve leti, oziroma so elaborat že pred dvema letoma oddali in ga letos ponovili.
Projekt pomeni za dijake ekonomske srednje šole (1300 jih je) veliko priložnost in možnost oblikovanja poklicne kariere, predvsem pa možnost za pridobitev dodatnega znanja. [ola je v fazi ažuriranja elaborata, na ptujska podjetja so naslovili vlogo za opravljanje prakse, Mestna občina Ptuj pa
je šoli že pozitivno odgovorila. S projektom se strinja, saj je v pripravi izobraževalno višje oziroma visokošolsko središče.
Višješolski program je primeren za smeri, kot sta komerciala in trgovina. Za trgovino pomeni prednost z vidika dobrih znanj, predvsem komunikacije, pomeni pa tudi višjo kvaliteto v ponudbi, marketingu, dodatnih managerskih znanj. Priložnost je tudi na finančnem področju, saj gre za program na finančnem področju, ki ga Ministrstvo za šolstvo in Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije pripravljata, predvsem iz vidika, da
Učenci 1. razreda ekonomske šole so ustvarjali na temo drugačnosti.
Zg. Leskovec • Adaptacija stare šole
bi absolventi ekonomske šole lahko delali, oziroma se zaposlovali na področju bančništva, zavarovalništva ali pa se samo-zaposlovali kot svetovalci na področju financ.
Med dijaki so na šoli opravili raziskavo in velik delež, dobra polovica, bi nadaljevala šolanje na višji šoli.
[ola je sposobna zagotoviti ustrezen prostor in profesorje, očitno pa bi imela tudi veliko zainteresiranih študentov. V kolektivu ekonomske šole je 85 profesorjev, večina od njih izpolnjuje pogoje za izobraževanje na višjih šolah, tako bi lahko kadrovsko zapolnili višješolsko izobraževanje s svojim kadrom.
[ola je že do sedaj vlagala veliko naporov v dodatno usposabljanje profesorjev. V pripravi je nov projekt izobraževanja odraslih, izobraževanje na daljavo, šola glede tega potrebuje še določen suport z vidika elektronskega opremljanja, gre pa za soprojekt razvoja višje šole.
Na Ptuju naj bi šlo za redni študij (priložnost pa je tudi za izredni). Evropa je zelo odprta za izredni študij, posebej za certifikatno izobraževanje, v kar se vključuje ekonomska šola že v naslednjem šolskem letu. Priložnosti pa je še znatno več.
Ptujski študijski program ni konkurenčen Mariborski univerzi, ki ponuja visokošolski oziroma univerzitetni program, ki mu višješolski ni direktno konkurenčen, za naše področje pa je dobra tržna niša.
Franc Lačen
Prihodnjo jesen v prenovljeni soli
V drugi polovici oktobra so v Leskovcu, na videmski podružnični soli, potem ko so lani odprli nov prizidek, v katerem sta sola in kraj pridobila sodobno opremljeno telovadnico in sest učilnic ter nekaj spremljajočih prostorov, pričeli napovedano obnovo stare solske zgradbe.
V stari leskovški šoli v tem Marija [migoc, saj to sploh ne času nimajo pouka, nam je po- bi bilo mogoče, kajti zgradbo vedala ravnateljica O[ Videm obnavljajo v celoti, ob tem pa
Stara leskovška šola bo čez nekaj mesecev imela novo notranjo in tudi zunanjo podobo.
je potrebno misliti tudi na varnost otrok in vseh drugih. Pouk so v tem šolskem letu porazdelili v razpoložljivih prostorih v novem prizidku, dve skupini učencev pa imata za zdaj pouk še v zgradbi bližnjega župniš-ča. Prostora je dovolj za vse, zagotavlja [migočeva in pravi, da so vsi učenci na toplem in da ima vsak razred svojo učilnico, vsak dan pa je tudi v pogovorih z izvajalcem in tistimi, ki skrbijo za varnost, da ne bi prihajalo do kakršnihkoli težav. Sproti se dogovarjajo tudi za ukrepe glede na situacije, ki so v teku, in tako bo ostalo do poletja prihodnje leto. Takrat bo obnova šolske zgradbe najverjetneje že pri koncu, v novem šolskem letu pa bodo pouk lahko pričeli v prenovlje-
ni šoli.
Pogajanja na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so bila trda in dolgotrajna, pravi direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, vendar so vztrajali in na koncu uspeli, da jim bo ministrstvo k investiciji primaknilo 60 odstotkov sredstev. Ostali delež so morali zagotoviti sami v občinskem proračunu, sicer pa jih bo naložba veljala okrog 151 milijonov tolarjev, dodatnih 50 milijonov pa bo stala še oprema. Dela so zaupali GP-project, Ing, d.o.o., podjetju za gradbeništvo in inženiring iz Ptuja, obnova pa naj bi trajala dobrih sedem mesecev bo predvidoma končana do jeseni 2004.
Tatjana Mohorko
Tednikova knjigarnica
Zapres svoje oči ...
... in odpres srce pesniškim pokrajinam.
Na današnji dan, 20. novembra, praznujejo svoj dan slovenske splošne knjižnice, torej tiste, ki delujejo z mrežo javnih izposoje-vališč ter praviloma zadovoljujejo bralne potrebe najširše javnosti v mladinskih, študijskih, potujočih, domoznanskih in še kakšnih oddelkih. Ta dan naj bi ozavestil pomen knjižničarske stroke, njeno vpetost v sodobne razvojne tokove, njeno pomembno, permanentno učno-vzgojno funkcijo, njeno vse bolj izraženo socialno komponento, njeno visoko zavezanost domači besedi ter v času globalizacije njeno odločilno vlogo hranjenja, ohranjanja, posredovanja informacij na tradicionalnih in modemih pisnih podlagah.
Bibliotekarska stroka se lahko pohvali z mnogimi, ki presegajo okvire zapisanih delovnih nalog in so knjižničarji z dušo in telesom - zavezani knjigi, ne le kot posredovalci in promotorji branja, marveč kot aktivni ustvarjalci. Če samo spomnim na nedavno upokojenega ptujskega bibliotekarja, vodjo domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Jakoba Emeršiča, kije zraven visoke zavezanosti domoznanstvu in bralcem svoje ustvarjalne energije posvetil še prevajanju, nenehnemu raziskovanju, publiciranju...
Na dan splošnih slovenskih knjižnic vam tako predstavljam novo knjižno izdajo Družbe Piano, ki jo vodi med drugim tudi bivši bibliotekar ptujske knjižnice in velik knjigoljub Jože Piano. ZAPRES SVOJE OČI je naslovljen pesniški izbor avtorja Ivana Do-bnika, ki je bil v letih 1988 do 1995 zaposlen v Knjižnici Bežigrad Ljubljana. Dobnik je mnogostranski ustvarjalec (72 zapisov v vzajemnem knjižničnem katalogu) in literarni opazovalec, ki ga ljubitelji poezije pomnijo po pesmih iz zbirke Kaligrafija lire (Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 1999). Ivan Dobnik je bil rojen 23. avgusta 1960 v Celju in je študiral filozofijo in primerjalno književnost. Zapreš svoje oči, s podnaslovom Ljubezenske pesmi, je izbor njegove poezije zadnjih pet let, ki izrisuje intimo ljubezenske skušnje v blagi, nežni, skoraj romantični in prijazno iskreni pesniški obliki. Devetintridesetpesmi, liričnih in srčnih, kakor ni običajna praksa v današnjem času, tvorijo prijetno, skladno, enostavno prijazno, optimistično branje, ki ga narekuje lepota najmočnejšega in hkrati najbolj osebnega čustva, ki je, paradoksalno, hkrati najbolj splošno, saj doleti v tej ali oni obliki vsakega izmed nas, kot je zapisala v spremni besedi na zavihku knjige pesnica inpublicistka Barbara Korun.
Knjigo pesmi Ivana Dobnika, ki je tretja v zbirki Ljubezen s te ali one strani in ima 62 strani, priporočam za decembrske bralne ure odraslim bralcem, ki jih bo lična modra knjiga (naslovnico je oblikovala Lidia Bučar) navdušila tudi kot darilo. Za bralno vzpodbudo sem izbrala
NOVEMBRSKI SONET
Zimski prah na ustnicah plotov drhti.
Veter, lepljivi dež, oči na nebu, motne.
Zavetje se zapira, v sanjah se noči,
V	popku misli in dejanj ogenj tli.
Neznosne stiske: val beline v knjigi
Zime, razlite v nedogled, diši
Kot prvi sunek srečanja s teboj,
Neizrečena, nežna ženska koža.
Zime. Zime. Snežne. Snežne.
Puhast zrak v beztežnem
Vosku jutra. Vsepovsod.
In mirni dah čajne izparine.
V	ritmu bambusov ob reki!
Na črke, ki si te želijo.
Prijetno branje in še vabilo na dragoceno razstavo knjižničnih in arhivskih dragocenosti v slavnostno dvorano Knjižnice Ivana Potrča Ptuj (vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure). Razstavljene dragotine bodo na ogled le do konca meseca!
Liljana Klemenčič
Vabilo na pravljico z jogo
Danes, 20. 11. 2003, je že tretji četrtek v mesecu. Torej pridite ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33, kjer vas z veseljem pričakujeta pravljičarka Liljana Klemenčič in inštruktorica joge Sonja Trplan. Otroci naj imajo copatke in lahna športna oblačila. Vstopnine ni!
Foto: TM
Ptuj • Donacija IBM Slovenija šolskemu centru
Računalnika za strojno šolo
V ptujskem Šolskem centru so v petek, 14. novembra, opravili svečano predajo dveh zmogljivejših računalnikov IBM, donacijo firme IBM Slovenija, za potrebe strojne šole.
Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Milan Cimerman je na svečanosti ob predaji dveh sodobnih in pomembnih u~nih pridobitev poudaril, da je njihov cilj ustvariti ugledno izobraževalno središče, ki bo kompatibilno za vso Evropo. Vesel je, ker se jim je uspelo povezati s podjetjem IBM Slovenija. Trenutek ob predaji dveh zmogljivih računalnikov, ki so ju prejeli kot donacijo od firme IBM Slovenija, je označil za
pomemben in svečan ter se zahvalil Johannesu Helmreichu, menažerju IBM za Centralno in vzhodno Evropo z Dunaja, ki je za sodelovanje z njihovo šolo pokazal veliko zanimanja. Posebej se je zahvalil tudi Alešu Simoncicu iz IBM Slovenija, ki je najzaslužnejši, da so računalnika prejeli kot donacijo, pa Zlatku Šimunci, direktorju CAD/CAM Design centra v Zagrebu, ter njegovim sodelavcem Renatu Sladoviču in Krešimirju
Pa brez zamere
Dejstva
Nekaj besed o izbrisanih
Ker sem prepričan, da ste s stvarjo dodobra seznanjeni, ne bomo besedićili.
Prvić. Pravijo, da izbrisani morajo ostati izbrisani zato, ker bi v nasprotnem primeru (će bi priznala napake iz preteklosti ter jih popravila, op. p.) država morala plačevati neznanske odškodnine ljudem, katerim je po krivici vzela vse pravice, ki si jih lahko zamislite, saj bi jo le-ti zagotovo šli tožit. Tako nam pravijo vsi mogoči zagovorniki referenduma proti odločbi ustavnega sodišča. In pri tem seveda igrajo umazano igro zavajanja javnosti. Pri vsem skupaj niti najmanj ni pomembno, ali bi morala država v primeru izvajanja zakona, ki ga je naložilo ustavno sodišče, res plačevati ogromne odškodnine. To sploh ni bistvo zadeve. Bistvo zadeve je, ali je pred desetletjem in več ravnala narobe, celo kaznivo. To je bistvo. Bistvo je v tem, ali so tem ljudem odvzete pravice res bile odvzete napačno. Argument zagovornikov referenduma proti izbrisanim s tem nima popolnoma nič. Ce pazljivo poslušate njihove izjave, boste videli, da potrebo po referendumu argumentirajo z dejstvom, da bomo v nasprotnem primeru morali plačati. Se pravi, da pri tem sploh ni pomembno, četudi bi vsemogočni bog stopil iz nebes in vsem pokazal, da je država takrat ravnala narobe, ter da je treba krivice popraviti, edina pomembna je denarna plat. Ali, še enostavneje povedano, po dikciji pobudnikov referenduma je možno sklepati takole: nas popolnoma nič ne briga, pa četudi je vseh 18.000 ljudi bilo izbrisanih krivično; kar je pomembno, je to, da jim bomo, če jim pravice povrnemo, morali plačati ogromne vsote denarja in zato jim jih ne bomo povrnili. Pravica gor ali dol... Ja, takole sklepajo. O etičnosti take logike naj bralstvo presodi samo.
Drugič. Morda kdo poreče, ja kaj pa, če so med vsemi temi ljudmi tudi taki, ki so takrat proti naši mladi državi bodisi kot agresorji bodisi kako drugače zagrešili kakšen zločin? Odgovor: tudi če so, to na celotno stvar ne vpliva popolnoma nič. Tudi če bi bilo takih debela polovica, bi bilo ostalih, ki jim je bila s strani države storjena nepopravljiva krivca, še vedno ogromno in že sama osnovna etika nalaga, da se tem povrnejo pravice, pa četudi te pravice zraven dobi še kdo, ki sijih (morda) ne zasluži. Še več, četudi bi bil samo eden tak (pa ni), ki bi zaradi tega, ker mu pravic ne bi vrnili zato, ker bi jih s tem morali še drugim, ki si jih "kao" ne bi zaslužili, to na stvari ne spremeni nič. V demokratičnem duhu je, da se pravice, ki si jih nekdo zasluži, temu vrnejo, pa četudi to pomeni, da se morajo s tem vrniti tudi tistim, ki si jih niso zaslužili. Sicer pa, zakaj se vsem tem domnevnim "zločincem" proti Sloveniji takrat ni sodilo za njihove zločine, zakaj se jih je potihoma in strahopetno izbrisalo? Zakaj niso bili obsojeni? In kakšno pravico imate, da nekoga označite za krivega nekega zločina, ko pa vendar veste, da je temeljno načelo civiliziranih demokratičnih družb načelo nedolžnosti, ki pravi, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana?
Tretjič in zadnjič (zmanjkuje namreč prostora). Da se morajo izbrisanim povrniti vse pravice, je dosodilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, najvišja instanca države v takih stvareh, nad katero niso niti parlament, niti vlada niti kdorkoli drug, še najmanj pa kakšen ksenofobični kekec in katerega odločbe je treba brezpogojno spoštovati in uveljaviti! Pa če so vam všeč ali ne - prava figa. V nasprotnem primeru država postane zgolj demokratična farsa. Kolikor to že ni.
Gregor Alič
Šimraku, ki so jih uvedli v uporabo projektnega paketa CA-TIA V 5. Obenem pa je besede zahvale namenil tudi vodstvu, ravnateljem in sodelavcem Šolskega centra Ptuj.
Ko je govoril o razvojni viziji šole, je Cimerman poudaril, da gradijo prihodnost na uporabi informacijske tehnologije
v vseh predmetnih področjih, saj želijo ustvariti izobraževalno središče za najnovejša znanja, ki bodo primerljiva evropskemu prostoru. Zato so v minulih letih navezali stike z uglednimi strokovnimi firmami IBM Slovenija, CAD/CAM Design center iz Zagreba ter LP Mycron iz Ptuja. Rezultat tega sodelovanja so nova znanja, ki so jih pridobili učitelji na CAD/CAM tehnologiji, ter dva zmogljiva računalnika in programski paket CATIAS V5, ki ga koristno uporabljajo v strokovni učilnici pri pouku strojnih tehnikov.
Zahvalam se je pridružil tudi direktor Šolskega centra Branko Kumer, ki je gostom v besedi in sliki predstavil Šolski
V dopoldanskem času so udeleženci matematičnega tekmovanja v prostorih gimnazije reševali deset nalog, popoldan pa so si ogledali znamenitosti prleške prestolnice. Razglasitev rezultatov so opravili v ljutomerskem hotelu Jeruzalem, podelitev priznanj pa je opravil v odsotnosti sedanjega ravnatelja ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča Zvonka Ku-steca njegov predhodnik Oz-vald Tučič.
Med posamezniki sta najboljše znanje matematike tokrat pokazala Boštjan Hamler iz Gimnazije Franca Miklošiča
Ljutomer ter Mateja Doklej iz Čakovca, ki sta zbrala po 41 točk. Med boljšimi matematiki na tokratnem tekmovanju so bili še Iva Toplek (Čakovec) z 38 točkami, Borut Rožman (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) in Bruno Masten (Čakovec) s po 37, David Lu-kman (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) s 36 in Jura Čurič (Čakovec) s 35 točkami. V konkurenci šol je slavil Čakovec pred Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer in Bad Radkers-burgom.
MŠ
Foto: M. Ozmec
Johannes Helmreich, menažer IBM za centralno in vzhodno Evropo
Foto: M. Ozmec
Nova računalnika IBM sta ob pomoči dveh učencev svečano odkrila ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Milan Cimerman in Aleš Simončič iz 1MB Slovenija.
Ljutomer • Mladi matematiki
Najboljša Hamler in Doklejeva
Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera je bila gostiteljica mednarodnega tekmovanja iz matematike, na katerem je nastopilo 24 dijakov iz avstrijskega Bad Radkersburga, hrvaškega Čakovca ter ljutomerske gimnazije.
center, ter posamezne izobraževalne programe. Ob ugotovitvi, da so na nekaterih področjih med najboljšimi v Sloveniji, kar jim priznavajo tudi drugi, je poudaril, da nova računalnika že uspešno uporabljajo pri učnem procesu učitelji Bojan Lampret, Dušan Vinkler, Branko Polanec in David Drofenik.
Johannes Helmreich, me-nažer IBM za centralno in vzhodno Evropo, je izrazil navdušenje nad sodobnim načinom izobraževanja in strokovnega dopolnjevanja, ki ga brez kakršnihkoli predsodkov s pridom uporabljajo v Šolskem centru Ptuj, ter obenem veselje, da so lahko pomagali pripeljati novo tehnologijo v Ptuj oziroma v šolski center in jim
tako pomagali, da se v modernem svetu računalništva lažje znajdejo. Zato je izrazil tudi svojo osebno pripravljenost po nadaljnjem sodelovanju ter v prizadevanjih Šolskega centra po ureditvi nove strokovno-računalniške učilnice.
Nova računalnika sta ob pomoči dveh učencev svečano odkrila Aleš Simončič iz IBM Slovenija ter ravnatelj Milan Cimerman, zatem pa so prikazali tudi praktično delovanje obeh računalnikov v strokovni učilnici CAD/CAM. Po slovesnosti so gostom prikazali še del kulturnozgodovinskih znamenitosti Ptuja.
M. Ozmec
Boštjan Hamler, Mateja Doklej in Iva Toplek (od leve) so bili najboljši na mednarodnem tekmovanju iz matematike v Ljuto-
meru.
Ljutomer • Martinov koncert
Podelili nagrade in priznanja
V ljutomerskem Domu kulture so pripravile kulturne sekcije pri Društvu upokojencev (DU) Ljutomer in Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti peti Martinov koncert, na katerem so se predstavile vse kulturne sekcije ljutomerskih upokojencev ter kot gosti pevci iz Ivanjkovcev.
Na koncertu so tudi podelili številna priznanja, nagrade ter zahvale za letošnje leto. Župan občine Ljutomer Jožef Špin-dler je v imenu občinskega sveta priznanje podelil ženskemu pevskemu zboru DU Ljutomer, ki letos praznuje 20 let delovanja, iz rok podpredsednika DU Ljutomer Milana Rožmana pa so priznanja prejeli: ženski pevski zbor, prleška godba, literarna sekcija, Marija Pintarič, Stanko Kolbl, Marija Balažic, Marica Lebarič, Majda Regor-šek, Aljoz Geder, Cecilija Zad-ravec in Milan Rožman, zahvale so dobile Mira Pihlar, Marta
Lasbaher in Frančka Vidovič, diplome pa Jelka Zemljak, Milka Šinko, Marica Lipovec, Fran-čika Grnjak, Angela Jurkovič, Rezka Keček, Terezija Štrakl in Marija Prelog. Na podlagi sklepa občnega zbora DU Ljutomer so tokrat podelili častno članstvo v ljutomerskem upokojenskem društvu Mirku Lebariču, kot priznanje in v zahvalo za izjemne zasluge pri delovanju in razvoju društva. Lebarič je bil kar 16 let predsednik DU Ljutomer, v tem času pa je uspel društvo zelo dobro organizirati na vseh področjih.
Miha Šoštarič
Foto: Miha i
Ženski pevski zbor DU Ljutomer je praznoval 20-letnico.
Vurberk • Poznate energetske točke?
Blagodejna moč zemlje
Pred kratkim so trije posamezniki v občini Duplek ustanovili društvo Kostanj. Vodi ga radiestezist in bioenergetik Ivan Benko iz Sp. Korene. Društvo se ukvarja z razvojem kvalitet življenja in popularizacijo energetskih točk, ki jih je Benko odkril v neposredni bližini razvaline vurberškega gradu.
"Točke so precej močnejše kot tiste pri Bukovniškem jezeru v Prekmurju", je povedal Ivan Benko. Odkril jih je iz osebnega zanimanja, saj se z bioenergijo ukvarja že osem let. Veliko se je ukvarjal z meritvami parcel in meritvami v stanovanjih, kjer s pomočjo nihala in antene lahko odkrije sevanja, vodne tokove in druge negativne vplive. S tovrstnimi meritvami so se ukvarjali ljudje že v preteklosti, saj je zanimivo, da večina cerkva in gradov stoji na močnih, blagodejnih energijskih točkah. Če je človek dalj časa izpostavljen negativnim vplivom, še posebej če stoji postelja, kjer človek preživi veliko časa, na negativnem mestu, se lahko to slabo odraža na posameznikovo zdravje. Ko je Benko sam zbolel, se je začel zanimati tudi za to, kako bi si blažil zdravstvene težave. Začel je meriti in
iskati pozitivna mesta. Ni dolgo iskal. Na Vurberku je zelo hitro odkril močno blagodejno energijo, ki jo je najprej preizkusil sam. V preteklosti je bila na Vur-berku pljučna bolnica in v njej je delala tudi Benkova mati. "Pripovedovala mi je, kako so morali bolniki tudi v velikem mrazu tekati naokrog. Takrat sem mislil, da so telovadili, danes pa sem prepričan, da so uporabljali energijske točke."
Linije moči niso le okrog razvalin gradu Vurberk, ampak se vlečejo preko Korene vse do Hrastovca. V Sp. Koreni je Ben-ko odkril še eno močno območje petih zdravilnih točk. Nanj je postal pozoren, ker so se ovce vedno pasle na enem samem mestu.
Na bioenergetskem območju Vurberk je določil 31 zdravilnih točk. Najmočnejša je menda pri
"Bioenergija je zemeljska moč. Lahko je pozitivna ali negativna. Bioenergetske točke so tam, kjer se križajo pozitivne linije. Bioenergija je lahko pomoč pri zdravljenju, zagotavlja boljše počutje in sprostitev. Odkrivamo jo z nihali, antenami in drugimi instrumenti." Tako Ivan Benko razloži številnim šolarjem, ki ga obiskujejo, osnovne pojme bioenergije.
mogočnem kostanju ob samem vhodu v grad. Najbolj pomaga pri bolečinah v križu in po Ben-kovih besedah naj bi na ta način olajšali težave že okrog 500 ljudem. Točke imajo različno intenziteto od 80.000 do 180.000 b/m. Ivan Benko trdi, da tako močne energije še ni doživel, čeprav pozna različne energijske mesta v Sloveniji. Točke je odkril s pomočjo antene in nihala. Z večkratnimi preverjanji je potem prišel do odgovorov, za lajšanje katerih težav je primerna določena točka in koliko časa se je primerno na njej zadrževati.
Društvo Kostanj je imelo ob mojem obisku že 295 članov. Vsak obiskovalec, ki pride na točke, se lahko oglasi v hiški ob vstopu v park, se včlani v društvo in plača letno članarino 2000 tolarjev. Prejme člansko izkaznico in Benko opravi meritev. Tudi sama sem bila deležna zdravstvene diagnostike bioenergije po metodi dr. Voll. Benko mi je v levo roko potisnil elektrodo, na desni pa je na določenih točkah meril. Na aparatu je potem od-čitaval vrednosti. Limfa, pljuča, debelo črevo, živci, cirkulacija, alergije, trebuh, žleze, srce in
tanko črevo so dobili svoje vrednosti. Na drugi aparat sem morala polagati prste obeh rok in tudi tam je kazalec kazal določene vrednosti. Izmeril mi je bioe-nergijo, samozavest, kreativnost, življenjsko moč in inspiracijo. Energija v našem telesu se spreminja, zato je pomembno, da jo obnavljamo. Vsak najde svoj način kako in kje to počenja. Nato sem dobila papir, na katerem so opisane vse postaje in točke, opisano je, zdravljenju katere težave so namenjene, moč sevanja in koliko časa se je tam priporočljivo zadrževati. Predolgo zadrževanje na točkah namreč tudi ni dobro.
Vsi obiskovalci so najprej na-
Društvo ima vodenje obiskovalcev, večkrat se pripeljejo polni avtobusi, registrirano kot dopolnilno dejavnost. V načrtu imajo še ureditev zdraviliške poti, odkrit je bil tudi izvir zdravilne vode, ki jo bodo sedaj dali na analizo. Kako se bo razvijala dejavnost, pa je veliko vprašanje. Na občini Duplek imajo za društvo sicer veliko razumevanje, je pa potrebno precej dela, da bodo uskladili številne akte in predpise. Tovrstna dejavnost pač ni vsakdanja in predpisi niso povsem dorečeni. Takšni postopki pa zahtevajo svoj čas. Društvo zato malo prehiteva in opravlja svojo dejavnost brez lokacijskega dovoljenja. Že dvakrat jih je obiskala inšpekcija ter zaprla kiosk, v katerem je bil postavljen avtomat za kavo, Ben-ku pa so odnesli tudi nekatere instrumente. Zaradi vse večjega obiska bioenergetskih točk in pretoka ljudi je gotovo tudi nujno potrebno urediti sanitarije, parkirišča in koše za smeti, da dogajanje ne bo moteča za tam živeče sosede.
Meritve energije posameznika. Anton Valent iz Ptuja je bil tokrat na energijskih točkah že osmič.
Vhod na bioenergetsko območje Vurberk.
foto vki



J




Vsi obiskovalci se najprej ustavijo na točki številka 4, ki odpira čustva. Desno zakonca Gunar iz Braslovč.

Ivan Benko je blagodejna mesta odkril z uporabo antene.
poteni na točko 4, ki je namenjena odpiranju čustev, nato pa vsak obišče še točke, ki so namenjene blaženju njegovih težav. Paleta možnosti je široka -od alergij, bolezni srca in ožilja, levkemije, različnih vrst raka, dihal, sladkorne bolezni do težav z živci, želodcem, mišicami in kostmi, mehurjem ter spolne težave. Točke zajemajo praktično vsa področja, ena izmed točk pa je namenjena odvajanju od kajenja.
Zadrževanje na energetski točkah lahko povzroči v telesu reakcijo. Ta se kaže kot glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, lahko povzroči odličen spanec ali pa nespečnost in podobno. Priporoča se, da pred ponovnim obiskom točk poteče 5 dni. Ko sem se sprehajala po okolici, sem se lahko prepričala, da je zanimanje za energetske točke izjemno. V gozdiču je bilo kljub neprijaznemu vremenu zares veliko sprehajalcev. Iz pozdravov sem lahko sklepala, da so vsi že stari znanci in presenetljiva je bila odprtost in pripravljenost ljudi na pogovor, pa tudi nihče ni odklonil fotografiranja. Na točkah je treba stati sproščeno, glavo obrnjeno proti severu, imeti čim boljši stik z zemljo in ne križati rok ali nog. Energija deluje v premeru treh metrov, zato ni potrebe po drenjanju, je zagotovil Benko. Nekateri energijo začutijo kot gomazenje, zbadanje ali toploto v okončinah, nekateri ne občutijo nič. Vsak član je upravičen še do dveh kontrolnih merjenj po več obiskih, da lahko spremlja spremembe.
Pri meritvah sem spoznala Bredo in Rudija Gunarja iz Braslovč, ki redno prihajata na Vurberk. Gospe so letos postavili pretečo diagnozo - levkemija. Seveda jo je novica zelo prizadela. Za Vur-berk je izvedela od prijateljice in sedaj z možem redno prihajata. Terapije ne jemlje nobene, je pa zelo radovedna, kakšen bo rezultat kontrolnega pregleda, ki jo čaka v decembru na kliničnem centru. "Ko se prišla prvič, sem bila povsem brez energije, sedaj pa se je moje počutje izjemno popravilo." Gospa pa nikakor ni lahkoverna in je pred meritvijo Benku na rezultate prvih dveh merjenj nalepila papir, da se ne bi mogel orientirati po preteklih vrednostih. Kljub temu je vrednosti izmeril pravilno, kar se je izkazalo, ko je odkrila rezultate prvih dveh merjenj. Boljše splošno počutje žene, odkar obiskuje bioenergetske točke, je potrdil tudi mož Rudi.
Tudi drugi obiskovalci so prepričani v moč bioenergetskih točk na Vurberku in kljub vse hladnejšemu vremenu še vedno postajajo na točkah, ki jim prinašajo olajšanje.
viki klemenčč ivanuša
Knjiga meseca
Sla nekega otroka po preživetju
Dave Pelzer: Otrok brez imena -RESNIČNA ZGODBA
/Nikoli nisem vedela, kako hudo boli; modrice in brazgotine se ne vidijo. In zakaj si nekoć v življenju zaradi surovosti zlorabe moral plačati svoj davek./
Knjiga Otrok brez imena je tako izjemna, pa čeprav tako zelo kruta, da je človek ne more odložiti, dokler je ne prebere do zadnje strani.
Knjiga je izšla leta 1998 pri založbi Učila, njena avtor pa je eden najbolj učinkovitih in spoštovanih glasov ameriške javnosti Dave Pel-zer.
Deve Pelzer opisuje svojo življenjsko zgodbo s prizme zlorabljenega otroka. Gre za eno najhujših zlorab otroka v Kaliforniji.
Dave je sprva živel v povprečni družini z očetom, materjo in dvema bratoma. Oče je bil veliko z doma, zato pa jim je mati namenila kar veliko časa. Sčasoma pa se je njen odnos do malega Davida spremenil. Ko je začela uživati alkohol, je za Davida to pomenilo stradanje, pretepanje, trpinčenje. Mali David je vse to sprejel kot mamino igrico, ki se je mora naučiti igrati, da lahko preživi. Ženska je postala odvisna od alkohola, neuravnovešena, njene igrice pa so postajale vse bolj zločinske. Davida je izločila iz družine, nič več ni bil njen sin, temveč suženj; imenovala ga je one.
Njegova postelja je bilo staro vojaško ležišče v kleti, v hišo je smel samo, kadar je prišel čistit za svojo družino. Njegova oblačila so bila stara, raztrgana in smrdljiva, zaradi tega so ga v šoli ozmerjali in tudi tam seje ponovila ista zgodba kot doma. Mati mu po več dni ni privoščila hrane, če pa že, pa so bili to ostanki njegove družine, včasih pomije ali hrana njihovega psa. Dave je na vsak način želel preživeti, zato se je do hrane moral dokopati sam. Sprva je kradel sošolcem, nato v trgovini, včasih prosil po hišah. Seveda je pazil, da ga mati ni izsledila, saj je doma moral hrano izbruhati, nato pa je sledila kazen. Kazni so bile krute; z ognjem mu je opekla roko, ga zapirala v plinsko celico ali pa je moral sedeti v kadi mrzle vode. Nekoč ga je po nesreči zabodla, rano mu je sicer oskrbela, vendar je že takoj nato moral pomivati posodo, kot da se nič ni zgodilo.
Za materino ravnanje je vedel tudi oče, ki mu je pomagal tako, da mu je priskrbel hrano ali pa mu rekel kakšno spodbudno besedo, kaj več ni storil, le pogosteje je odhajal od doma in na koncu družino zapustil. Tudi bratje so vedeli za dogodke, a jim je mati zabičala, da je tako prav, saj je Dave poreden fant oziroma one.
Zunanji svet o tej mori ni vedel ničesar. Nikogar ni imel, ki bi skrbel zanj, kamor bi se obrnil, pri življenju so ga ohranjale le še njegove sanje (o nekom, ki bo skrbel zanj, ga ljubil) ter njegova odločenost, da bo preživel.
V knjigi je tudi zahvala njegovim učiteljem, ki so naposled le sprevideli njegove more in zanj postavili na kocko svojo kariero ter mu tako rešili življenje.
Mogoče bo vsebina za marsikogaprekruta, a žal je zgodba resnična. Hkrati pa se boste zavedli dejstva, da je vsak sposoben spremeniti svoje življenje.
Dave Pelzer je danes upokojeni član Zračnih sil ZDA. Za svoje edinstvene dosežke je bil deležen pohvale Ronal-da Reagana ter Georgea Buscha. Leta 1993 je bil izbran med deset izjemnih mladih Američanov, leto dni kasneje pa je bil edini Američan, ki so ga izbrali med izjemne mlade osebnosti sveta. S tem so nagradili njegovo delo na področju preprečevanja zlorabe otrok. Doletela ga je čast, da je leta 1996 nosil olimpijski ogenj.
Knjiga je prvi del trilogije tega fanta.
Pa če smo začeli z verzi Cindiy M. Adams, z njimi tudi zaključimo:
/Sedaj pa vem, da lahko pomagam; da lahko tudi jaz kaj spremenim. Stala ti bom ob strani, vpila bom s tabo, tako da drugi ne bo mogel reči: "Nikoli nisem vedel.'
Urška Hlupič
Literarno kolo (20) • Tone Kuntner -1
Zdaj imaš v tujini dom in doma tujino
Tone Kuntner. Tako je pisalo na povabilu na literarni večer. Tone Kuntner. In sem si predstavljal, da bo to en takšen tihi in zadržani pesnik, ki tu in tam stopi med ljudi in z velikimi napori pripoveduje o svojem pisanju. Malo nenavadna predstava, boste rekli! Upravičeno. Ampak tako sem si ga zares predstavljal. In sem v mislih - na poti do literarnega srečanja z njim - ponovil, kaj že vem o tem pesniku. In naenkrat sem ugotovil, da strahotno malo. No, če sem iskren, nič!
Pa sem spoznal, da so bile moje predstave daleč od resnice. Najprej so mi povedali, da je gospod tudi igralec. In to ne en kar tako, ampak Igralec. Da je odličen pesnik, da je za njim bogata pesni{ka pot ...
Redkobeseden? Niti slučajno. Zadržan? Prej besedno eksploziven. Tih? Kje pa. Njegov nastop, ki je bil mešanica igralskega giba, recitacije, deklamacije in neverjetne igre z obrazom, je bil brez primere. Zdelo se mi je, da sem se znašel v nekem drugem času, ko je s pestmi metal besede po prostoru. Glasno in strastno je recitiral, kadar so se mu po ustih motale besede, kot so: domovina, kmetje, naši ljudje; utišal je glas, kadar je tišina to od njega zahtevala.
Danes je drugače. Ko ga berem, je njegova "hiša" tudi moja in besede "golčijo" skozi okna, vrata, celo zidove — "Življenje je tisto, / kar se godi / v zidu hiše, / v lesu pohištva, / v srcih ljudi." Zavedam se njegove moči, moči njegovega opusa in vloge, ki jo ima v slovenski literaturi. V tem oziru je precej osamljen, kar se tiče sodobnih pesnikov. Malo jih je, ki s tolikšno vnemo opisujejo svoje rodne kraje, ki imajo takšen čut za domovino in ki vzpostavljajo do "svojih" ljudi takšen odnos. Pa tudi slogovno je to pesnik, zagrajen kot osamljen otoček, ki je šele kasneje dobil nakatere navdušene "posnemovalce" in zagovornike. Sicer pa je prava redkost, kako strumno se drži vseh pravil slovenskega jezika, kako zelo natančen je pri oblikovanju pesmi in kaj zmore s povsem preprostim vsakdanjim besedjem, ki ga nikoli ne obteži
s kak{nimi pretiranimi stilnimi figurami in podobnim. Umirjen slog na eni strani in življenje, ki kipi in vre po žilah njegovih pesmi ...
Sprehod med raznimi kritikami, članki, spremnimi besedami se mi je zdel na začetku nujen. In potem sem ugotovil, kako zelo prisoten je ta pesnik kar se tiče slovenskega pesni{tva in koliko je o njem zapisanega. Gotovo najbolj izstopa spremna beseda (ali kar {tudija), ki je delo dr. Franceta Zadravca. V zbirki Gol-čim besede srca in vesti, kjer se omenjena spremna beseda nahaja, je namreč jasno zgo{čena njegova pesni{ka pot. Zadravec je izkristaliziral vse na enem mestu. Res, da s poudarkom na tej zbirki, vendar prav zaradi njene narave, saj je le-ta "pesni{ka kristalizacija njegovih iskanj, upov, dvomov, upornosti in razočaranj, je vztrajanje sicer krhke, a pogumne osebnosti, da {e poglobi in dokle{e svoje tematske stalnice in jim da nov oblikovni lesk."
Sprva se mi je zdelo, da je kar težko lotiti se njegovih pesmi, ker so vse tako strahotno zaključene, hkrati pa tako zelo povezane. Ena v drugo prehajajo, kot bi bral eno samo dolgo, v verze nanizano zgodbo. Verjetno so tudi zato njegovi izbori tako homogeni in sploh ne dajejo občutka, da so to pesmi, ki so nastajale v različnih časovnih obdobjih in ki pripadajo več različnim zbirkam. Pa vendar so na tej poti, v tej dolgi (nikoli končani?) zgodbi postanki. Kot bi pesnik počival. Se ustavil za hip, si nabral moči in se znova spopadel s "pe-sni{kim materialom". So postanki, ki častijo domovino, ki se obračajo k materi, očetu, bližnjim, so postanki, kjer pesnik kriči in vpije, kjer se spra{uje in spenja z nitmi zdaj z včeraj in s včasih kar grozljivim jutri; ne manjka pa tudi takih postankov, kjer zasije od luči, kjer vstopajo v pesem mir, ljubezen, ti{ina, kjer je znotraj njegovega domovanja, njegove "hi{e" vse tako zelo jasno in razumljivo.
Logično je, da bralec te postanke, te izvire večno ponavljajočih se tem in motivov zbere v en grozd in ga počasi "pozoblje".
Kulturne nagrade
Večernica
Večernica je nagrada za najboljše izvirno leposlovno mladinsko delo, ki jo podeljuje časopisno založniško podjetje Večer od leta 1997. Predstavniki CZP Večer nagrado tradicionalno podeljujejo v Murski Soboti na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede. Srečanje organizira podjetje Franc Franc, na njem pa z vsakoletnim simpozijem na določeno temo sodeluje revija Otrok in knjiga.
Ceprav nerad, sem torej vendarle razdelil pesmi v grozde in se lotil vsakega od njih. S tem pa se mi je le potrdilo to, kako zna pesnik dvigniti svoje umetnine nad čas, ker piše tako in o tistem, kar je večno. Seveda vnaša za današnji čas in prostor aktualne probleme, pa vendar zna izpostaviti prvine, ki so naše, občečloveške in izven fizičnega časa.
Brez dvoma je prava taka prevladujoča tema on; on, ki je zapustil rodne Trate, ki je zapustil kmečki svet in se odselil v Ljubljano, ki mu je ponudila nove izzive in razsežnosti, vendar tudi nove bolečine. Z žalostjo in no-stalgičnimi občutji zre v pokrajino, ki se spreminja, ki ni več, kar je bila. Pesnik čuti z zemljo in se zaveda, kar je bila zemlja zanj, za marsikoga ni več. Celo tako daleč hiperbolizira na novo nastalo pokrajino, da jo imenuje "mrtva". Tako se približamo zvezi mrtva zemlja, ki je tudi naslov pesniške zbirke iz leta 1972. Pred to je vredno omeniti še prvenec Vsakdanji kruh (1966) in zbirko Lesnika (1969). Vse tri so izšle v Ljubljani in vse so naravnane hre-penenjsko. Hrepenenje po zemlji, po domačem, po pokrajini brezskrbnega otroštva. Ljubljana — prispodoba daljave in betona ter Trate — rojstni kraj, prostor otroških in brezskrbnih dni. Ta razpon je včasih tako boleč in grenek, da pesnik v mislih zaide domov in "gnoji lastni mali vrt v mestu" - "Meni ne smrdi ta gnoj, / (pripeljan od kmeta) / ker ima po kmečkem duh / kot domači kruh po domu; // duh po hlevu in živini, / po košenju in sušenju, /duh po travi in otavi / in po pašnikih v jeseni, // po toplini ob živini, // duh po molži; / duh po stelji, / duh po listja grábljanju, // vendar tudi kisel duh / po vseg razkrajanju. // S tem gnojem bom pognojil / svoj lastni mali vrt v mestu." "Mali vrt", kot imenuje spomin na nekoč, je mali prav zaradi stiske in utesnjenosti. Kolikor mu Ljubljana namreč na eni strani ponuja obilje novih motivov in ustvarjalnih izzivov, toliko mu oddaljenost od rojstnih krajev povzroča stisko. Stiska odtujenosti od zemlje je stiska njega samega. Je tujčevstvo sebi, ki ga vodi le en težek, vselej prisoten
občutek — biti daleč od srca, od rojstne biti, od "luči". Pesmi vračanja, kot je lepo naslovil enega od sedmih razdelkov v zbirki Koprive (1988), so tako karakteristične, kadar je govora o tujčev-stvu. Tujčevstvo izven domovine ali mesta ali tujčevstvo do rodnih krajev, do zemlje, na kateri je vzklilo otroštvo. Tesnoba, ki ima izvir prav tu, je v njem vseskozi. Ceprav se pesnik tolaži, da se je na Ljubljano že privadil, ga znova preplavi zadušljiv občutek — "Kaj mi tu manjka, / v tuji prsti! / Ukoreninile so se / korenine / in udomačil sem se / med drugimi / v vrsti. // Le diham težko / in vedno teže, / kot da mi vsako leto / nekdo / novo, / zdravo vejo / poreže."
In kar je v tem še hujšega — rojstna pokrajina ni od pesnika ločena samo fizično, temveč tudi časovno. Tudi ko se vrne "domov", ni "doma", ni tam, od koder zares izvira — "Zdaj imaš v tujini dom / in doma tujino."
Tako nastane razkol v pesniku — med zdaj in nekoč, med spomini in sedanjim življenjem. Prav tu vznika dejstvo, da se njegov vselej prisoten simbol - "hiša" izprazni. Postane prazna in osamljena. Prej varno zatočišče je zdaj v popolnem razsulu in pesnik je posledično pahnjen v kruti svet, ki je zanj neredko temačen, prazen in prav zato še toliko bolj tuj.
Lahko pa vse skupaj razumemo še na eni ravni, z vidika ontološkega razvoja njega samega. On, ki je zdaj zrel mož, ki skrbi zase in svojo družino, postaja vse večji tujec sebi, otroku, ki je zamrl v njem in ki se prikazuje le še kot drobna senca, kot spominski privid. Privid, v katerem se srečajo vse tiste, zanj tako zelo značilne prvine — domača "hiša", starši, kmetje, zemlja, vonj pokrajine, v kateri se je pesnik rodil.
In smo spet tam. Na začetku. Kot bi sklenili krožnico, po kateri smo potovali in prehajali iz pesmi v pesem, z začetka na konec. Zato najprej še krajši postanek na začetku, tam, kjer se je pesnik "začel" in preživljal svoje otroštvo ...
David Bedra~
Dobitnica letošnje nagrade za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo v preteklem letu je Marjana Moškrič s knjigo Ledene magnolije. S tem se pridružuje ostalim nagrajencem, ki so: Tone Pavček: Maj-nice - fulaste pesmi, Desa Muck: Lažniva Suzi, Janja Vidmar: Princeska z napako, Polonca Kovač: Kaja in njena družina, Feri Lain-šček: Mislice, Matjaž Pikalo: Luža.
Tudi letos je bilo za nagrado nominiranih pet mladinskih pisateljev. Jana Bauer, Izganjalec čarovnic; Miroslav Košuta, Njune zgodbe; Vinko Moderndorfer, Muc Langus & Carovnička Gaj-
ka; Marjana Moškrič, Ledene magnolije ter Dim Zupan, Trnovska mafija - v tretje gre rado.
Marjana Moškric si je nominacijo prislužila že leta 1999 z romanom Cadavec. Leta 2001 pa je izdala knjigo pripovedi za otroke Potovanje v nekoč.
Roman Ledene magnolije, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, zaznamuje socialna tematika, ukvarja pa se s temo spolne zlorabe. Avtorica pripoveduje o odraščajoči deklici, ki se mora soočati s spolno zlorabo. Roman je zelo prepričljiv, saj je napisan v prvoosebni tehniki.
UH
Ivanjkovci • Jubilej mladinske folklorne skupine
Deset skupnih plešočih let
Folklorna skupina Ivanjkovci se bo v počastitev svoje 10-letnice predstavila domači publiki v soboto, 22. novembra, ob 19. uri v kulturnem domu Ivanjkovci. Nastopili bodo tudi gostje - folkoristi iz Razkrižja.
Folklorna skupina Ivanjkovci, ki deluje v okviru tamkajšnjega kulturnega dru{tva, letos praznuje 10-letnico. Vodja in pobudnik folklore v Ivanjkovcih Irena Cerovi~ je povedala, da si je na šoli poleg poučevanja želela učence naučiti različnih plesov, ki so jih plesali nekoč. Prvi plesi so bili kola, nato igre, ljudski običaji in štajerski plesi.
Zanimiva je zgodba o nastanku folklorne skupine. Odrasli v Ivanjkovcih so imeli veliko zanimanje za folkloro in so pomagali pri izdelavi oblek. Sprva so mislili, da bodo tudi plesali, po nekaj plesnih vajah pa so se odločili, naj rajši plešejo mladi. Tako se je organizirala skupina mladih, srednješolcev. Večinoma so pripadali isti generaciji, ki je že prej plesala skupaj v osnovnošolskih folklornih skupinah. Na OS Ivanjkovci so namreč vsa pretekla leta uspešno delovale različne otroške folklorne skupine. Poleg veselja do plesa in petja ter ohranjanja starih običajev vlada v skupini zelo dobro, delovno vzdušje. Plesalci se družijo tudi izven plesnih vaj in zato z obiskom ni težav.
Irena Cerovič je realistična glede prihodnosti in pove, da bodo prihodnja leta posebna preizkušnja za skupino, ko bodo plesalci počasi začeli nase prevzemati
Folklorna skupina Ivanjkovci z vodjo Ireno Cerovič in harmonikarjem Markom Hladnikom.
starševske in zakonske obveznosti.
Mladi plesalci so v zadnjih 10 letih prehodili dolgo pot. Obiskovali so srednjo šolo, študirali, delali, a vseeno so se vračali v Ivanjkovce, da so lahko skupaj zaplesali. Zato so se vaje začenjale šele v poznih večernih urah. Stevilo plesalcev je vedno nihalo med 9 in 12 pari. Na sobotni prireditvi bo nastopilo 9 parov. Zanimivo je, da jedro plesalcev
ostaja še vedno isto - tisti, ki so pred leti začeli skupaj. Poleg plesa je pomembno še pevsko znanje in igralske sposobnosti, saj pripravljajo tudi prikaze običajev To noviteto so člani na začetku sicer sprejeli s negodovanjem, danes pa jim je všeč. Plešejo štajerske plese, ki so se pri nas nekoč plesali. Raziskave še niso naredili, plešejo po spominu ljudi in celotno sliko tudi malo popestrijo. Na harmoniko jim igra Marko Hladnik.
Na sobotnem nastopu se bodo prvič predstavili v povsem novih oblekah. Vsi plesalci bodo imeli telovnike, škornje, doma izvezene peče. Prislužili so si jih s prodajo koledarjev in denarjem, ki ga dobijo od občine. Ivanjkovski folkloristi radi nastopajo, zato se odzovejo najrazličnejšim povabilom za nastope, redno pa nastopajo tudi na folklornih srečanjih in revijah.
vki
Videm • Zlata poroka
Zlati par Gabrovec
V cerkvi v Vidmu sta se v soboto, 15. novembra, po 50 letih znova poročila Franc in Anica Gabrovec iz Dravinjskega Vrha 59.
Zlatoporočenca s pričama - vnukinjo Nata{o Varnica in vnukom Igorjem Kokolom - ter županom Friderikom Bračičem.
Slovesno je bilo na ta dan tudi v videmski poročni dvorani, kjer je obred zlate poroke opravil vi-demski župan Friderik Bračič.
Zlati ženin Franc je rojen 20. decembra 1928 v Majskem Vrhu, zlata nevesta Anica pa 26. januarja 1926 v Varejah. Poročila sta se 14. novembra pred 50 leti v domači farni cerkvi v Vidmu, skupen dom pa sta si pozneje ustvarila v Dravinjskem Vrhu, kjer jesen življenja preživljata še danes. Oba sta hodila v službo: oče Franc je najprej delal na Vodni skupnosti, potem pa v Kmetijskem kombinatu Ptuj, tam pa se je za nekaj let zaposlila tudi žena Anica, veliko časa pa delala doma in skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Gabrovčeva sta ponosna dedek in babica petim
vnukom, razveseljujeta pa ju tudi že dva pravnuka.
Gabrovčeva sta že od nekdaj bila družabna, še posebej rada pa sta v družini ohranjala ljudsko pesem, zato ni nobeno naključje, da sta mnogo let prepevala tudi v skupini ljudskih pevcev Vinogradnikov v Vidmu, kjer Anica poje še danes. Ob pesmi in dobri volji sta pozabila na mnoge težave in skrbi, ki jih prinaša življenje, ljubezen in medsebojno spoštovanje pa sta delila vseh 50 let skupnega življenja. Zdaj si želita le trdnega zdravja, da bosta lahko skupaj uživala še dosti let in dočakala še kak skupen jubilej.
Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi iz uredništva Štajerskega tednika!
TM
I

Œ,raznicncLJPonudha
m
m
na v^i cppšti
Razglednice
Fotografije so simbollfne.
60,00 SIT
Cene vključujejo DDV.
^ POSTA SLOVENIJE
YTWW.pOSta.si
Tednikova akcija • Naj trgovka 2003
Mateja Kelc iz trgovine Unlimited
Mateja Kelc je simpatična, temparamentna 20-letna trgovka, ki prosti čas najraje preživlja v družbi fanta, s katerim velikokrat rada poležavata na kavču in si ogledata kakšen dober film. Zase pravi, da je odprta in komunikativna. Njeno načelo je neome-jenost in drugačnost, saj meni, da le tako lahko narediš tisto, kar si v resnici želiš.
Koliko si stara in kaj študiraš
"Stara sem 20 let. Končala sem srednjo upravno šolo in se nato vpisala na javno upravo v Mariboru. Trenutno sem v prvem letniku, saj je izredni program študija narejeno tako, da se prvi letnik opravlja dve leti. Eno leto sem sicer že naredila, a sem evidenčno tudi letos v prvem letniku."
Kako usklajuješ delo s študijem?
"Niti ni tako težko, ker študiram izredno. Predavanja imam le ob četrtkih, petkih in sobotah, tako da sem čez teden pravzaprav prosta. Nisem človek, ki rad cele dneve poležava doma in ravno zato sem se odločila, da si poiščem delo. Zelo zelo sem zadovoljna z delom, ki sem si ga našla. Tu, kjer delam, imam zelo
Trgovka^
(trenutni vrstni red prvih 10)
Mateja Kelc, Unlimited, Ptuj Majda Krajne, Firenze, Super mesto, Ptuj Martina Čeh, Pekama Rž, Platana, Ptuj Sor^a Zrimšek, Firenze, Super mesto, Ptuj Sabina VImer, Amalija, Podgorci Lidija RIhtarič, Selca, Natura, Videm pri Ptuju Andreja Be^ak, Bike-ek, Ptuj Rozika Vrhovšek, Era Petlja, Panorama, Ptuj Marija FradI, IVlinimarket, Grajenščak, Ptuj Sabina Granda, Presta, Ptuj
1
^-------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem iifev	
^^-1	
Naziv In naslov lok&:	
" 11	
Ime In priimek glas»	lica: 11
	
Naslov:	
	-]l
Telefonska številka:^	
Kupon velja do srede, 26.11.2003
dober odnos s šefi. Všeč mi je, da delam v trgovini, kjer prodajamo oblačila po zadnji modi. Tudi sama se rada lepo oblečem in zato je toliko lažje svetovati strankam."
Kdaj si se zaposlila v trgovini Unlimited?
"Začela sem delati v začetku junija. Delo sem dobila pravzaprav po naključju. Že prej sem zmeraj kupovala v Unlimitedu in sva se s lastnico trgovine na videz poznali. Niti približno nisem pričakovala, da bo to delo tako zanimivo. Veliko pomeni to, da se razumeš z lastniki in kar se tiče tega, sta Milena in Matej res odlična."
Kaj si želiš početi v življenju?
"Trenutno študiram, zato si sedaj želim predvsem dokončati študij ter kaj doseči v življenju. Kakšnih velikih načrtov za prihodnost pa še zaenkrat nimam, menim namreč, da še imam kar nekaj časa, preden začnem sprejemati kakšne resne odločitve."
Kakšne so tvoje vedenjske lastnosti?
"Sem zelo optimističen človek. Zraven tega sem tudi temperamentna in živahna. Malo stvari me spravi s tira. Redkokdaj sem slabe volje. Zgodi se sicer, da mi ne gre vse tako, kot bi moralo, a se tudi takrat najde kakšna stranka, ki mi polepša dan."
Kakšen je tvoj idealen moški?
"Všeč so mi predvsem temni moški. Kar se pa tiče vedenjskih lastnosti, imam rada odkrite in živahne fante."
In si že našla kakšnega, ki vsaj približno ustreza tvojemu idealu?
"Ja, moj fant."
Imaš kakšne hišne ljubljenčke?
"Sem ljubiteljica živali. Doma imam papagaja, psa ter muco Kepico."
Foto: OM
Mateja Kelc iz trgovine Unlimited
Kakšno glasbo poslušaš najraje?
"Poslušam vse kar gre v uho. Za kakšne zabave se mi pa zdi najboljši jugo pop."
Slomi • 90 let Lize Segula
Kakšno nenavadno stvar si želiš naredit?
"Najraje bi skočila s padalom"
Te skrbi, kaj si o tebi mislijo drugi?
"Ceprav sem takšen človek, da se včasih obremenjujem s kakšnimi nepomembnimi stvarmi, se ne obremenjujem s tem, kar rečejo drugi."
S kakšnimi ljudmi se najbolj ujemaš?
"S takimi, ki so podobni meni. Odprtimi, komunikativnimi in veselimi."
Zaupaj nam kakšno ključno misel?
"Naši trgovini se reče Unlimited (neomejenost), zato tudi rečem vsakemu, naj bo neomejen in naj se ne ozira na mnenja drugih."
Dženana Beéirovié
"Na stara leta mi cvetijo rožice"
člani društva upokojencev Polenšak so prejšnji teden obiskali Lizo Segula iz Slomov, ki je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan, in ji dan polepšali s pesmijo.
Gospa Liza je bila obiska zelo vesela, saj je kljub svojim
letom še vedno zdrava in dobre volje.
Skupinski posnetek ob obisku članov DU Polenšak, s hčerko Liziko, sinom Mirkom in snaho Marto.
"Ob porodu mi je mama umrla. Oče in njegova ostarela mama nista mogla skrbeti zame. Do konca osnovne šole sem preživela z očetovo sestro, potem pa sem šla služit v Strejace. Veliko in trdo sem delala pri kmetih," se Liza Segula spominja svojih mladih dni in doda, da ji je na srečo zdaj lepše. Imela je pet otrok, na žalost živita le sin Mirko in hčerka Lizika, a zanjo vsi zelo lepo skrbijo. Vsa nasmejana nas opozori, da ne smemo pozabiti na snaho Marto, ki je zelo skrbna.
Gospa Liza si krajša čas z gledanjem televizije in branjem časopisov, saj zelo dobro vidi, le sliši bolj slabo in to jo včasih tudi moti.
MS
Bank Austria Creditanstalt vam ponuja ugodna varčevanja v evrih, s katerimi boste dolgoročno oplemenitili svoje prihranke. Strokovno usposobljeni bančni svetovalec vam bo pomagal izbrati tisto obliko varčevanja, ki bo po meri vaših potreb in finančnih zmožnosti.
www.ba-ca.si
PE Ptuj, tel.: 02 79 80 340
Banl^Vustria Creditanstalt
Slovenija
Članica skupine HVB Group
Petrova dobra stran je hranjenje, slaba pa matematika. Učiteljica se trudi na vse načine, da bi mu razložila osnovne matematične operacije. "Peter, ko greš od doma v šolo, ti mama da za s seboj dve žemlji, ko pa prideš v šolo, ti dam jaz še tri. Koliko žemelj boš torej imel?'
"Mislim, da jih bo dovolj!'
***
Učitelj verouka je hotel izvedeti, ali pri otrocih doma molijo pred jedjo. Ko je to učence tudi vprašal, ni dobil odgovora. Vsi so bili tiho. "No, ali pri vas pri večerji nihče ne govori o Bogu?' je vprašal natančneje. "Ja, moj oče ga včasih omenja!' se oglasi Jure. "In kaj reče o Bogu?' je zanimalo učitelja.
"Ljubi Bog, spet zažgana večerja!'
***
Pred pisnim izpitom je profesor pomiril študente: "Kar brez skrbi bodite. Če ne boste znali, boste pač padli na izpitu. Toda to ni nič tragičnega. Pred leti je na izpit prišel tudi nekdo, ki ni znal popolnoma nič, pa je padel na izpitu. No, danes je ta študent na mestu ministra za
gospodarstvo!'
***
'Miha, kaj je prihodnjik glagola kradem?'
"Jaz sem v zaporu!'
***
Razrednik je vprašal grafolo-govega sina Marka: "Kaj je tvoj oče rekel, ko si domov prinesel moje pisno obvestilo o tem, da kadiš v šoli?' "Na podlagi vaše pisave je ocenil, da ste nemirni, osamljeni, občasno nasilni in podpovprečno nadarjeni'" ***
Srednješolca se pogovarjata: "Veš, zatelebal sem se v našo prfokso iz biologije!' 'Pazi, no, saj veš, da ona noče imeti nič z otroki.'
"Brez skrbi. Saj pazim!'
***
'Profesor na veterinarski fakulteti je vprašal študentko: 'Kolegica, kaj bi storili s kobilo, ki bi si zlomila ključnico?' "Dala bi ji injekcijo, da bi se umirila, nato pa bi ji dala mavec!'
'Napačno! Takega konja bi morala takoj poslati v naravoslovni muzej, saj bi bil to edini primerek konja s ključnico!'
Mladi dopisniki
Domače živali
Učenci 1. c razreda "Metuljčki" z učiteljico Suzano Vaupotič in učenci 1. d razreda "Čebelice" z učiteljico Alexandro Hojnik Bezjak se že ves teden v šoli pri pouku pogovarjamo o domačih živalih. Spoznali smo različne hišne ljubljenčke, njihova bivališča in lastnosti. Ta tema nam je zelo blizu, saj so živali naše dobre in zveste prijateljice. Imeli smo željo izvedeti še veliko več. Izkoristili smo priložnost in med nas povabili Aljino mamico, ki je zaposlena v Veterinarski bolnici na Ptuju. Pobliže nam je predstavila poklic in delo veterinarja. Naštela nam je najpogostejše bolezni in poškodbe domačih navihancev ter
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 25. novembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Hrček Popi
opisala način zdravljenja. Velik poudarek pa smo posvetili pravilni oskrbi in negi naših ljubljenčkov. Tudi mi nismo prišli v šolo praznih rok. Danes je napočil trenutek, ko so v šolo lahko prišli tudi naši navi-hanci. Uživajte ob pogledu na naše nove učence.
Čebelice in Metuljčki OŠ Gorišnica
Hrček je živel, Popi ime je imel. Klicali so ga Hrkopop, imel je veliki nastop. Vsak večer je imel nastop, Ta plesalček Hrkopop.
Barbara Riznar, 3. b, OŠ Juršinci
Izžrebanka ustvarjalčkov v 44. številki Štajerskega tednika je:
Ajša Koser, Stara ulica 20, 9000 MURSKA SOBOTA.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
Pravljična ura v knjižnici
V	ponedeljek smo obiskali šol sko knjižnico. Sprejela nas je prija zna knjižničarka. Pokazala nam je različne knjige. Knjige se med se boj razlikujejo po velikosti, staros ti, debelini ... V knjižnici vlada red Knjižničarka nas je seznanila s pra vili vedenja v knjižnici. Pogovarjali smo se o ljudskih in umetnih pravljicah in o tem, kako vemo, da je neka zgodba pravljica. Iskali smo jih na policah, nato pa nam je knjižničarka prebrala pravljico. Otroci imamo radi pravljice, ker je v njih vse mogoče in na koncu vedno zmaga dobrota. Jaz redno obiskujem knjižnico. Sedaj berem pravljico o mali miški Nili, ki je želela prebrati pravljico, vendar ji zaradi hrupa to ni najbolj uspevalo. Z učiteljico smo se dogovorili, da bomo vsak dan začeli in končali s pravljico.
Uroš Perič, 3. b OŠ Breg, Ptuj
Šola kliče
šolski zvonec močno zvoni, da po vsej vasi že doni, fante in dekliče pa v šolo veselo kliče.
Brž zvezke odprite, in se to pesem naučite.
V	zvezke vam same petice letijo, ker ponoči vaše oči ne bedijo.
INGRID MAROVIČ,3.a/S OŠ Mladika, Ptuj
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAKAJiTAJJIJA
vetfíío Z^nAKZeP!
ITOWA1TA: ETC. HALA A NOVO MESTO; BXO NOTO MESTO HOVA OOHICA: DELPIETOVA 13
Zanimivosti
PORSCHE
Kateri drugi del ženske popolnoma odgovarja prvemu?
Oče Michaela Jacksona priznal, da je pretepal sina
London (STA/Tanjug) - Oče slavnega ameriškega pevca Michaela Jacksona, Jo Jackson, je v oddaji britanske televizijske mreže BBC priznal, da je v otroštvu pretepal svojega sina s šibo in pasom, nikoli pa s palico. Michael Jackson je že večkrat obtožil očeta, da ga je v otroštvu fizično zlorabljal. Jo Jackson je v oddaji prav tako poudaril, da njegov sin ni nor, in podprl sinove plastične operacije nosu, pri čemer je dejal, da lahko s svojim nosom dela, kar hoče. Sam Michael je sicer vedno zanikal, da bi si dal kdaj operirati nos. Na vprašanje voditelja, ali bi želel, da ima njegov sin moškega partnerja, pa je Michaelov oče odgovoril, da ne mara homoseksualcev.
Chretien z vnukom bežal pred lastnimi varnostniki
Toronto (STA/AFP) - Tik pred začetkom zasedanja vrha skupine G-8 v bližini Firenc leta 2001 se je kanadski premier Jean Chretien zaradi močnega varovanja počutil zelo utesnjenega. Da bi vsaj malo užival v svobodi gibanja, je namreč bežal prek streh v družbi svojega vnuka. "Vnuk mi je dejal: 'Dedek, zbeživa!, in uspelo nama je, bilo pa je tudi dokaj razburljivo. Skakala sva s strehe na streho. Ko sva prišla do konca, je spodaj čakalo nekaj avtomobilov s policisti, moj vnuk pa se je želel spustiti po žlebu. Toda ti fantje najprej streljajo, šele nato postavljajo vprašanja, zaradi česar sva se vrnila in našla drugo pot. Uspela sva jim uiti," je za kanadsko televizijo CBC izjavil Chretien.
Zalepili taksista za volan in ga oropali
Berlin (STA/AP) - Oborožena lopova sta prislila nekega nemškega taksista, da si je s super lepilom zalepil roki za volan svojega avtomobila, nato pa sta izginila z dnevnim izkupičkom, je sporočila berlinska policija. Taksist je lopova ponoči peljal od Dresdna do nekega berlinskega predmestja, kjer je eden od njiju izvlekel pištolo in zahteval, naj namaže volan s super lepilom in položi roki nanj. Lopova sta pobrala nekaj sto evrov in izginila v noč, navaja policija. Taksistu je po nekaj urah vendarle uspelo z nogo aktivirati alarmni sistem. Zdravniki, ki so mu priskočili na pomoč, pa so mu s pomočjo posebne tekočine uspeli odlepiti roki z volana, piše dnevnik Dresdner Morgenpost.
Sodišče ji je prepovedalo pretepati moža
Carigrad (STA/AFP) - Sodišče za družinsko pravo v turškem mestu Izmir je Ajhanu Alatasu dodelilo zaščito zaradi nasilnega obnašanja njegove soproge Sultan do njega, ki ji zaradi tega grozi tudi zapor. Ajhan se je namreč obrnil na sodišče, ker ga je soproga, ki naj bi bila "nenehno živčna", vseskozi tepla, tudi ob najmanjšem prepiru, je objavil turški dnevnik Aksam. Sodišče je Ajhanovi soprogi izreklo opomin in ji zagrozilo z zaporno kaznijo, če se bo znova tako obnašala do svojega soproga.
Profesionalna nevesta New Yorka
New York (STA/Tanjug) - Državljanka ZDA, ki jo imajo za naj-upornejšo profesionalno nevesto New Yorka, je sodišču priznala, da je podala lažno izjavo o svojem zakonskem stanu. 40-letno Desseri Cortes obtožnica bremeni, da je od leta 1984 do leta 2002, prejela na tisoče dolarjev za lažne poroke s 27 moškimi. Vsi ženini nenavadne neveste so bili nezakoniti priseljenci, ki so želeli tako pridobiti zeleno karto in pravico do dela v ZDA. Cor-tesova je izjavila, da je ob zahtevi za sklepanje zakonske zveze z nekim Indijcem navedla, da nikoli prej ni bila poročena. Na dolgem seznamu ameriške neveste so ženini iz Indije, Pakistana, Ekvadorja, Dominikanske Republike, Mehike, Peruja, itd. Profesionalna nevesta s svojimi soprogi nikoli ni imela intimnih odnosov, prav tako se ni ločevala. V dogovoru z obrambo je Cor-tesova priznala krivdo samo v enem primeru, in sicer ko se je poročila s 37-letnim Indijcem januarja 2000, zato bo dobila le šestmesečno zaporno kazen.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
.AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Anica Petrovič
naslov:
m. Z8. insùa 8,8850 Ptiq
ime in pkiimek
Mojca Čeh
Stojnci 71,8881 Markovci
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Maribor • S posveta "MoJa dežela - lepa in gostoljubna
Priznanja na plano
V dvorani Minarik hotela Habakuk v Mariboru je bilo 14. novembra posvetovanje o uresni~evanju projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna", kot ena od zaklju~nih prireditev letošnjega projekta Turisti~ne zveze Slovenije, ki poteka pod kriljem ministrstva za okolje in prostor ter energijo in ministrstva za gospodarstvo.
govoril o dosedanjih uspehih Slovenskih Konjic v slovenskem tekmovanju o urejenosti krajev in o mednarodnih uspehih, zlasti še v okviru tekmovanja Entente Florale, kjer so Slovenske Konjice kot prve v Sloveniji prejele zlato priznanje. Doseženo pa še nadgrajujejo. V prihodnjem letu se bo tega tekmovanja udeležil Žalec, je povedal župan Alojz Posedel, kjer so se urejanja okolja lotili sistematično in celovito. V dveh letih jim je uspelo ustanoviti kar enajst novih turističnih društev, ki s svojimi 754 člani motor teh aktivnosti. Najbolj pomembno je, da so akcije sprejeli ljudje. V letu 2004 bodo odprli tudi skupni informacijski center. Predsednik TD Šentjernej Pavle Turk je na petkovem o uresničevanju projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna" v hotelu Habakuk v Mariboru povedal, da se je kraj prvi razcvet doživel, ko so leta 1995 postali samostojna občina. Pričeli so z urejanjem občinskega središča, v zadnjem času pa dajejo velik poudarek delovanju na področju ekologije. Ustanovili so ekološko društvo Šentjernej. Večina razpravljalcev je tudi v razpravi potrdila tezo, da je eden od najpomembnejših elementov razvoja turizma v nekem kraju, urejenost okolja, ki bo z vključitvijo Slovenije v EU, še pridobila na veljavi.
MG
Voditelji posveta "Moja dežela - lepa in gostoljubna" (od leve proti desni) Karl Trplan, namestnik presednika komisije za okolje pri Turisti~ni zvezi Slovenije, Majda Dekleva, predsednica projektnega sveta "Moja dežela -lepa in gostoljubna" ter Lojze Šoster, tajnik TZ Slovenije.
Udeležili so se ga predstavniki turističnih društev iz cele Slovenije in nekateri župani občin, kjer projekt urejanja v popolnosti podpirajo, s tem pa tudi aktivnosti turističnih društev.
V letošnji projekt so uvedli nekatere spremembe. Projekt napreduje, novosti in spremembe rojevajo rezultate, je uvodoma povedala predsednica projektnega sveta "Moja dežela - lepa in gostoljubna", Majda Dekle-va. Po zaslugi aktivnosti turističnih društev so slovenski kraji in mesta bolj urejeni in tako bolj prepoznavni. S sprejemom nove slovenske turistične strategije je projekt še pridobil na pomenu zaradi vsebine, ekoloških vrednot, prizadevanj za čim bolj zdravo okolje, v katerem živimo in delamo. Pri ocenjevalnih elementih sprememb ni bilo, najpomembnejša novost je ta, da so kraje in mesta ocenjevali samo v enem krogu. Druga novost je v tem, da so uvedli nekatera vzporedna tekmovanja, iskali so najbolj tipične vasi, vasi z identiteto, najlepša stara kulturna jedra in stare industrijske cone. Osnovni namen je bil, da dajo priznanje krajem, ki imajo identiteto. Sprejeli so petdeset prijav, ogledi pa so prinesli veliko razočaranje. Stanje je zlasti kaotično, ko gre za vasi z identiteto, grajo si zaslužijo občinske strokovne službe, urbanistične in arhitekturne, saj so na primer projekti za hleve enaki po celi državi ne glede na krajevne in druge značilnosti. Stara mestna jedra so pusta in prazna, brez potrebne živahnosti, mestni in krajevni utrip se je preselil na robove mest, kjer so nastali veliki trgovski centri. Že drugo leto zapored so ocenjevali najlepše urejena postajališča ob avtocestah. Vseh panožnih tekmovanj, ki se prav tako vključujejo v projekt "Moja dežela - lepa in gostoljubna" pa je že čez 20. V Turistični zvezi Slovenije so izredno zadovoljni s sodelovanjem s cvetlično sekcijo pri Obrtni zbornici Slovenije, ki je prišlo do polnega izraza na letošnji zaključni prireditvi evropskega tekmovanja Entente Florale, ki je potekala v Slovenskih Konjicah. Za leto
2004 velja poziv, da se v vseslovenski projekt urejanja okolja vključijo vsi, ki v tem trenutku stojijo še ob strani. Predvsem naj bi dobil polno podporo od lokalnih oblastnikov. Bolj kot doslej pa bi morali kraji in mesta, ki so že prejeli priznanja kot najlepše urejeni, ta priznanja uveljavljati v smislu turistične in druge promocije. Priznanja o urejenosti okolja sodijo na vidna javna mesta, ne pa v zaprte prostore ali celo predale. Izkušnje Maribora pri izvajanju projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna", ki je letos zmagal med večjimi mesti, je predstavil presednik TD Maribor Gojko Vizovisek, ki ima v tem okolju že več kot 125-letno tradicijo. Skrb za urejeno okolje je dosegla potrebno širino, glavna mo-tivatorja sta Turistično in Hortikul-turno društvo, zavedajoč se, da so "vsi cvetovi bodočnosti v semenih sedanjosti". Slovenske Konjice je na posvetu predstavljal župan Janez Jazbec, ki je tudi predsednik projektnega sveta tekmovanja Entente Florale v Sloveniji. S ponosom je
Last Minute Center'
ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
ČATEŽ
_	november
od 22.900 sit - App 1/3-4" najem, kopanje
BEOGRAD
31.12.-13.900 sit Hotel*-2 dni, zajtrk
BRATISLAV
Hotfil'
1^-29.12.-20.900 sit
5 dni, zajtrk, avtobus
SffiV 29.12.-24.900 sit
Hotel"-5 dni, zajtrk, avtobus
Mû
2g.ll.,6.12. -51.500 sit
Hotel ••♦•■hizleti 7 dni, polpenzion, '
: iz Lj
november, december
40.300 sit
letalska vozovnica
! Plačilo do 12 obrokov !
AAARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.si
UMAG
4* hotel Umag in 3* depandansa, welines center-NOVO!
do25.12./2D/POL od 9.900 ŽUSTERNA,Son£kovklub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
21.,28.1iy2D/POLod13.990 PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport izleti, odličen programi
21.,28.1iy2D/POL 13.990 CESARJEVViKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
21.,28.1iy2D/POL 14.990
ČRNA GORA, novo leto
avtobus; Budva, Sv. Šte^n, Bar, Njeguši, Cetinje... odlično vodenje!
29.12./5D/POL od30.990
UMAG, novo leto
3* dep. Park, silvestiska večerja, bazen in nov Wéllnes center
27.12.-4.173D/POL 32.900 Radoživa turška riviera
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.12./8D/POL 45.900 EGIPT, novo leto
potovanje in križarjenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
/// 26.12./8D
165.000
SONČEK
PTUJ, Slomškova 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 o
TUl potovalni center
Nagradno turistično vprašanje
Martinove prireditve so se za letos poslovile, napočil je čas predno-voletnih priprav. V praznično obleko naj bi se kmalu odelo tudi ptujsko mestno jedro in bližnja okolica, ki se je letos prvič v republiškem merilu potegovalo za nagrado glede urejenosti. Gre za novo od novih vzporednih tekmovanj, ki ga je v tem letu uvedla Turistična zveza Slovenije v okviru projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna". Rezultati v tem trenutku še niso javni.
Priprave na ptujsko kurentovanje 2004 potekajo že od septembra. Osrednje karnevalsko dogajanje bo med 14. in 24. februarjem 2004. Da bi bilo že v novi prireditveni dvorani, je iluzorno pričakovati, čeprav so nekateri že upali, da se bo to zgodilo. Kljub temu da je bila lokacija zanjo na prostoru med dvema mostovoma, cestnim in železniškim, že skoraj 100-odstotna, je z menjavo občinske oblasti postala negotova, ker naj bi se prireditveno dogajanje ustalilo v industrijski coni na Ormoški. Prireditvenemu dogajanju na Ptuju in širše je tako še za nekaj časa odvzeta toliko pričakovana kvaliteta, ki bi omogočala tudi celoletno prireditveno dejavnost na enem mestu.
Na martinovo je ptujsko kurentovanje dobilo svojega petega princa, ki bo promoviral Ptuj in pustne prireditve v Sloveniji in v tujini. V prinčevska opravila se je odel dolgoletni korant, član skupine koran-tov Poetovio, Branko Caj-nko, ki se bo v javnosti predstavljal kot Cajnko Friderik V Izhaja iz Velike Nedelje, zato je iskal vzore v vitezih svojega kraja in temu primerno je njegovo
oblačilo, sešito po strogem kroju nemških vitezov - križnikov. Oblečen je v črne hlače do kolen in nosi modre nogavice. Suknja je ukrojena kot telovnik, pod njo ima bogato belo srajco s širokim ovratnikom in bogatimi naborki, na rokavih so manšeti. Za okras nosi verižico s križem, ki je znamenje križnikov. Glavo mu krasi obvezna lasulja in pokrivalo iz križniških časov. Povrhu ima še belo pelerino, na kateri je značilen nemški enakokrak črn križ. Najti ga je povsod, kjer je imel nemški vitežki red svojo posest.
Ptuj je letos ponovno slavil med turističnimi kraji, je pravilni odgovor na naše zadnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Katarina Čeh, Mestni vrh 65 A, Ptuj.
Danes vprašujemo, katero po vrsti bo kurentovanje 2004. Nagrada bo prepustnica za brezplačen obisk karnevalskega šotora vseh deset dni. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 28. novembra.
Foto: Črtomir Goznik
Ali bo Ptuj prejel tudi priznanje za urejenost starega mestnega jedra?
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero po vrsti bo kurentovanje 2004?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Termalni Park
Terme Ptuj
SILVESTROVANJE V KOPALNIH PLAŠČIH
(f^ 9Ui ^tnedê^^fiMe ifíetc:
DUNiU - viako ioboto v decembru, 4400 ilT BUDINPÍETA, in zo.deceinber, p ilT
{ilveitrovanje v RININI-ju za »mo 24(j()o \\] ^ dni, ^0.11-1.1.2004
Maribor, Ulica Vita Kraigherja 1, tel : 250 18 53 Miklavž, Ptujska cesta 22. tel : 629 60 70
Vzajemni skladi

Nadaljevanje Najpogostejša vprašanja vzajemnim skladom
Ali moramo plačati davek na kapitalski dobiček, ko prodamo delnice tujega vzajemnega sklada? Trenutno kapitalski dobički, ustvarjeni z vlaganjem v tuje vrednostne papirje, po naši zakonodaji niso obdavčeni. Vlagatelj pa mora biti pozoren, ker je lahko zavezanec za plačilo davka v državi, kjer je sklad registriran. O tem se mora prej pozanimati. Pri skladih, registriranih v ZDA, je v izogib plačilu tega davka potrebno izpolniti posebno izjavo, v kateri se izrečemo, da nismo ameriški državljani in da na ozemlju ZDA nimamo stalnega bivališča. Za davke nam ni treba skrbeti, če je izbrani sklad registriran v davčno prijaznejših državah (npr. Luksemburg), ki tujim vlagateljem ne zaračunajo nobenih davkov.
Ali lahko vzajemni skladi nalagajo sredstva vlagateljev tudi v opcije in terminske pogodbe? Da. Velika večina vzajemnih skladov ima v svojih prospektih zapisano, da lahko del sredstev vlagateljev naložijo tudi v bolj tvegane opcijske in terminske pogodbe. Tudi naš novi Zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (ZISDU) daje možnost uporabe teh vrednostnih papirjev upraviteljem vzajemnih skladov, če to seveda navedejo v prospektu. Ali je varno vlagati v tuje vzajemne sklade?
V EU je delovanje vzajemnih skladov strogo nadzorovano in s tem je tudi manjša možnost zlorab in nepravilnosti. S tega vidika je vlaganje v tuje vzajemne sklade tako varno, kot je varno vlaganje pri nas. Res pa je, da so nam tuje družbe za upravljanje manj znane, vendar jih veliko upravlja z bistveno več sredstvi vlagateljev kot naše domače družbe za upravljanje. Kakšna je bistvena razlika med hedge skladi in vzajemnimi skladi? Bistvena razlika med njima je, da lahko hedge skladi prodajo vrednostne papirje tudi brez kritja (short), vzajemni skladi pa tega ne smejo. Prodaja brez kritja pomeni, da si vrednostni papir pri brokerju izposodimo in ga prodamo z namenom, da ga bomo vrnili, ko bo njegova vrednost čez čas padla. Dobiček ustvarimo, če lahko vrednostni papir, ko ga želimo vrniti, kupimo po nižjem tečaju, kot je bil v času naše izposoje. Rezultati hedge skladov niso odvisni od smeri gibanja delnic na borzah, ker lahko uspešno izkoriščajo tako obdobja rasti kot tudi padanja tečajev. Pri vzajemnih skladih pa je pozitivne donose zelo težko dosegati v času splošnega padanja tečajev delnic, ker so njihove možnosti zaščite pozicij zelo omejene.
Ali so hedge skladi dosegljivi le naj-premožnejšim vlagateljem? Dolgo je veljalo, da so v hedge sklade lahko investirali le tisti, ki so imeli več kot en milijon dolarjev likvidnega premoženja. V zadnjih letih pa so se pojavili skladi, ki so dostopni tudi povprečnim vlagateljem. Minimalni znesek za odprtje računa pri večini skladov je še zmeraj relativno visok in se giblje od 20.000 navzggor, pa vendar obstajajo tudi hedge skladi, ki zahtevajo le 2.500, oz. v naši bližnji soseski že obstaja hedge sklad, kjer lahko mesečno vplačujete že od 100 navzgor in je v enem letu pridelal kar 25,51% donos.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko swUyvmtje
Prejeli smo
V pojasnilo in opravičilo k mojemu sestavku "Resnica o obnovi igrišča"
K prispevku, ki sem ga zapisal v prejšnji številki Štajerskega tednika "Resnica o obnovi igrišča", dodajam, da so sedanje vodstvo našega društva in prizadevni člani sposobni dokončati projekt obnove nogometnega igrišča do začetka pomladanske vadbe. Otrokom in mladostnikom želimo tako ponuditi dodatne vadbene površine, saj se zavedamo, da jim na ta način ponujamo tudi možnost več za koristno preživljanje prostega časa, najboljšim pa tudi usmerjanje v tekmovalni šport.
Pri dosedanjih aktivnostih smo dela na obnovi igrišča vodili po določenem projektu in z željo, da s skromnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago naredimo čim več. Menimo, da smo dosedanje delo opravili uspešno, kar se vidi tudi na izgledu igrišča in okolice, ki jo sedaj pospešeno urejamo.
Pri delih, ki so bila do sedaj opravljena, nam je gotovo veliko pomagal g. Fredi Kmetec kot predstavnik NK Drave, s katerimi smo se sicer dogovorili tudi za strokovno sodelovanje pri otroški nogometni šoli.
V	minulem tednu sem se osebno sestal z g. Fredijem Kmet-cem. Ugotovil sem, da je g. Kmetec vse aktivnosti, ki jih je vodil v okviru ureditve nogometnega igrišča, delal z najboljšimi nameni za končni cilj projekta.
V	svojem prejšnjem sestavku sem g. Kmetca želel predvsem opozoriti, da je potrebno pri
tako pomembnem projektu svoje delovanje uskladiti s celotno ekipo, ki dela na projektu. To je pomembno za končni uspeh in čim nižje stroške, saj celoten projekt vključno z g. Kmetcem vodimo amatersko in v svojem prostem času. Nikakor pa nisem želel g. Kmetca predstaviti v slabi luči, saj ga sicer zelo cenim zaradi njegovega prispevka k dosežkom ptujskega nogometa in športa nasploh ter vem, da veliko prostega časa namenja zelo odgovornemu organizacijskemu delu na področju športa. Zato v prid korektne informiranosti izpostavljam, da je g. Fredi Kmetec opravil pomembno delo v dosedanji fazi obnove našega nogometnega igrišča. Na osnovi najinega osebnega pogovora sem prepričan, da bova lahko tudi nadalje sodelovala, saj naju druži isti cilj, to je delovati v dobro naših otrok, nogometa in športa nasploh.
Tako sva s korektnim in odkritim pogovorom soglasno in odgovorno dala prednost interesu otrok, in na ta način omogočila, da bodo le ti kmalu dobili boljše vadbene razmere.
Pričakujemo, da bomo z NK Dravo še v letošnjem letu dogovorili osnovna izhodišča pri delu nogometne šole in na ta način poskrbeli za njihovo nemoteno delo.
Upravni odbor DTV "Partizan" Ptuj: predsednik Ivan ČUŠ
Peticija za odpravo lova
V Sloveniji so lovci v lovnem letu 1999/00 ubili približno 100.000 živali. Lovci ubijajo pogosto na skrajno okruten način: zajce s šibrami, ti od bolečine zakričijo kot majhni otroci; srne in divje svinje z "ekspanzijskimi streli", ki se v živali razširijo in povzročijo večje in bolj raztr-
Duševno zdravje
Alkoholizem I.
še ostajamo pri alkoholizmu. Že v enem od prejšnjih odgovorov ste širšo javnost spomnili, da pod okriljem Dispanzerja za mentalno zdravje v okviru JZ Zdravstveni dom Ptuj že vrsto let deluje Klub zdravljenih alkoholikov. Kaj lahko poveste o njegovi vlogi pri zdravljenju allkobolizma oziroma vzdrževanju abstinence, oziroma kakšne izkušnje ste si kot terapevt nabrali na tem področju? Kot vemo, naj bi klub kmalu praznoval 30-letnco uspešnega dela.
Klub zdravljenih alkoholikov na Ptuju deluje v štirih terapevtskih skupinah ob ponedeljkih in četrtkih popoldne v prostorih Dispanzerja za mentalno zdravje JZ Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva 19a. Za terapevtsko delo in vsestransko rehabilitacijo zdravljencev in njihovih družin skrbita dve tera-pevtki, in sicer Irena Čuš, dipl. soc. del in višja med. sestra ter Milena Drakšič, višja med. sestra. Pogoj za sodelovanje v KZA sta končani prvi fazi zdravljenja odvisnosti (faza mo-tiviranja in priprave na zdravljenje in osnovno zdravljenje) po ustreznih programih bolnišničnega in izvenbolnišničnega zdravljenja v obeh bližnjih psihiatričnih bolnišnicah (Ormož in Pohorski dvor-Pivola) ter ustrezne napotnice, izdane od izbranih zdravnikov zdravljencev in njihovih svojcev.
Zdravljenje na KZA traja pet let, toda pričakovana je vse-življenjska abstineca ob ustrezno spremenjenem vedenju in ustvarjalnosti na vseh področjih življenja.
Tridesetletne izkušnje terapevtov v KZA Ptuj kažejo, da večina zdravljencev in njihov svojcev, ki ne samo, da abstini-rajo, temveč tudi naredijo spremembe v doživljanju samega sebe, spremenijo medsebojne odnose in imajo drugačen način življenja, kot so ga imeli prej, uspešno zaključijo tudi tretjo fazo zdravljenja odvisnosti na KZA ter se še z veseljem občasno vračajo kot "veterani' na razna družabna srečanja KZA še dolga leta po končanem zdravljenju.
Pomembno je to, da vztrajajo v drugačnem načinu življenja kot mnogi drugi v naši, z alkoholom "prepojeni" družbi in so s tem odličen vzor svojim otrokom in ožji skupnosti, v kateri živijo in delajo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
gane rane, zaradi katerih pušča žival za sabo več krvi, črevesne vsebine in drugih delčkov telesa kot "zalezovalna znamenja", po katerih jo je na begu lažje zasledovati in prej omaga; kune in lisice med drugim s pastmi, v katerih končajo v grozljivem smrtnem boju. Srnice nebogljeno gledajo, kako izkrvavijo njihove matere. Kar publiki v bambi filmih povzroča solze v očeh, je v naših gozdovih okruten vsakdan. Lovci pobijajo tudi medvede, čudovita živa bitja, ki imajo človeka za najnevarnejšega sovražnika in se ga izogibajo, če le morejo - že vedo zakaj.
Lovcem je dolgo uspevalo, da so svoje barbarstvo prikrivali ali da so svoja krvava kratkočasja predstavili kot "ekološko nujno". Ekologi so medtem razkrinkali lovsko laž: ravnotežje narave in živali ne potrebuje lovcev, temveč se dolgoročno vzpostavi samo od sebe — z notranjim izravnavanjem števila rojstev, s prilagajanjem na mejo kapacitete okolja in z izogibanjem vrst. Tudi škoda zaradi objeda-nja mladih rastlin ne upravičuje lovske morije. Nasprotno: za škodo, ki jo napravi divjad, je lovski pritisk eden od vzrokov.
Nobenega opravičila ni več, da v gozdovih in na poljih nadaljujemo krvavo vojno proti našim sobitjem. Kakšna krvava vojna se vodi proti živalim, je razvidno tudi iz tega, da so lovci v Sloveniji med letoma 1990 in 2000 pobili okoli 400.000 srn in še več 100.000 drugih živali. Še malo pa bo v samostojni Sloveniji pobitih skoraj 1 milijon živih bitij samo v gozdovih in na poljih. Človek je bil za preživetje nekoč morda odvisen od lovskega plena. Danes služi samo še mesni in trofejni zasvojenosti nekaterih sladokuscev, ki se nočejo odpovedati svoji zajčji in srnji pečenki al svoji trofeji. Predvsem pa lov živi od lovskega poželenja po ubijanju, udobno in strahopetno streljati z visokih prež, pred katerimi izbirajo svoje nič hudega sluteče žrtve. Robove gozdov in gozdne poti obrobljajo mnoge preže, živali komajda pobegnejo. Prvi nemški zvezni predsednik Teodor Heuss je rekel: "Lov je samo strahopeten opis za posebno nizkoten umor sobitij brez možnosti. Lov je stranska oblika človekove duševne bolezni."
Skrajni čas je, da se poslovimo od tradicije uzakonjenega ubijanja živali zaradi užitka, od tradicije, ki so jo politiki in bogati povzpetniki prevzeli od visokega plemstva in cerkvenih knezov, da bi zadostili človeški častihlepnosti in agresiji. "Lovska strast", na katero so lovci še tudi ponosni, je nevarna izkrivljenost. "Od umora živali do umora ljudi je samo korak," je opozarjal že Lev Tolstoj. Vedno več ljudi je proti temu, da zakonodajalec dovoljuje ubijanje visokorazvitih bitij kot "lovski šport."
Kot je rekel Hubert Weinzirl, bivši nemški predsednik, ima vsaka stvar svoj čas in lovu je čas potekel. Lov ima svoje mesto samo še v muzeju.
Zato zahtevamo odpravo lova in sklenitev miru z živalmi.
Peticijo je mogoče podpisati na več mestih do 15. decembra 2003, v Ptuju v Mariborskem študentskem servisu v Trstenja-kovi ulici.
Društvo za osvoboditev
živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi
Hanin kotiček
Eterična olja in njih vonjave
Vonj je zagotovo čutilo, ki pogosto vzbudi v nas nezavedne občutke, včasih že pozabljene ali preseneti z novimi še neznanimi.
Uporabo eteričnih olj je človek poznal že za časa Faraonov. Njihova uporaba, kasneje skoraj pozabljena, pa v novejšem času pridobiva na veljavi. Pomembno vlogo imajo eterična olja tudi na področju zdravljenja, saj alternativne možnosti zdravljenja in preventive vse pogosteje vključujejo tudi aro-materapijo. Pri pravilni uporabi povečujejo vitalnost, bivalno kvaliteto doma in delavnega okolja. Vplivajo specifično na živčni sistem in povečujejo psihofizične sposobnosti, kar se odraža v večji odpornosti organizma, boljšem počutju in pozitivni naravnanosti in kvaliteti življenja. Ker je na našem trgu ponudba eteričnih olj relativno nova, je pogosto težko ločiti zrnje od plevela. Vendar pa se tudi na tem področju uveljavljajo kvalitetni proizvajalci, ki s certifikati zagotavljajo sledljivost vhodnih surovin in celotnega proizvodnega postopka. S tem kupcem, ki se želijo prepričati, lahko zagotovijo vpogled v kvaliteto izdelka. Uporaba eteričnih olj, seveda naravnih, pravilno pridelanih, ima že veliko pristašev tudi v naši domovinici.
V trgovini HANA, v Slomškovi ulici 18, vam nudimopribliž-no sedemdeset vrst eteričnih olj, čistih in v mešanicah. Mešanice eteričnih olj so že od nekdaj uporabljali v zdravstvene namene, kakor tudi v kozmetiki. Posebno mesto ima zagotovo ROŽNO olje, ki zagotovo sodi med neprecenljive zaklade zdravljenja z dišavami in ga lahko označimo za eno najbolj dragocenih daril, kar nam jih je naklonila mati narava. Žal nimamo jasnih dokazov o tem, kje in kako so prvič uspeli izločiti bistvo dišeče vrtnice - njen omamni vonj. Po izročilu v Indiji naj bi ROŽNO olje prvič pridobili ravno njihovi predniki, in sicer po naključju. Perzijski viri pa kot izumitelja destilacije rožnih cvetov navajajo Avicceno (980-1037). Njegovo ime je tesno povezano z dehtečimi vrtnicami, ki jih je podrobno proučeval in opisoval v svojih zapisih. Izmed mnogih zdravilnih učinkov vrtnic je cenil predvsem njihovo dragoceno sposobnost blagodejnega hlajenja.
Tudi v sodobnem zdravljenju z dišavami cenimo omenjeno lastnost ROŽNEGA olja. Ima pa še druge koristne učinke-.celi rane, zavira in preprečuje vnetje, razkužuje in sprošča. Uporabljamo ga zlasti pri zdravljenju različnih alergij, celjenju ran, pri vnetjih dlesni, raznih poškodbah kože in nenazadnje pri glavobolu. Pri psihološkem zdravljenju z dišavami velja ROŽNO olje, seveda zelo varčno uporabljano, za pomožno zdravilo pri potrtosti, malodušju, globokem obžalovanju in duševnih bolečinah.
Več nasvetov in informacij v zvezi z eteričnimi olji lahko v pisni in ustni obliki dobite v trgovini HANA, kjer vas s pestro izbiro eteričnih olj pričakujemo vsak dan od 9. do 17. ure in v soboto do 12. ure.
Lep pozdrav!
Zdenka BAŠ
NAGRADNO VPRAŠANJE	^
Ali je res, da en liter čistega eteričnega olja vrtnice
stane tudi do 10.000 ameriških dolarjev?_
Ime in priimek: _
Naslov: _
Davčna številka:	________
Nagrajenec bo v trgovini Hana prejel dve stel(leni£l(i eteričnega olja po lastni izbiri. Nagrajenica iz št. 42: Tjaša Ivančič, Lovrenc na Dr. p. 28., 2324 Lovrenc.
Krvodajalci
13. november - Veronika Le-ben, Slomi 9; Miran Valenko, Draženci 10/b; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Marjan Korpar, Mez-govci 53/a; Irena Jurič, Štrafelova 17, Ptuj; Brigita Lužnik, Hrasto-vec 28; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Mojca Murko, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Sabina Gajser, Stanečka vas 12; Milica Petek-Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Zinka Cestnik, Zg. Hajdina 98; Ivan Hentak, Gubčeva 6, Ptuj; Franček Ljubec, Zagojiči 27; Stanko Rep, Nova vas pri Markovcih 1; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Jožef Štumberger, Osojnikova c. 26, Ptuj; .Alojz Gajser, Stanečka vas 12; Srečko Roškar, Biš 53; Nejc Ba-rovič, Pleterje 18; Jože Sok, Dor-nava 106; Aleš Arnejčič, Gorišnica
37; Simona Petrovič, Cankarjeva 6, Ptuj; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zg. Ložnica; Miran Gradič, Na Boč 24; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16.
10. november - Boris Vuk, Strmec 16/a; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Janez Ploj, Dornava 79/a; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Barbara Cenčič, Potrčeva 40, Ptuj; Boris Petek, Dornava 88/d; Silva Mlakar-Rojs, Tržec 31/a; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Zlatko Gajšek, Podleh-nik 66/a; Marjana Peteršič, Dornava 76/a; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Slava Potrč, Prerad 48; Ivan Žunkovič, Slovenja vas 69; Irena Ljubec, Spuhlja 133; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Milena Čuš, Dornava 91/b; .Aljoša Lovišček, Zg. Du-plek 12/a.
Info
Glasbene novice!
Mladi kitaristi se v začetku trudijo, da bi "zabrenkali' komad Smoke On The Water legendarne skupine Deep Purple. Kitarski in rockerski navdušenci bodo gotovo uživali 5. decembra v ljubljanski hali Tivoli na koncertu skupine Deep Purple, na katerem bodo promovirali tudi novo zgoščenko Bananas.
Ameriški zvezdnik MICHAEL JACKSON ima probleme tudi z založniško hišo Sony Music, za katero je v ponedeljek izdal "zadnjo" ploščo z naslovom Number Ones. Gre za novo ploščo z njegovimi 17 največjimi uspešnicami in dvema novima skladbama. Da se kralj pop glasbe ponovno nahaja v vrhu svetovne glasbene produkcije, je poskrbel s čudovito sodobno soul balado ONE MORE CHANCE (****), katere avtor in producent je R.Kelly.
TONI BRAXTON je resnično v osmih letih postala prava diva soul in r&b glasbe, saj je v tem času posnela štiri albume in kup nepozabnih skladb, med katerimi še prav posebej odstopajo Another Sad Love Song, Breathe Again, Un Break My Heart, How Could An Angel Break My Heart, You're Makin Me High, Let It Flow, Spanish Guitar, Hit The Freeway ... Odličen nakup boste opravili, če si boste privoščili kompilacijo sladke čokoladice z naslovom Unlimited. Zraven zgoraj omenjenih znanih skladb je tudi dodatek na plošči, ki je čutna soul uspavanka z naslovom THE LITTLE THINGS (*****), ki še polepša in zaokroži čudovit soul in r&b mozaik!
Dobra glasba je lahko takoj ali pa nikoli prepoznana, vendar je bilo v primeru pevke ALICIE KEYS to takoj in tudi popolnoma upravičeno s pomočjo sedaj že soul klasike Fallin. Po prekoračitvi 8-milijonske naklade debitantske plošče Songs In A Minnor ji bo v mesecu decembru sledila plošča The Diary Of Alicia Keys. Kvaliteta vedno zmaga in tako je šolana glasbenica posnela zahtevnejšo soul harmonijo YOU DONT KNOW MY NAME (***).
Med tri največje hite leta 2003 lahko uvrstim pesem Where Is The Love skupine BLACK EYED PEAS, kiji vokalno pomaga tudi Justin Timberlake. Trio je z albuma Elephunk snel drugi single SHUT UP (****), kije ponovno agresivna kombinacija r&b-ja in rapa!
Po ponovnem razpadu dueta MODERN TALKING sta se Dieter Bohlan in Thomas Anders dobro znašla. Motor dueta, gospod Bohlan, išče mlade zvezdnike v televizijskih glasbenih oddajah. Pevec dueta THOMAS ANDERS je dobil zeleno luč od založbe Edel za snemanje solo zgoščenke, ki jo najavlja s plesno dinamično pop štanco INDEPENDENT WOMAN (***).
Nemška mladina postaja obsedena s televizijskimi zvezdami tipa Popstars ali Fame Academy. Združeno so si različni zmagovalci nadeli ime TV ALLSTARS in zapeli klasično božično hvalnico DO THEY KNOW ITS CHRISTMAS TIME (***). Glasbena harmonija oziroma petje omenjenih zvezdnikov je pod vsako kritiko in jo je avtor Bob Geldof verjetno dovolil, ker je izkupiček od prodaje plošče namenjen raznim dobrodelnim organizacijam!
Vsega lepega je enkrat konec in tako je prišel čas, ko je razpadla skupina NO ANGELS, ki nam bo ostala najbolj v spominu po hitu Daylight In Your Eyes. Prva nemška Popstars atrakcija bo ponudila še kompilacijsko zgoščenko The Best Of No Angels, kije dopolnjena z novo lepljivo pop balado THE REASON (****).
RED HOT CHILI PEPPERS so množice najbolj okužili z balado Under The Bridge. Cas pa je, da fantje počasi okužijo tudi vas, saj vam bodo 24. novembra predstavili vse največje hite na albumu Greatest Hits. Kompilacija ima tudi nekaj neobjavljenega gradiva in prva nova rockerska tema je naslovljena z FORTUNE FADED (***) in je prava kitarska zažigalska bomba!
David Breznik

ÍELDVE"-Black EyĚdí^a^ ITE FLAG - Dido ^ ^
tr.IFYDU CDME TD ME-Ato: SLDW - Kylie Minague 5. TROUBLE - Finie " ME AGAINST THE MWI
Britney Spears & Madonna
7. GUILTY-Blpe-\ SEXEB UP-Robbie Williams HOLE IN THE HEAB - Sugababes IQ. LOST FDR WDRDS - Ronan Keating .
Vsaki» 5ć?hć?-bć? m<2d 21. in 2.2.. un?
Kdo je glavni igralec v filmu Seabiscuit?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Bernarda Kukovec, Prvenci 18,2281 Markove!. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Oígowe pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Atomic Kitten: Ladies Night
Virgin, 2003, Distribucija Dallas, www.atomickitten.com
Ponovno v belo dizajniran plošček s tremi simpatičnimi ženskimi obrazi na naslovnici spet predstavlja novi album skupine Atomic Kitten. Tokrat Lil, Tash in Jenny ohranjajo tisto pozitivno noto, po kateri so postale prepoznavne, spremenile so le pričesko in delno barvo las. To pa bi bila lahko tudi prispodoba za celostno oceno albuma Ladies Night, ki ga je odslej mo~ najti na prodajnih policah.
Po uvodni priredbi Ladies Night, ki je, mimogrede, odli~na priredba, sledi {e ena tovrstna predelava: Be With You. Trenutni single in vzpenjajoči se me-gahit If You Come to me se na albumu nahaja kot četrta pesem. Prav do takrat pa se lahko že dodobra navadimo na lepe melodije in odlične voklane linije. Na albumu ni glasovnega razkazovanja v stilu Beyonce ali Christine Aguilere, pa se vseeno zelo hitro pokaže tudi brez tega, da punce obvladajo svoja grla do potankosti. Pa naj pojejo skupaj, večglasno, ali posebej. Lil, Tash
in Jenny se ponašajo tudi z lepimi barvami svojih glasov, ki gredo lepo skupaj.
Po povsem povprečni pesmici s sredine albuma Somebody Like You sledi izjemno lepa balada Nothing In The World, ki bi bila prav tako kot trenutni single If You Come To Me več kot primerna za kakšen single v prihodnje. Povsem prikupno zvenita tudi I Won't Be There predzad-
Filmski kotiček
Seabiscuit
Pozimi leta 1937 se je Amerika znašla v sedmem letu najhujšega desetletja v svoji zgodovini. Ekonomija se je porušila do temeljev in milijoni ljudi so bili ob zaposlitev, prihranke, dom. Narodu, ki je svojo smelost črpal iz tipičnega ameriškega prepričanja, da je uspeh dostopen vsakomur, ki je pripravljen delati zanj, je dozdevno neustavljiva revščina odvzela vsako upanje. Najbolj drzne nacije so se polastili brezup, vdanost v usodo in strah. Zatirani Američani so se v vseh pogledih poistovetili z likom Horatia Algerja, skromnega slehernika, ki se je dvignil iz anonimnosti in brezupnosti. Iskali so ga v športih za široke množice, ki so se razvijali z eksplozivno naglico. S ponovno legalizacijo stav pa se ni noben izmed njih razvijal hitreje od dirk polnokrv-nih konj.
V času najhujše stiske ljudje potrebujemo simbole. Simbole, ki nam dajo upanje, da se vsako, še tako težko oviro da prebroditi. Simbole, s katerimi se lahko identificiramo in ki nam dajo vzgled, kako se po porazu ponovno postaviti na noge. Eden takih simbolov je Seabiscuit. Konj, potomec plemenitih staršev, toda
SEABISCUIT
Akcijski, avantura, drama. Dolžina: 141 min. Režija: Gary Ross. Producenti: Patricia Churchill, Kathleen Kennedy, Frank Marshall, Gary Ross, Jane Sindell. Scenarij: Laura Hillenbrand, Gary Ross.
Igrajo: Tobey Maguire, Jeff Bridges, Chris Cooper, Elizabeth Banks, William H. Macy.
nja skladba, balada Don't Let Me Down. Sicer pa gre za album, pri katerem so seveda bolj kot instrumente (tu in tam se najde kak klavirček, sicer pa se zdi bolj kot ne vse sprogramirano) v ospredje postavili vokal. Prepoznaven vokal, da se takoj ve, da so to Atomic Kitten.
Na albumu se sicer nahaja kar 15 skladb in o~itno ve~ kot kla-si~nih 10 pesmi za albumski re-
pertoar že postaja neko novo merilo. Ovitek je spet lično bel z atraktivnimi, a ne preveč izzivalnimi fotografijami, vse pa na nek način pokvarijo izjave vsake članice o tem, komu vse se zahvaljujejo in kako presrečne so, da živijo svoje sanje, da jim je uspelo in kako smo mi, kupci, oh in sploh naj naj, ker smo kupili album Ladies Night. Malo preveč za lase privlečeno, predolgo (vsaka članica ima praktično celo stran zase in za svoje blebetanje) in povsem odveč za tako korekten izdelek. Raje bi videli še več fotografij! Punce za modne smernice za naslednje poletje, fantje pa za gledat kar tako.
Besedila Atomic Kitten ostaj a-jo v sivem povprečju. Torej ljubezen in pa precej lahkotne rime s klasičnega ljubezenskega krožnika najbolj pogosto uporabljenih fraz, kot so "you'll always be my baby, be with you" in tako naprej vse do "I love you in I miss you". Torej nič bistveno novega, toda ciljna publika Atomic Kitten bo ob prelepih melodijah in krasnih glasovnih sozvočjih s takimi besedili več kot zadovoljna, saj gre predvsem za mlada dekleta, ki se bodo v svojih nastniških sanjarijah z lahkoto poistovetila s tem, kar imajo povedati Atomic Kitten. Nežen album za nežne dušice.
Grega Kavčič
majhen, len, (pre)ješč in preveč svojeglav. Skratka nič posebnega, prej zguba, obsojena na poraz kot pa kaj drugega. A glej ga zlomka, to malo kljuse je dokazalo, da zunanji izgled ni vse, temveč da sta pomembna predvsem srčnost in karakter. Se bolj absurdno je, da so Seabiscuitu do zmage pomagali ljudje, ki so bili tudi sami že povsem obupani in skoraj vdani v kruto usodo. Prevelik in svojeglavi jockey Johnny Pollard (Tobey Magui-re), obupani milijonar Charles Howard (Jeff Bridges), ki je izgubil vse tisto, kar je najbolj ljubil, ter kavboj Tom Smith (Chris Cooper), ki je širne planjave divjega zahoda moral odstopiti bodeči žici in avtomobilom. Kaj so ti ljudje, s katerimi se je življenje tako kruto poigralo, pravzaprav videli v Seabiscuitu? Verjetno njegovo neomajno voljo po kljubovanju življenjskim tegobam in vztrajanju kljub padcem in porazom. In tako ni trajalo dolgo, da je Seabiscuit postal legenda delavskega razreda. Pa ne samo delavskega razreda, temveč vseh, ki so zaradi velike gospodarske krize v začetku 20. stoletja izgubili
vse in so se poskušali spet postaviti na noge. Seabiscuit je izredna epopeja, nabita s simboli, ki gledalca s svojim izredno pozitivnim sporočilom dobesedno posrka vase in ga nabije s pozitivno energijo. Glavno sporočilo filma, da ne smeš zavreči življenja, če ima kakšno napako, je zares lepo in tudi dovolj izraženo, še posebej s pomočjo zares enkratne in doživete igre glavnih igralcev Omeniti velja še izredno simpatično Elizabeth Banks, ki smo jo lahko občudovali že v filmu Catch me if you can, ter Williama H. Macyja, ki nam na zelo domiseln način prikaže, kako so v tistem času izgledali prenosi v živo, ko še ni bilo nobene studijske tehnike in posnetih zvočnih efektov in ko so ljudje po slikovne novice še morali hoditi v kino.
Kar v filmu moti, je njegova prevelika socialno-družbena naravnanost, saj dogajanje prevečkrat zmoti komentar, ki primerja ter razlaga Seabiscuitovo vlogo simbola v tedanjem (hudem) času. Film tako z zgodovinskimi posnetki pričenja dobivati preveč dokumentarno vlogo in v bistvu razlaga tisto, kar bi morala
CID
opraviti logika vsakega gledalca, ki vsaj približno pozna zgodovinsko dogajanje tistega časa. Morda bi tako razlaganje še lahko razumeli kot nujno zlo filmov ameriške mentalitete (kjer nič ne sme ostati nepojasnjeno), ni pa sprejemljivo, da zaradi tega trpi zgodba. Zaradi stalnih prekinitev se namreč ne vzpostavi prava vez med živaljo in ljudmi. Manjka neka iskrica, ki bi lahko pojasnila, kako se lahko jezdec in konj spremenita v eno celoto. Skratka, filmu manjka poetičnosti, sožitja med živaljo in človekom. Delno to pride do izraza v zadnjem delu filma (in verjetno ni zgolj naključje, da tam ni več dokumentarnih razlag), kjer res lahko začutimo, da imajo morda lahko tudi živali dušo in da se ljudje do njih obnašamo vse preveč superiorno.
Grega Kavčič
Sobota, 22. 11., ob 10. uri ustvarjalna delavnica "Adventní venčki'. Za vse od 6. do 106. leta, kotizacija je 500 SIT. Sreda, 26.11.2003, ob 18. uri: Hibrid - multimedijski per-formans, zasnovan na "postpunkovski" poeziji Nina Flisar-ja (trenutno urednika na Študentski založbi Litera). Poezija je občinstvu predstavljena preko računalniških projekcij in recitacij, dopolnjujejo pa jo kratki art videi in gimnastične vaje. Režija: Nino Flisar. Recitacija: Alen Mesaric, Ivana Vi-novrški. Video: Metod Sem, Gorazd Pavčnik, Nino Flisar. Gimnastika: Kristjan Kokol.
Še vedno vpisujemo v začetni 40-urni Tečaj znakovnega jezika gluhih in iščemo prostovoljce za delo v mladinskem centru.
Center interesnih dejavnosti je odprt za obiskovalce: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Orehi
Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja tako kot lešniki, pistacije, kokos, kostanji in ara{idi. Z izjemo ara{idov so razmeroma drago živilo, a že v manjših količinah obogatitev pri kuhanju in peki.
Po okusu se posamezne vrste lupinastega sadja zelo razlikujejo in jih praviloma v receptih ne zamenjujemo. Mandlji so izjemno okusni in jih v kuhinji uporabljamo pri razli~nih skupinah jedi. Orehi so nekoliko izrazitej{ega okusa in jih zato uporabljamo omejeno, oziroma jih uporabljamo pri posebnih jedeh ali kot dodatek na primer k sirom in k ~okoladi.
Vsi ore{ki so oljnati, najve~ olj vsebujejo navadni orehi in le{-niki. Zato pred peko orehe fino zmeljemo in jih zme{amo z drugimi sestavinami, da se ma{~oba ne izlo~i in me{anica ne postane lepljiva. Okus orehov lahko merimo tudi po njihovi velikosti, ve~ji je oreh, bolj{ega okusa je, ~eprav so majhni plodovi divjih sort prav tako okusni. Orehi v lupini morajo biti za svojo velikost razmeroma težki in lupina ne sme imeti nobenih razpok in lukenj, jedrca morajo imeti prijeten svež vonj in ne smejo biti polomljena.
V zimskem ~asu je ponudba ore{kov najve~ja. Oreh pogosto zamenjamo tudi z orehom pikan, ki sta tesna sorodnika in ju zaradi njune bolj ali manj nab-razdane povr{ine le težko lupimo. Le svežim mle~nim orehom lahko dokaj enostavno olupimo grenko kožico preden jih jemo ali uporabimo pri pripravi jedi. Oreh je doma v južni Evropi, osrednji Aziji in na Kitajskem. Seveda pa jih gojimo tudi uspe{no v na{ih krajih in prav letos jih je bilo v dolo~enih predelih veliko. Cenjen je tudi ~rni oreh, ki ima globoko nabrazdano lupi-
no in vsebuje veliko olja, zato je {e posebej dobrodo{lo žlivilo za kola~e in ~ajno pecivo oziroma pi{kote ali za odi{avljanje jedi.
Orehi so dragocen dodatek za okusne kruhe in kola~e. V~asih smo jih uporabljali le za pripravo slavnostnih kola~ev in potic oziroma ob praznikih, danes pa oreh uporabljamo ne glede na praznike in tudi vedno pogosteje pri pripravi slanih jedi. Kadar pripravljamo slane ali sladko slane jedi je bolje, da uporabimo oreh pikan. Orehe pred uporabo najpogosteje zmeljemo, pri tem, ali v jedi pridejo pravilno do izraza, v veliki meri odlo~a tudi stopnja mletosti oziroma konsis-tenca. Kadar želimo posebej poudariti okus oreha, je bolje, da jih sesekljamo.
Orehe najbolje nasekljamo na roko, kajti le tako lahko vplivamo na velikost drobcev, ~eprav nikoli niso popolnoma enaki. Če orehe ročno sekljamo, se iz njih tudi ne izloči olje, ki lahko pri neuporabljenih orehiv vpliva na kvarjenje. Za mletje orehov najpogosteje uporabljamo ro~ne mlin~ke za mletje orehov, kjer se orehi manj segrejejo in je kvaliteta mletih orehov tudi ve~ja. Pred uporabo lahko orehe tudi pražimo, s tem poudarimo njihov okus in pridobijo pa tudi na barvi. Ker se orehi radi primejo, jih med praženjem nenehno mesamo. Zmlete orehe pa lahko tudi kuhamo z različnimi dodatki, kot so mleko, smetana in čokolada. Tako pripravljena jed ima zelo zaokrožen in poudarjen okus. Pri uporabi čokolade vedno pazimo, da jo dodajamo v manjsi količini, da čokolada ne prevzame okusa.
Orehe uporabljamo mlete, sesekljane ali cela jedrca. Celi so
Odgovor: V eni izmed prejs-njih rubrik smo opisali nekatere faktorje, ki bolj ali manj vplivajo na intenzivnost barve ribje kože - lusk. Vzroki za spremenjeno barvo ribje kože so lahko zelo različni. Opisali bi le nekaj najpomembnejših, ki lahko vplivajo na izgubo barve in s tem "lepoto" vaše zlate ribice:
m
Kolač iz orehov
Potrebujemo: 20 dag pse-ničnega zdroba, 20 dag sesekljanih orehov, 0,5 kg naribanih jabolk, 1,5 dl belega olja, 1,5 dl mleka, 1 pecilni prasek, 1 vanilin, limonina lupina. Sestavine med sabo zmešamo, da dobimo testo. Model dobro namažemo, lahko vzamemo model za šarklej in ga potre-semo s pšeničnim zdrobom in vanj vsujemo pripravljeno testo. Pečemo pri 160 do 170 C, 30 do 35 minut. Iz posode ga zvrnemo na ploščo in prelijemo s čokoladnim oblivom.
Obliv: 10 dag čokolade, v pečici stopimo pri 50 C, dodamo malo olja in malo mleka ter po želji rum.
Avtorica: Anica Letonja
Mokri smrček
Vprašanje: V akvariju imamo dve zlati ribici. Kljub temu da živita v enakih pogojih, opažamo, da je ena začela izgubljati barvo in postaja svetlejša. Kje bi lahko bil vzrok za izgubo barve in kako pomagati?

ïMv^
1.	Hitra sprememba v okolju (vodi), zlasti nihajoče spremembe v temperaturi in kakovosti vode.
2.	Spolni ciklus pri ribah (različna intenziteta barve pri samcih in samičkah). Ali poznate spol vaših ribic?
3.	Uporaba cenene ribje hrane (neustrezna receptura cenene ribje hrane, pomankanje določenih snovi, potrebnih za tvorbo zlato rumenega oz . oranžno rdečega pigmenta - barvila), prevelike količine maščob in fosfatov v ribji hrani.
4.	Pomankanje vitaminov, predvsem	vitaminov B-complexa.
5.	Pomankanje naravnega ka-rotina, ki je pomemben za tvorbo pigmenta v koži (provitamini vitamina A).
HHm v QmKoju
24.11.2003
^ Puranji paprikaš, testenine, solata ^ Telečji ragu s testeninami ^ Sirov burek, jogurt 25.11.2003
^ Svinjski zrezek s šampinjoni,
krompir, solata ■/ Mineštra z lovsko klobaso, sadje >/ Zelenjavna enolončnica z govedino,
jogurt 26.11.2003
x Goveji golaž, polenta, soiata >< Puranje peruti, pečene na žaru,
francoska solata ^ Piščančja obara, jabolčna pita 27.11.2003
Piščančja jetrca v omaki, krompir v kosih, soiata
Bujta repa z govedino, krompir Oslič - file s korenčkom In zeliščnim masiom, krompir, soiata 28.11.2003
^ ČuftI v paradižnikovi omaki, pire
krompir, solata ^ Rlčet, kuhana domača kiobasa ^ Špinača, perutninska hrenovka, pire krompir, soiata
prikupen okras tort in drugih drobnih peciv. Sesekljane dodajamo različnim vrstam testa in beljakovim masam, jih potrese-mo po soaltah ali jih primešamo med praženo zelenajvo. Pri pripravi jedi pa lahko uporabimo tudi orehovo olje, posebej okusne so omake, ki jih punudimo ob glavnih jedeh, ki jih prirpavi-mo iz orehovega olja. Tako pri nas kot tudi v svetu iz orehov pripravljamo številne jedi. Poznamo pečeno postrv z orehovo omako, v Franciji poznajo celo skupino orehovih kolačev, med drugim pripravljajo tudi sladke orehove culice, orehove kolače pogosto kombiniramo z lupini-cami limone. Orehi pikan se dobro podajo s pečeno perutnino.
Pri nas orehe še vedno najpogosteje uporabimo pri pripravi slaščic in drugih slavnostnih peciv, kot so potice, pite, sladki orehovi štruklji, orehov puding in različno drobno pecivo. Pripravimo pa si lahko tudi orehov namaz, ki ga pripravimo iz mletih orehov in ga lahko uporabimo tudi kot namaz za kruh. Ta namaz pa lahko uporabimo tudi za začinjanje omak, juh in enolončnic. V kolikor mletim orehom dodamo sladkor, lahko naredimo sladek orehov namaz. Fino kremasto zmes pa lahko
6.	Prisotnost vodnih zajedal-cev, ki se zajedajo na ribji koži -luskah.
7.	Prisotnost kožnih plesni, zlasti v vodi, kjer temperatura vode niha.
8.	Sekundarne bakterijske infekcije kože, ki so pogoste spremljevalke glivičnih kožnih obolenj.
Vse lastnosti živali in ljudi (velikost, spol, pasma, teža, življenjska doba, barva kože, dlake, perja, lusk, barva oči, dolžina in oblika udov - plavuti in še nešteto drugih lastnosti živih bitij so zapisane v kodi, ki jo sestavljajo številni geni. Vsaka lastnost torej (barva vaše zlate ribice je le ena izmed lastnosti ribe) ima svojo kodo, vezano na zaporedje genov In ker je genov, ki določajo barvo ribice, več, je lahko tudi gensko zaporedje znotraj iste vrste za enako lastnost nekoliko drugačno, iz česar izvira raznolikost znotraj vrste. Vsaka lastnost pri ljudeh in živalih je poligena, zato popolnoma identičnih bitij v naravi ne najdemo. Enkratnost in neponovljivost osebka je tisto, kar je evolucija sprejela za pravilo razvoja pri ljudeh in živalih, zato vas naj nekoliko spre-
uporabimo tudi za izboljšanje testa in za nadev različnih sladic.
Pripravimo pa si lahko tudi orehove štruklje. Za pripravo lahko uporabimo skutno, vlečeno ali ajdovo testo. Iz vlečenega testa štruklje pripravimo tako, da najprej pripravimo vlečeno testo iz moke, nekaj kapljic olja, soli in vode. Ob prilivanju mlačne vode zgnetemo na hitro mehko vlečeno testo, ki ga pred počiva-njem premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut. Med tem časom pripravimo orehov nadev, in sicer tako, da za pol kilograma testa vzamemo 25 dag mletih orehov, ki jim dodamo eno žlico masla, sladkor v prahu po okusu, lahko dodamo tudi sladkor odišavljen z rumom in prelijemo z manjšo količino vrelega mleka. Počakamo, da se nadev malo ohladi, nato dodamo trdi sneg dveh beljakov Z nadevom premažemo razvaljano testo, ga damo na pomokano krpo, zavijemo in štruklje v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 20 do 25 minut. Preden jih ponudimo, jih lahko prelijemo z mešanico sladke smetane, ki smo jo zavreli ji dodali malo mletih orehov in manjši košček čokolade.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
menjena barva vaše zlate ribice ne moti, temveč jo sprejmite kot povsem običajno igro narave, od koder tudi odgovor na vaše vprašanje - zakaj je ena ribica svetlejša od druge, pa čeprav sta obe "zlati" in živita v enakih pogojih.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt, odet v jesensko sivino
Pusti so dnevi novembrski, dolge in mrzle so že noči. Rožice po~asi umirajo, na zimo se pripravljajo.
Tako je Jožica Štumberger iz Cirkulan opisala mesec november v pravkar izdani pesniški zbirki.
Večina zlato rumenega listja je z dreves in grmičevja že odpadla. Izrabimo še lepe poznojesenske dneve v šelestenju listja pod nogami, preden ga pograbimo in opravimo druga vrtna opravila.
V SADNEM VRTU je sedanji čas, dokler zemlja ne bo zmrzovala, primeren za sajenje sadnih sadik in presajanje že odraslega drevja in grmičevja. Presajanje starejših dreves mora biti opravljeno v jesenskem času, da se do pomladi dovolj sesede in strne z zemljo ter da do začetka vegetacije poženejo korenine, ki bodo črpale vodo in talno hrano, ko drevo prične brsteti in zeleneti. Presajamo le izjemoma drevesa, posajena na neustrezno mesto v vrtu, ki so še mlada in po sorti ali vrsti nenadomestljiva. Sadilna jama naj bo pripravljena kot za sadiko, ker se starejše korenine težje vkoreninijo. Izkop naj bo takšen, da se na koreninah ohrani čimveč zemlje, poškodovane korenine pa prikrajšamo do nepoškodovanega dela. Nadzemni del ob-režemo ustrezno koreninam, da bo ostalo ravnovesje med
koreninami in drevesno krošnjo. Presajenca obilno zalijemo, mu postavimo ustrezno oporo in negujemo kot sadike.
V	OKRASNEM VRTU je vse redkejše cvetje, samevajo le kakšne zapoznele poznojesenske trajnice, dobro negovani grmi vrtnic pa bodo s svojimi žlahtno opojnimi cvetovi krasili vrtove do občutnejših ohladitev in obilnejše snežne odeje. Vrtnic v jeseni ne režemo, grme pa zavarujemo pred zimskopozebo tako, da grm zasujemo z dvemi do tremi vedri presejane kompostovke z dodatno šoto, ki jo spomladi, preden začne grm brsteti, odgrnemo in šele tedaj, poprezi-mitvi, grm obrežemo na 5 do 6 brstov dolge enako razporejene mladike, pri čemer naj postane sredina grma dovolj prostorna.
Podobno vrtnicam zavarujemo pred zimsko pozebo sleče - rododendrone. Sleč obdrži mlade liste in zatorej le delno odvrže v jeseni listje, zato je tudi občutljivejši na ledeno mrzel veter, veje s cvetnimi brsti pa v brezsnežni zimi poze-bejo. Zavarujemo jih s šoto, listjem ali slamo, ki jo obteži-mo s presejano kompostovko, da je veter ne odpiha. Tudi rododendrone režemo spomladi pred brstenjem tako, da izrežemo stari les in pregoste nedoraščene poganjke. Pred nastopom zmrzali lahko tudi v novembru še sadimo čebulice zgodaj spomladi cvetočih hijacint, narcis, tulipanov in žafranov. Plezave vrste glicinij lahko na kratko obreže-mo kakor hitro odpade listje, na dve ali tri očesne reznike, pri osnovi odstranimo tudi pregoste mladike, zrastle na ogolelih rozgah iz starega lesa pa krajšamo na dvoje ali troje očes kot nadomestni les.
V	ZELENJAVNEM VRTUpospravimo pozne vrtnine, ki na prostem ne prezimijo. Pozno posejano kitajsko zelje je v tej ugodni jeseni že pričelo oblikovati glave. Podolgovate in lepo rastne glave ne prezimijo, jih pa dobro zavarujemo zavite v časopisni papir, zložene v sadne zaboje in hranjene na podstrešju ali podobnem hladnem prostoru, kjer počakajo do dva meseca pri temperaturi do -15 stopinj Celzija. Na prostem vzdrže krajši čas do -8 stopinj Celzija, sicer pa jih zavarujemo z obokanim plastičnim bunkerjem.
Miran Glu{ič, ing. agr.
20-četrtek #	21-Petek	22-Sobota	23-Nedelja
24-Ponedeljek	25-Torek	26-Sreda #	
OČE IN MAMA
NAŠ DJ (JERNEJ)
TOKOKROG ZNOTRAJ ELEKTRIČNEGA POUA
REVNI GRŠKI KMET
NAP PLAVALEC MAJCEN
LOJZE ROZMAN
MESTO V
UKRAJINI
STAREJŠI
TIP CITROENA
NAJVEČJI PLANET
MILANO
PREGOVOR
IZDELOVALEC ŠČETK
RASTLINSKI ZAJEDALCI
INDIJSKI BOG OGNJA
VOJNA POŠTA
TINE ŠROT
REKA V ZAHODNI BOSNI
TRAČNICA
MEDMET ZA TIŠINO
OTOK NA DONAVI
ORANJE
TEORIJA PESNIŠTVA
KDOR VLADA
ZAVETNIK PRAVOSLAVNEGA SAMOSTANA
POSEBNA POTEZA PRI ŠAHU
POSNEMO-VALKA
RIBJA JAČECA
MESTO
V ŠVICI
SKLADA-TEU ARNIČ
HRVAŠKI SLIKAR IN GRAFIK (R.1925)
ZIDAK IZ MALTE
JADR. OTOK
ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI
MERILO
KISIK
LADO LESKOVAR
MUSLIMANSKO ŽENSKO IME
NAJVIŠJA GORA
IVAN ZAJC
LOKALNA ŽELEZNICA
NEVESTINO PREMOŽENJE
NEM. KOLES-SAR (RENE)
SNOV ZA ŠIPE
STANE ŽAGAR
AKADSKA BOGINJA
IZ
BESEDE BOST
NALEPKA
NIZOZEMSKA PEVKA MARINA
TOVARNA V
IZUKAH
ALENKA ZOR
AVSTRIJSKI MOTOCIKEL
ŠPANSKO MESTO V POKRAJINI ARAGONIJI)
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Ophir, drenj, kenta, kozje, duplar, PV, urostil, JK, klobučar, Kostarika, vladavina, ogorek, RJ, rivalinja, Rora, EO, Etna, AJ, AS, ivnik, star, clenar, Tiona, metil, kasnost, Els, staroneri, Ijzer, vat, Takamacu, Reini. Ugankarski slovarček: ALTSTATTEN = mesto v švicarskem kantonu Saint Gallen, IMCA = nizozemska popevkarica Marina, KADRA = muslimansko žensko ime, Kadrija (ljubk.), KALINA = hrvaški slikar in grafik (Ivo, 1925), KAMENSKO = industrijsko mesto v Ukrajini, KTITOR = ustanovitelj in zavetnik pravoslavnega samostana, OBST = nemški kolesar (Rene, 1977), TARAZONA = špansko mesto v pokrajini Aragoniji.
da se trnovskovaš-kemu dragemu županu opravičujemo, ker smo njegove zasluge za uvedbo petletke v prejšnjem Govori se pripisali sosednjemu županu. Dragi župan je namreč dosegel pomemben pogajalski uspeh (petletko namesto de-vetletke) kot župan (torej v Trnovski vasi) in ne kot vodstveni delavec (torej v Vitomarcih).
... da smo dezinformirali tudi vse tiste, ki so želeli
podlehniškega zdravnika videti v gledališki vlogi. Tega namreč več ne počne, baje se je že preselil z odra v zdravstveni dom. Ko bomo bolni, bomo novico preverili ...
Vidi se ...
. .. da kolegici iz osrednjih medijev plonkata: "Tatjana, kaj si to napisala?? Drugič pa piši malo lepše!"
da najboljše sosede ponekod tako zelo skrbijo, da bi imeli naprodaj kaj domačega (kakšno domačo jajčko ali skutico), da jo priskrbijo za svojo prodajalno kar same - pa četudi imajo potem težave v službi.
... da so naDestrniku izbirali naj maskoto. Kako so lahko spregledali svojega župana? Če po čem, je Destrnik poznan po njem.
Lujzek • Dober den vsoki den
Joj, gnes pa vam pišem toto pismo pozno zvečer, saj sma bla z Mico na enem družinskem slavji, posebnem poglavji, ki vam ga nemo raz-krija, saj neje potrebno, da vse vete in se raziskovalne inšpektore grete. Vem, da se november nagible v drugo polovico, ko bo treba zaklati našo prasico, da bo ob božiči in novem leti kaj na mizo deti, prinesti iz kleti tekoče kosti, ki se jih moj sosid Juža najboj veseli, če se poleg še kaj masti.
Kunec leta je pač cajt, da naredimo inventuro, zako-lemo kokšno kuro, naredimo obračun, da nebi falija kokšni klun, kokšna goveja glova, svinjski rilec in človeški krivec, kokšni mačkiji ali pesji rep, kurečja glova, te bi bla katastrofa prova ...
Vidite, tak se prinas dela letna inventrua, da nebi falila kera kura.
Ko sem vam prejšjo nedelo pisa v trdi temi toto pismo, še vedli nismo, da je moja Mica, najboljša ženica, na marti-novanjski veselici ob žmahni žganici ftrofla prvo nagrado - porini babo v grabo. Jaz seveda toga nesen nareda in upošteva, saj je naša Mica kak je treba.
Gleda sen nogometno tekmo med Slovenci in Hrvati, ki smo včosik bli brati, zaj pa smo kak pesi in močke, ki si nabirajo svoje točke. Kak blo včeraj v Lublani ne vem, ker sem vam toto pismo prej napisa kak je nogomet svojo zgodovino narisa. Če so zmogli naši, so v fuzbal-skem raji, če pa so bli bojši bivši bratje Hrvati, pa tudi neje nibena katastrofa, saj jih samo nogomet nede prijezda v Evropo. Hujdo bo še treba bincati in rintati, da bi se mi s svojo sosedo vred posta-vli pred evropsko klet. Tam se ne cedita mleko in med pač pa, kak provijo, demokratični red. Totega reda pri nas še ni, zato pa se korupcija bohoti. Te pa srečno do drugega tjedna. Vaš (od)poslanec LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 20. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 21. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). SOBOTA, 22. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 23. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PONEDELJEK, 24. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). TOREK, 25. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO:
Sredi življenja (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Trbovlje). SREDA, 26. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je Čudovit teden predvsem na osebnem področju, saj boste po daljšem obdobju negotovosti končno začutili, kam spadate oziroma h komu. Ljubljena oseba vas bo presenetila z lepim darilom.
BIK
Prijeten teden je pred vami, kljub temu da boste v službi delali za dva, da bi več zaslužili, kar vam bo tudi uspelo. Zvezda Venera vas bo polepšala in pomladila. Vikend bo zelo prijeten, preživeli ga boste med prijatelji.
DVOJČEK
^^ V službi boste zelo ustvarjalni. Bodite pozorni tudi f	na nove zamisli in pred-
loge vaših poslovnih kolegov. Skupinsko delo bo na ta način še bolj uspevalo. V ljubezni bosta četrtek in petek bolj neugodna.
RAK
Pred vami je še en teden poln adrenalina. Energije boste imeli za dva ali celo tri, kaj lahko pa se vam tudi zgodi, da boste dobivali zahteve, katerim bo zelo težko ustreči. V takih primerih je najbolje, da se zberete.
LEV
Ta teden bo za leve zelo prijeten in harmoničen. V poslu vam bo sreča stala ob strani in ob koncu tedna zelo ponosni na to, kar ste ustvarili in naredili. V osebnem življenju pa boste razigrani in veseli.
DEVICA
V	prihodnjih dneh boste zaradi poslovnih zadev ali novih projektov zelo nemirni in raztreseni, zato bodite previdni, da kaj ne
izgubite ali celo pozabite. Najbolj ugodna dneva bosta petek in sreda.
TEHTNICA
Pred vami so dnevi, ko boste čisto brez energije, zato obstaja nevarnost, da zbolite. A ne obupajte. Prišla bo pomoč. Oseba, ki bo vstopila v vaše življenje, vam bo vlila nov optimizem in moč.
[KORPIJON
V	tem tednu bodite previdni na poslovnih poteh, saj vas bo obdajal občutek, da vas ne upoštevajo dovolj. Pri tem je važno samo to,
da ne zahtevate preveč. Čez vikend pa le pojdite v družbo, da se boste sprostili.
STRELEC
Pred vami je zelo pomemben teden predvsem glede poslovnih poti, saj boste končno podpisali zelo donosen poslovni dogovor. V ljubezni boste občutili, da se zveza še bolj utrjuje in poglablja.
KOZOROG
Na delovnem mestu boste doživeli manjše razočaranje, se boste pa že od ponedeljka naprej veliko lažje dogovaijali glede novega projekta. Pri tem vam bo v veliko oporo vaš partner, saj vas bo znal umiriti.
VODNAR
V	tem tednu boste imeli zelo srečno roko predvsem na poslovnih poteh. Najbolj ugodna dneva bosta četrtek in torek. V Ijube-
zenski zvezi boste srečni, saj bo med vama vladala harmonija.
RIBI
V	dnevih, ki so pred vami, boste v glavnem uživali v vaši ljubezenski zvezi ali razmerju, saj boste romantični in srečni. Še najbolj
se bo pokazalo v petek in sredo, ko bo zaljubljenost na višku.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Vrnitev na klubsko sceno
Po reprezentančni evforiji (sestavek je bil napisan pred sredino tekmo slovenske reprezentance za Bežigradom), ki se bo zagotovo prenesla v dobrem ali slabem smislu tudi na slovenske nogometne terene, se bo pozornost slovenske nogometne javnosti spet obrnila na klubsko prizoris~e.
Nogometaše Kumha-Drave ~aka v nedeljo obra~un s KD Olimpijo, kije v zadnjih kolih pokazala zelo spremenljivo formo; po treh zmagah (CMC Publikum, Dravograd, Mura) je v zadnjem krogu doživela v Gorici težak poraz (5:1). Tudi na tej tekmi, kakor na mnogih prejšnjih, je bil v glavni vlogi vratar Mavri~, ki si je z odli~nimi obrambami zaslužil tudi poziv v reprezentanco. Mnoge površne spremljevalce nogometa je navdušil predvsem na tekmah pokala UEFA proti Liverpoolu, kjer je branil zares navdušujoče. Drugi reprezentant iz vrst Olimpije, Mladen Rudonja, zaradi kartonov v nedeljo ne bo smel igrati, kar je za Jarca vsekakor dobra novica, kakor tudi ta, da najboljši strelec lanske sezone Marko Kmetec ni v vrhunski formi. Olimpija je tudi ekipa, ki je doslej prejela zelo malo golov, na drugi strani pa so jih Ptujčani malo dosegli. To bo v nadaljevanju prvenstva poskušal popraviti nova okrepitev Kumha-Drave Zilič, ki je na prijateljski tekmi proti Varteksu iz Varaždina pokazal precej tehni~nega znanja in iznajdljivosti. Ali bo to dovolj za nove točke in pomik višje na prvenstveni razpredelnici, pa bomo videli kaj kmalu.
Nogomet • Prijateljski tekmi
KUMHO DRAVA -VARTEKS 2:3 (1:2)
Strelci: 0:1 Halilovic, 0:2 Skle-pic, 1:2 Majcen, 2:2 Zilic, 2:3 No-vinic.
Na mestnem stadionu si je 100 gledalcev ogledalo zanimivo prijateljsko tekmo dveh starih znancev. Prikazali so zanimiv in hiter nogomet, kjer so v prvem delu imeli rahlo pobudo gostje, zato jim je uspelo doseci zadetka, Majcen pa je nekaj pred odmorom zmanjšal prednost Varaždincev.
V nadaljevanju sta Blaževic in Jarc dala priložnosti igralcem s klopi, videli pa smo enakovredno igro. Gostiteljem je uspelo izenačiti, tik pred koncem pa so gostje dosegli zmagoviti zadetek.
anc
PODVINCI - KUMHO DRAVA 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Gorinšek (60), 0:2 Gorinšek (71)
PODVINCI: Gašperič, Stočko, Plohl, Brus, Pihler, B. Kuserbanj, D. Kuserbanj, Denis Modric, Damjan Modric, Petrovic, Toplak. IGRALI SO ŠE: Popošek, R. Kuser-banj, Novak, Petek, Hren. Trener: Dušan Hvalec.
KUMHO DRAVA: Germic, Ve-lecic, Sluga, Lenart, Šterbal, Emeršic, Kamberovic, Smajlovic,
Majcen, Vogrinec, Zilic. IGRALI SO ŠE: Vesenjak, Tement, Krajnc, Bingo, Jevdenic, Zajc, Krepek, Toplak, Gorinšek, Poštrak. Trener: Borut Jarc.
Nogometaši ptujskega prvoligaša so odigrali prijateljsko nogometno srecanje v Podvincih z domaco ekipo, sicer prvakom 2. lige MNZ Ptuj. Domaćini so se borili po svojih moceh in nudili dostojni odpor renomiranim gostom, ki so do zmage prišli v drugem polcasu z zadetkoma Go-razda Gorinška. Po srecanju pa je sledilo druženje in veselje do-macih po osvojenem prvem mestu in 50-letnici njihovega trenerja Dušana Hvalca.
Danilo Klajnšek
Dušan Hvalec
Foto: Danilo Klajnšek
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij - Tabor Sežana 7:0 (1:0), Izola Argeta - Brda 0:0, Supernova Triglav - Dravinja 2:0 (1:0), Svoboda -Zagorje 0:1 (0:0), Rudar Velenje - Bela Krajina 1:0 (0:0), Kr{ko Posavje - Livar 1:4 (1:2)
1. RUDAR VFIFNJE	16	12	2	2	53:20	38
2. ZAGORJE	16	9	3	4	29:20	30
3. BELA KRAJINA	16	8	4	4	25:16	28
4. DRAVINJA	16	7	6	3	31:17	27
5. LIVAR	16	7	6	3	23:22	27
6. ALUMINIJ	16	6	4	6	21:20	22
7. KR[KO POSAVJE	16	5	7	4	22:24	22
8. SUPERNOVA TRIGLAV	16	5	4	7	21:28	19
9. IZOLA ARGETA	16	4	5	7	16:24	17
10. BRDA	16	2	7	7	12:24	13
11. SVOBODA	16	2	3	11	17:26	9
12. TABOR SF@ANA	16	2	3	11	17:46	9
Mestni stadion Ptuj
Varnost navija~ev ni bila nikoli ogrožena
Nejasnosti pred nedeljsko tekmo 1. SNL med Kumhom Ptujem in KD Olimpijo.
Nogometni klub Kumho Drava ima pred seboj pomembno nogometno tekmo z ljubljansko Olimpijo. Čeprav je za omenjeno tekmo, ki bo odigrana v nedeljo 23. novembra vse nared, so se na torkovem sestanku, ki so se ga udeležili mag.Metod Grah, načelnik upravne enote Ptuj, dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, Darko Najvirt, komandir policijske postaje Ptuj, predstavnik policijske uprave Maribor, Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj in predstavniki nogometnega kluba Kumho Drava pogovarjali o tem ali so na ptujskem stadionu zagotovljeni vsi varnostni pogoji. Ptujska policija je namreč pred časom ugotovila nekatere pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile varnost gledalcev, igralcev in premoženja. Zato je mag. Metod Grah, načelnik upravne enote Ptuj sklical delovni se-
stanek na katerem so {e enkrat proučili vse potrebno. Daniel Lor-bek iz policijske uprave Maribor je po sestanku povedal, da v ko-
likor bodo odpravljene omenjene nepravilnosti ne vidi razlogov, da tekma ne bi bila odigrana na ptujskem stadionu.
Foto: Črtomir Goznik
Doslej so varnostniki in policisti na tekmah Kumha Drave uspešno opravili svoje delo. Bo tako tudi v nedeljo?
Tudi na upravni enoti Ptuj pri-cakujejo, da se bodo do nedelje uredile nekatere stvari, da bi se lahko tekma odigrala na Ptuju.
Prav gotovo pa bodo v prihodnosti morali postoriti kar nekaj stvari, da se bodo v mestu ob Dravi lahko nemoteno odvijale tekme prve nogometne lige in da bo zagotovljena varnost in udobje obiskovalcev tekem. Dr. Štefan Čelan je na omenjenem sestanku povedal, da bo del sredstev za omenjene posege na stadionu zagotovljen že letos, za glavnino sredstev pa se bodo morali odlo-citi ptujski mestni svetniki pri potrjevanju proracuna za prihodnje leto.
Ob sklepu naše redakcije sicer nimamo uradnega potrdila, da tekma tekma na ptujskem stadionu v nedeljo bo, a vendar upamo, da bo prevladal razum.
MS
Se o navijačih Slovenije
Skupaj za Slovenijo
Na mejnem prehodu Gruškovje smo spremljali navijače nogometne reprezentance Slovenije pred prvo kvalifikacijsko tekmo v Zagrebu.
podobno za Bežigradom, sicer kovnico vseh slovenskih uspehov in sramote v drugem smislu. Upamo tudi to, da bo nedeljsko srecanje Kumha Drave proti KD Olimpiji potekalo tako, kot si vsi želimo. Za navijace Kumha Drave pa je to priložnost, da Ljubljanca-
nom pokažejo svojo kulturo, ki je oni niso na minulem SP v Južni Koreji, kjer se še sedaj ni utišal glas naroda, da so bili na dopustu, seveda podprti s strani nogometne zveze Slovenije.
Danilo Klajnšek
V soboto smo imeli priložnost spremljati potovanje navijačev iz SV Slovenije proti hrva{ki metropoli Zagrebu, kjer se je odvijalo prvo kvalifikacijsko srečanje za nastop na EP na Portugalskem. Avtobus navijačev iz Ptuja in {e preostalih {est iz tega dela Slovenije so imeli normalno pot do slovensko-hrva{ke meje. Bilo jih je veliko, vendar so preko meje pri{Ii vsi. Slovenskim navijačem na mejnem prehodu Gru{kovje je manjkalo mogoče malo več to-
Ierantnosti do sIovenskih poIica-jev, ki so svojo dolžnost opravili z oceno pIus pet. Le-ti so pokazaIi veliko tolerance in razumevanja. Tudi na hrva{ki meji ni biIo večjih težav. Opazili pa smo, da tem slovenskim navijačem {e vedno nekaj manjka. Kaj? Ko gre za nastop reprezentance, je njihova ocena plus pet, ko gre pa za klubsko navijanje, pa je ocena veliko nižja.
Iz Zagreba so ljudje prinesli dobre vtise, razen seveda redkih izjem. Upamo, da je bilo vceraj
Nogomet • 2. SNL
Kar štirje goli rezervistov
ALUMINIJ - TABOR 7:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Doncec (26), 2:0 Fridauer (55), 3:0 Ratko Knežević (56 iz 11m), 4:0 Radenko Knežević (73), 5:0 Kelenc (85), 6:0 Radenko Knežević (86), 7:0 Radenko Knežević (88).
ALUMINIJ: Miljković, Koren, Topolovec, Murko, Kuserbajn, Golob, Donćec (Čeh), Panikvar, Repina (Radenko Knežević), Ras-tko Knežević, Fridauer (Kelenc). Trener: Miran Emeršić.
V začetku smo videli enakovredno igro, kjer so napadaIci zamujaIi priIožnosti, {e zIasti go-stiteIji. Mrežo gostov je načeI Dončec z Iepim streIom v desni gornji kot, ko je prejeI od vratarja Boleta odbito žogo v polje. ŠteviIne priIožnosti nista izkori-stiIa Repina in Rastko Kneževič, pri gostih pa Pahor, ko je z gIavo usmeril žogo tik ob stativi iz 5 metrov razdalje. V nadaljevanju
Foto: Danilo Klajn
Slovenski navijači na mejnem prehodu Gruškovje niso povzročali preglavic policistom in carinikom in so mirno nadaljevali pot proti Zagrebu
nismo pričakovaIi bistveno drugačnega razpIeta.
Ob nenehnih napadih gostiteljev je uspelo Fridauerju vodstvo zvi{ati. Minuto zatem je biI v kazenskem prostoru gostov zru-{en Repina in sodnik je dosodiI 11-metrovko. Spetič, ki je prekr-{ek storil, pa je zaradi odgovarjanja po rumenem, prejel {e rdeči karton. Odpor gostov je biI zIo-mljen in trener Emer{ič je v 65. minuti dal priložnost Čehu, Ra-denku Kneževiču in KeIencu, ki so vnesIi v igro živahnost in pri-čeIi obIegati vrata gostov, zadeva-Ii so prečko in stativo, vratar BoIe pa je nekajkrat odIično posredo-vaI, pri tem pa je moraI do konca kar {trikrat pobirati žogo iz mreže. Domačini so si z visoko zmago popraviIi koIičnik na pozitivno razIiko zadetkov.
Pred 150 gledalci, ki so tokrat videIi točo zadetkov, je dobro so-
Foto: Črtomir Goznik
Radenko Kneževi~ je dosegel hat-trick, kljub temu, da je vstopil v 65. minuti
dil sodnik S. Habjanič iz Murske Sobote.
Rokomet • 1. A SRL
Blizu, a vseeno daleč od točke
VELIKA NEDELJA -RUDAR TRBOVLJE
21:22 (9:14)
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Gotal 8 (2), Mesarec 3, Trofenik, Potocnjak, Kumer 4, Planinc 3, Kokol, Kukec, Stojinovic, [antl 1, Kozomara 1, Kisovec, Okreša 1.
Rokometaši Velike Nedelje so bili ponovno neuspešni na domaćem parketu. Sam zaćetek ni nakazoval tega, saj so domaći v deveti minuti povedli s štirimi zadetki prednosti (5:1), nato pa so se ustavili in naredili veliko napak, kar so seveda izkoristili Trbo-veljćani in si do odmora priigrali velikih pet zadetkov prednosti.
Drugi polćas je minil v veliko bolj enakovredni igri, vendar igra v napadu ni bila najbolj preprićlji-va in so se zadetki dosegali zelo težko. V domaćih vratih se je z nekaj odlićnimi obrambami izkazal Stojinović, žal pa vse to ni bilo iz-korišćeno v napadu. Rokometaši Velike Nedelje so v zadnjih trenutkih srećanja res naredili vse, da bi prišli vsaj do toćke, saj so prednost gostov iz Trbovelj zmanjšali na samo zadetek zaostanka, vendar jim je za kaj već zmanjkalo ćasa. [koda, saj so bili ponovno blizu uspeha, do katerega jim
ni veliko manjkalo, vendar vćasih odloćajo majhne stvari, ki pa jih je tokrat domaćinom zmanjkalo.
Danilo Klajnsek
PREVENT -JERUZALEM 35:28 (12:10)
Jeruzalem: G. Čudić, Dogša, Belšak 6, M. Horvat 1, Mesarec 5(3), Koražija 1, Bezjak 3, Grabo-vac 1, Ivanuša 1, Kirić, Kosaber, Hanželić 5, Lollo 5(2), B. Čudić. Trener: Saša Prapotnik.
Moštvo iz Slovenj Gradca je le z igro v drugem polćasu potrdilo, da spada v veliko četverico slovenskega rokometa. Ormožani so zelo dobro zaćeli in v 10. minuti povedli 3:5. Obramba na ćelu z vratarjem Čudićem je spet delovala odlićno. Sicer je bil prvi polćas izenaćen do 23. minute in rezultata 8:8. Ob koncu polćasa se je razigral prvi strelec „ježkov" Mak-sić, ki je dvakrat zadel, Plešej enkrat in domaćini so s serijo 3:0 ušli na 11:8. Polćas, v katerem novinec v ligi ni razoćaral, se je kon-ćal z izidom 12:10 za „ježke". V drugem polćasu so se Ormožani dobro držali do rezultata 22:20, nato so sledile minute, ko so domaćini po zaslugi daljše klopi po-
1. GORENJE	7	7	0	0	14
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	7	6	1	0	13
3. PRULE 67	7	5	1	1	11
4. PREVENT	7	5	0	2	10
5. TERMO	7	4	0	3	8
6. RUDAR TRBOVLJE	7	4	0	3	8
7. TRIMO	7	3	0	4	6
8. CIMOS KOPER	7	3	0	4	6
9. JERUZALEM ORMO@	7	2	0	5	4
10. ADRIA KRKA	7	1	0	6	2
11. VELIKA NEDELJA	7	1	0	6	2
12. INLES RIKO	7	0	0	7	0
Komentira: J. IMohorič					
■________L			■ ■	V	■
Izgubljajo predvsem navijači
Rokometaši so v tem trenutku v polnem zagonu, saj se boji v vseh ligah prevešajo v zakljućni del jesenske sezone. Na drugi strani so dekleta v 1. SRL že na počitku, saj šteje liga le 10 klubov. Igralke Mercatorja Tenzorja Ptuj so v pre-mierni sezoni v slovenskem elitnem tekmovanju dosegle po jesenskem delu 4 zmage in 5 porazov, kar je popolnoma v skladu s pričakovanji pred sezono. Ambicije so sicer po fe-nomenalnem začetku (3 zmage v uvodnih kolih, predvsem je bila presenetljiva s Piranom) malce narasle, a je bilo realno pričakovati padec v igri, ki se je potem tudi zgodil. Precej je temu botrovala tudi poškodba Radekove, ki je ena od nosilk igre, nekajkrat pa v zaključkih srečanj niso imele tudi športne sreče (proti Olimpiji in Burji).
V moški 1. A-ligi imata Ormož in Velika Nedelja precej različni poti. Velikonedeljani so že v 1. kolu dosegli doslej edino zmago, nato pa nanizali same ničle. Bolj kot slabi rezultati bodejo v oči očitna nesoglasja znotraj kluba (suspenz najboljšega igralca Bezjaka), čeprav nihče ne daje nobenih uradnih izjav. Strinjamo se s tem, da morata v klubu vladati red in disciplina in da mora vsakdo odgovarjati za svoja dejanja in izrečene besede, a zaradi zdajšnjega stanja izgubljajo predvsem navijači in ugled kluba. V dobro kluba in navijačev ter vseh ljubiteljev rokometa upamo, da bodo znotraj kluba premogli dovolj modrosti za razrešitev nastale situacije.
Na drugi strani so rokometaši Ormoža izredno preudarno razporejali moči v dosedanjih dvobojih, saj so izgubili z našimi najmočnejšimi klubi (CPL, Prulami, Gorenjem, Pre-ventom in Rudarjem), premagali pa ekipi Inlesa in Terma, ki spadata v spodnji razred ekip 1. A-lige. Če bodo obdržali podoben tempo tudi v prihodnjih dvobojih, potem se za obstanek »jeruzalemčkov« ni treba bati.
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 7. KROGA: Velika Nedelja - Rudar Trbovlje 21:22 (9:14), Prevent - Jeruzalem Ormož 35:28 (12:10), Adria Krka - Prule 67 26:32 (12:15), Inles Riko - Celje Pivovarna Laško 30:37 (15:20), Gorenje - Cimos Koper 38:32 (21:14), Termo - Trimo 28:25 (12:14)
Matjaž Hanželič, strelec petih zadetkov proti Preventu
višali prestavo višje in povedli 26:20. Najvišja prednost domaćih je znašala devet zadetkov (35:26) tik pred koncem srećanja. Najveć težav so „jeruzalemćki" imeli v organizaciji igre in organizaciji nasprotnih napadov, kjer so skozi celo tekmo storili kar 19 tehnić-nih napak, Prevent 9 napak. Pri domaćih je v vratih blestel Imperl, pri gostih predvsem v prvem pol-ćasu odlićen Čudić. Strelsko je bil razpoložen Maksić z 12, Jovićić s 6 goli, v vlogi odlićnega asistenta in strelca se je predstavil up slovenskega rokometa [piler. Pri novincu je Belšak dosegel 6, Me-sarec, Hanželić in Lollo po 5 zadetkov. V soboto ćaka Ormožane pomembna domaća tekma proti Trimu iz Trebnjega. Trebanjci so letos v Ormožu že izgubili (Pokal Slovenije).
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški
Gorišnica prvi~ klonila v 7. kolu
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 7. KROGA: Slovan - Gorišnica 35:24 (16:11), Sviš - Dol TKI Hrastnik 27:25(11:12), Gorica Leasing - Chio Kranj 28:22 (14:13), Mitol Sežana - Sevnica 29:29 (17:14), Mokerc - Gold Club 25:38 (13:20), Pekarna Grosuplje - Črnomelj 40:25 (18:11)
1.	GOLD CLUB	7 7 0 0 14
2.	GORICA LEASING 7 6 0 1 12
3.	GORIŠNICA	7 4 2 1 10
4.	SVIŠ	7 5 0 2 10
5.	PEKARNA GROSUPLJE7 4 0 3 8
6.	SLOVAN	7 4 0 3 8
7.	DOL TKI HRASTNIK 7 3 13 7
8.	MITOL SEŽANA 7 2 14 5
9.	ČRNOMELJ	7 2 0 5 4
10.	CHIO KRANJ 7 115 3
11.	DOBOVA	7 1 1 5 3
12.	MOKERC	7 0 0 7 0
SLOVAN -
GORIŠNICA 35:24
(16:11)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Vajda 2, Korpar, I. Ivanćić 1, Fištra-vec, Lozinšek, Buzeti 1, [trbal, D. Ivanćić 11, A. Sapać 2, Firbas 4, Kumer 2, Pisar 1. Trener: Ivan Hrupić.
Rokometaši Gorišnice so šele v sedmem krogu 1. B SRL doživeli prvi poraz, tokrat v Ljubljani pri Slovanu, sicer lanskoletnem prvoligašu. Želje so seveda bile, da iztržijo kaj već, oziroma da nadaljujejo s svojimi uspešnimi igrami. Žal pa jim tokrat ni šlo vse po naćrtih. Nekoliko manj so bili uspešni z igro v obrambi in Lju-bljanćani so si do odhoda na
odmor priigrali prednost petih zadetkov.
To še ni veliki zaostanek, ki se v rokometu ne bi dal nadoknaditi, vendar gostom iz Gorišnice tokrat ni uspelo in so še nekoliko popustili in srećanje proti Slovanu izgubili.
Danilo Klajnšek 2. SRL MO[KI
REZULTATI 7. KROGA: Izola -Drava Ptuj 26:25, Cerklje - Arcont Radgona 31:24, Alples Železniki - Radovljica 25:25, Dobova - Ra-deće 34:21, [martno 99 - Grća Koćevje 28:19, Atom Krško - Aj-dovšćina 32:21
1.	ŠMARTNO 99 7 6 1 0 13
2.	DOBOVA	7 6 0 1 12
3.	CERKLJE	7 5 1 1 11
4.	ATOM KRŠKO 7 3 2 2 8
5.	IZOLA	7 4 0 3 8
6.	RADOVLJICA 7 2 3 2 7
7.	AJDOVŠČINA 7 2 3 2 7
8.	ARCONT RADGONA 7 2 14 5
9.	GRČA KOČEVJE 7 2 14 5
10.	ALPLES ŽELEZNIKI 7 1 2 4 4
11.	DRAVA PTUJ 7 1 1 5 3
12.	RADEČE	7 0 2 5 2
IZOLA - DRAVA PTUJ 26:25 (14:15)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc 2, Rutar 5, Predikaka, Majcen 2, M. Braćić 9, Kac, Selinšek 4, Gonc, Zajc 3, Belšak, G. Braćić. Trener: Marjan Valenko.
Ptujćani tudi tokrat niso imeli sreće in so v Izoli doživeli minimalen poraz. V prvem polćasu so bili nekoliko boljši gostje iz Ptuja, ki so vodili vse do 52. minute.
Judo • 1. in 2. SJL
Po rednem delu prvi Impol
Dravi ni uspela uvrstitev v kon~nico, Juršinčani izven nevarnih vod, Gorišničani se brez osvojene to~ke selijo v 2. ligo
Rezultai 3. kroga: PTUJ: Drava - Branik Broker 4:3 (30:27), Olimpija - Branik Broker 6:1 (55:10), Olimpija -Drava 5:2 (50:20)
SLOVENJ GRADEC: Koroški holding - Juršinci 3:3 (30:30), Koroški holding - Gorišnica 4:3 (33:27), Juršinci - Gorišnica 3:3 (30:27)
CELJE: Ivo Reya - PJK Triglav 5:2 (50:20), Ivo Reya - Impol 2:5 (20:33), Impol - PJK Triglav 5:2 (50:20) Rezultati 4. kroga: SLOV. BISTRICA: Gorišnica -Ivo Reya 2:5 (20:50), Ivo Reya -Drava 5:2 (43:17), Drava - Gori-šnica 4:3 (40:22)
JURŠINCI: Juršinci - Branik Broker 2:4 (17:35), Juršinci - Impol 1:6 (10:52), Impol - Branik Broker 6:1 (60:10)
LJUBLJANA: Pjk Triglav - Kor. Holding S. G. 4:3 (40:30), Pjk Triglav - Olimpija 2:5 (15:50), Olimpija - Koroški Holding S.g. 4:3 (40:27)
KONČNA LESTVICA rednega dela:
kovanjih. Razmerje sil se v primerjavi z lanskim prvenstvom ni bistveno spremenilo. Judoisti Im-pola iz Slovenske Bistrice so prvaki po prvem delu prvenstva, v konćnici pa se jim bodo pridružili še Olimpija, Branik Broker in Ivo Reya. Zadnji krog ni postregel z nobeno senzacijo, ki bi mogoće kaj spremenila. Celjani so slavili zmage, Mariborćani pa samo potrdili svoje mesto v konćnici, ob tem pa se je zaprla možnost uvrstitve v play-off ptujski Dravi, ki je lani najbolj presenetila in se uvrstila celo v finale. Letos jih je spodrsljaj v prvem krogu stal po-
novne dobre uvrstitve, težave pa so imeli predvsem s poškodbami. Ostaja pa tolažba, da ni veliko manjkalo, da bi bili ponovno v zlati ~etverici, ki se bo borila za naslov državnega prvaka.
Svoj cilj so dosegli tudi judoisti Juršincev, ki so si priborili obstanek med prvoligaši. Seveda je to veliki uspeh. Ob na~rtnem delu v prihodnosti in ob dejstvu, da ekipa dozoreva, pa bi mogo~e lahko v prihodnosti posegli še za kakšno mesto višje.
V Gorišnici jim v tej sezoni ni uspelo ohraniti prvoligaškega statusa in se bodo po vsej verjetno-
Naredili so nekaj napak, zastrelja-li povrh vsega še sedemmetrovko in Izolani so povedli z dvema zadetkoma prednosti. Ob vodstvu domaćih 26:25 je gostom ostalo za napad pićlih petnajst sekund, vendar jim ni uspelo doseći ize-naćujoćega zadetka.
Danilo Klajnšek
CERKLJE - ARCONT RADGONA 31:24 (18:8)
ARCONT RADGONA: L. Klun
1, Buzeti 6, Petraš 4, Hojs, Zorko 6, Kolmanko 4, Merica 1, Vereš, N. Klun 2, Krajnc, Karnet, Pućko.
Rokometaši Arconta iz Gornje Radgone so na gostovanju zabeležili še ćetrti poraz v sezoni. Tokrat so jih brez težav premagali rokometaši tretjeuvršćene ekipe iz Cerklja. Rezultat na tekmi je bil zadnjić izenaćen na zaćetku, ko je bilo 2:2, nato pa so gostitelji z delnim rezultatom 16:6 konćali prvi polćas. V uvodnih minutah drugega polćasa je uspelo prle-škim rokometašem doseći tri zadetke zapored (18:11), vendar so nato gostitelji razliko sedmih zadetkov obdržali do konca tekme. Pri Radgonćanih, ki so neverjetno slabo odigrali v obrambi, sta se tokrat s po šestimi doseženimi zadetki izkazala Buzeti in Zorko, pri domaćinih pa je Nedeljko zabil osem zadetkov.
M[
sti selili nazaj v drugo ligo. Glede cilja ni veliko manjkalo, vendar ravno toliko, da je bilo premalo. Sicer so se pritožili na tekmovalno komisijo zaradi domnevnih nepravilnosti v tretjem krogu, vendar bodo morali po~akati od-lo~itev komisije.
Na videz vse izgleda tako, kot smo v judu navajeni. Impol je prvi, ostali pa še veliko zaostajajo za njim. Toda letos bi Bis-tri~ani lahko imeli zelo mo~nega nasprotnika v ljubljanski Olimpi-ji. Sicer pa bodo številni ljubitelji juda lahko vse to videli na zaklju-~nem turnirju, ki bo 6. decembra v Slovenski Bistrici.
Play off bo na sporedu v soboto, 6. decembra 2003, v [portni dvorani Slovenska Bistrica s pri~etkom ob 16. uri. Polfinalna para sta IMPOL -BRANIK BROKER in OLIMPIJA - IVO REYA.
Danilo Klajnšek
1.	IMPOL
2.	OLIMPIJA
3.	IVO REYA
4.	BRANIK BROKER
5.	DRAVA
6.	SL. GRADEC
7.	JURŠINCI
8.	TRIGLAV KRANJ
9.	GORIŠNICA
8	7	1	0	45:10	15
8	6	1	1	34:19	13
8	6	0	2	33:21	12
8	5	0	3	27:27	10
8	4	0	4	24:32	8
8	2	1	5	21:33	5
8	2	1	5	18:33	5
8	2	0	6	22:34	4
8	0	0	8	19:36	0
V 1. slovenski judo ligi se je konćal prvi del tekmovanja. Vse je potekalo skorajda po prića-
Foto: Jože Mohoric
Judoistom ptujske Drave se letos ni uspelo uvrstiti na zaklju~ni turnir najboljših štirih ekip.
Foto: UK
Mali nogomet • 1. SLMN
Vitomarčani z zmago v Zasavju na tretje mesto 1. SLMN
REZULTATI 6. KROGA: GIP
Beton - Vitomarci Petlja 1:2 (0:0), Nazarje - Puntar Alpkomerc 3:9 (2:4), KIX Ajdovščina - Metropol 8:6 (1:4), Dobovec - Mavi Brežice 8:2 (2:0), Napoli Pernica -Svea Lesna Litija 3:6 (1:1)
1.	SVEA LITIJA	6	6	0 0	18
2.	PUNTAR ALP	6	5	0 1	15
3.	VITOMARCI PET.	6	3	12	10
4.	NAZARJE	6	3	1 2	10
5.	GIP BETON	6	3	0 3	9
6.	METROPOL	6	2	2 2	8
7.	KIX AJDOVŠČINA	6	2	13	7
8.	DOBOVEC	6	10 5	3
9.	MAVI BREŽICE	6	0	3 3	3
10.	NAPOLI PERNICA 6 10 5 3
DK
GIB BETON - VITOMARCI PETLJA 1:2 (0:0)
VITOMARCI PETLJA: Kornik, Kraut, Šnofl, Kamenšek, Vajngerl,
Gomzi,Pukšič, Ramadani, Majhe-nič, Polšak, Novak. TRENER: Darko Križman.
STRELCA: Šnofl, Ramadani.
V derbiju sredine lestvice so Vitomarčani odhajali v goste odličnim Zagorjanom, še lani pod-prvakom Slovenije. Za novince v ligi je bilo to veliko vprašanje, kaj so sposobni proti tako reniminirani ekipi doseči v go-steh, če upoštevamo, da je bilo moštvo Petlje zelo oslabljeno, saj sta bila Kurnik in Šprah kaznovana, Krampelj je že dalj časa poškodovan, pod vprašanjem je bil tudi nastop Šnofla, ki pa je vendarle stisnil zobe in bil povrh vsega še najboljši igralec tekme. S svojimi potezami je spravljal Zagorjane ob živce, kar so znali bučno pozdraviti navi-
Mali nogomet
REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj
Skupina A
Rezultati 1. kroga: NK Skor-ba - NK Stojnci 4:2, NK Mark 69 »B« - Zeleni gaj 5:2, ŠD Kozminci
-	NK Gerecja vas 1:4, ŠD Juršinci
-	ŠD Nova Hajdina 5:1 Rezultati 2. kroga: NK Stojnci
-	Toyota Furman 6:5, NK Gerecja vas - ŠD Juršinci 0:4, Zeleni gaj
-	ŠD Kozminci 2:8, NK Skorba -SKEI Talum 9:1
Skupina B
Rezultati 1. kroga: KMN Poe-tovio - Avtolicarstvo Kac 4:2, Ke-ramicarstvo Koren - ŠD Ptujska Gora 3:2, KMN Majolka - Maxi Taxi 3:4, Draženci - NK Mark 69 »A« 3:3, Miz. Zupanic&Simba - ŠD Rim 1:3, Klub ptujskih študentov
-	ŠD Bar Korže Cirkovce 6:1 Rezultati 2. kroga: Avtolicars-
tvo Kac - ŠD Bar Korže Cirkovce 4:7, ŠD Rim - Klub ptujskih študentov 2:2, NK Mark 69 »A« - Miz. Zupanic&Simba 4:5, Maxi Taxi -Draženci 10:2, ŠD Ptujska Gora -KMN Majolka 3:6, KMN Poetovio
-	Keramicarstvo Koren 2:4.
A-LIGA DMN Lenart
Rezultati 11. kroga (16. 11. 2003, VOLIČINA): KMN Žerjavci
-	Lenart 1:1 (0:0), Beneideja -KMN Legija 3:1 (2:1), ŠD Trnovska vas - Orfej 2:3 (1:3), KMN Cer-kvenjak Gostišče Pri Antonu Ml. I
-	DMNR Sandberg 3:3 (2:2), KMN Sv. Trojica - KMN Remos 0:1 (0:0), ZGD Slikopleskarstvo B. Gorican
-	ŠD Benedikt 7:3 (2:2).
1.	REMOS 11	9	0	2	60:32	27
2.	SV. TROJICA 11	7	1	3	35:20	22
3.	BENEIDEJA 11	7	0	4	51:40	21
4.	SLIK. GORIČAN 11	6	3 2	44:35	21
5.	TRNOVSKA VAS 11	7	1	3	48:42	19
6.	ORFEJ 11	6	0	5	49:33	18
7.	CERKVENJAKI 11	5	1	5	40:51	16
8.	ŽERJAVCI 11	3	3 5	29:41	12
9.	SANDBERG 11	3	2	6	31:43	11
10.	LENART (-1) 11 2 3 6 28:46 8
11.	BENEDIKT 11 2 1 8 32:47 7
12.	KMN LEGIJA 11 1 3 7 27:44 6
B-LIGA DMN Lenart
Rezultati 11. kroga (16. 11. 2003, CERKVENJAK): KMN Za-
vrh Ml. - KMN Famaik 4:5 (3:1), Žerjavci ml. - ŠD Vitomarci 2:8 (2:2), KMN Sv. Ana ml. -
M-trgovina Lormanje 2:2 (0:1), Pernica-veterani - ŠD Selce 5:2 (2:1), Napoli Intelsat-Pernica II -KMN Cerkvenjak Gostišce Pri Antonu ml. II 4:3 (2:1), ŠD Lotus ml. - Benehit 8:3 (4:0).
1. FAMAIK	11	8	1	2	56:38	25
2. SV . ANA ml.	11	7	3	1	40:20	24
3. VITOMARCI	11	7	0	4	57:37	21
4. LOTUS ml.	11	6	2	3	66:36	20
5. M-TRGOVINA	11	5	3	3	28:26	18
6. NAPOLI II	11	6	0	5	46:39	18
7. BENEHIT	11	5	1	5	49:49	16
8. PERNICA-VET.	11	5	0	6	44:52	14
9. ZAVRH ml.	11	3	4	4	35:31	13
10.SELCE	11	3	1	7	26:47	10
11. CERKV. ml. II	11	2	2	7	34:55	8
12. ŽERJAVCI ml.	11	1	1	9	26:77	4
Aleksander Skrlec
ZLMN Ormož
Remi prvakov
Zacetek zelo zanimive zimske lige v Ormožu je zaznamoval remi med prvaki (Bedrac, Kamenšek, Kralj, Kupcic, Magdic, Školiber, Miklašic, Gašparic, Jambriško) in Pušenci, kjer so slednji po zaslugi trikratnega strelca Prapotnika nadoknadili zaostanek 1:3. Visoka poraza sta zabeležila oba novinca v 1. ligi, obe avtošoli Prednost in Stenvent. Vroce je bilo na sreca-nju vecnih rivalov med Kogom in Mladostjo, kjer je minimalno slavil Kog. Bivši prvaki Holermuos (Habjanic, Jurcec, Jambriško, Pra-potnik, Dovecar, Kaloh, Jurkovic) so v prvem krogu doživeli hladen tuš proti Trsnici Žiher, ki se je pobrala po zacetnem zaostanku 0:2. Glavno vlogo pri trsnicarjih je odigral lanski prvi strelec 1. A rokometne lige Robert Bezjak, ki je dosegel dva zadetka. Tekmi v drugoligaški konkurenci sta se koncali brez zmagovalcev.
Rezultati 1. kroga v 1. ligi:
Kog - Mladost Miklavž 4:3, A. Š. Stenvent - Nova Slovenija 1:6, Pu{enci - Belcont 3:3, Titanik -A. Š. Prednost 7:1, Trsnica Žiher -Holermuos 3:2.
Rezultata 1. kroga v 2. ligi:
Junior Tomaž - Optyl 4:4, Pušenci vet. - Podgorci 2:2.
Pari 1. kroga v 2. ligi (sobota, 22. november): 12.30 Borec - Ormož mladi, 13.20 Akcija Sre-dišce - Joker Ivanjkovci, 14.10 Mi-hovci - Mladost Miklavž II, 15.00 LDS - Bambusi.
Uroš Krstić
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Šnofl (Vitomarci Petlja) je proti ekipi GIB Betona iz Zasavja prikazal odli~no igro in dosegel tudi en zadetek.
jači iz Vitomarcev, ki so bili spet v velikem številu v Zagorju. V prvem polčasu smo gledali otipavanje na sredini igrišča, nekaj priložnosti na vsaki strani, vendar več kot vratnico Šnofla in lep poskus "zagorskega" reprezentanta Adrinjeka, ni omembe vredno. V nadaljevanju se je igra razživela, po prekršku nad Pukšičem je iz prostega strela s kakšnih osmih metrov zadel Šnofl. Domačini so kmalu izenačili preko tokrat odličnega Brečka, ki je neubranljivo zadel
vrata Kornika, ki je spet branil vrhunsko. Vitomarčani so vse stavili v napad, po nekaj zgrešenih priložnostih Kamenška in Krauta je le slabi dve minuti pred koncem srečanja za pomembno zmago zadel Ramadani in popeljal Slovenjegoričane na tretje mesto v 1. slovenski ligi.
^ IZJAVA PO TEKMI: Davorin Šnofl - igralec tekme: "V garderobi je pred tekmo vladalo veliko spoštovanje do nasprotnika, nastopili smo kot pravi kolektiv, srce smo pustili na igrišču in rezultat ni mogel izostati. Upam, da bomo nadaljevali v takem stilu ter navduševali naše navijače, ki so res izjemni."
R.D.
2. SLMN - vzhod
Rezultati 6. kroga: Cerkven-jak Gostišče Anton - Panda Maribor 8:2, Sevnica - Bioterme Mala Nedelja 4:1, Red Bat - Slovenske gorice 3:12, Bakara Center Mode - Pizzeria Vinska trta (preloženo), prost je bil Tomaž.
1.	TOMAŽ 5	4 0	1	12
2.	SEVNICA 5	4 0	1	12
3.	RED BAT 5	4 0	1	12
4.	CERKVENJAK 6	2	2	2	8
5.	MALA NEDELJA 6	2	1	3	7
6.	SLOVENSKE GORICE 5	2	0	3	6
7.	PANDA MARIBOR 5	1	1	3	4
8.	BAKARA CEN. MODE 4	10	3	3
9.	PIZZERIA VIN. TRTA 5	0	2	3	2
m[
Kvalifikacije za SP 2004
Slovenska malonogometna reprezentanca ni imela sreče pri žrebu tekem dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2004 na Tajskem. Po uspešno opravljenem prvem krogu (Srbija in Crna gora, Moldavija, Gruzija) je namreč dobila najtežjega možnega nasprotnika - Španijo, ki je reprezentanca z najvišjim rejtingom v Evropi.
Razpored tekem dodatnih kvalifikacij: SLOVENIJA - Španija, Bosna in Hercegovina - Češka, Belorusija - Ukrajina, Madžarska - Italija, Poljska - Portugalska.
Igrata se dve tekmi (10. in 17. decembra 2003). Zmagovalci se uvrstijo na SP.
Nogomet
ST. DECK! NZS VZHOD
Rezultati tekem 15. kroga:
Kovinar MB - Nafta 0:1, NŠ Maribor - Era [martno 16:0, Nissan Ferk - Kozjak Radlje 4:0, Aluminij - Železničar Mb 1:1, Kuglerplesk Pub. - Krško Posavje 0:0, Mura -Rudar V. 1:0, Drava Asfalti - Koroška Dravogr. 0:12.
10.	KOVINAR MB 15 3 2 10 10:34	11
11.	ERA ŠMART. 15 3 0 12 22:67	9
12.	KRŠKO POS. 15 1 4 10 10:45	7
13.	KOZJAK RAD. 15 1 1 13 9:61	4
14.	DRAVA ASF.I 14 1 0 13 4:131	3
SKUPNA LESTVICA 2. SML/SKL - VZHOD
1. NŠ MARIBOR	15	15	0	0	118:3	45
2. DRAVOGR.	15	12	0	3	69:13	36
3. KUGLERPLESK 15		11	2	2	48:10	35
4. MURA	15	10	0	5	54:27	30
5. NAFTA	15	9	1	5	36:21	28
6. RUDAR V.	15	8	2	5	44:22	26
7. ŽELEZNIČAR	14	7	5	2	25:14	26
8. NISSAN FERK	15	7	0	8	42:32	21
9. ALUMINIJ	15	6	3	6	16:27	21
1. ALUMINIJ	26	22	2	2	116:18	68
2. JARENINA	26	19	3	4	115:25	60
3. DRAVA A. PTUJ 26		19	3	4	87:26	60
4. ŽELEZNIČAR	26	17	4	5	72:26	55
5. KOVINAR	26	13	3	10	66:58	42
6. ŠMARJE PRI J.	26	13	2	11	66:59	41
7. DRAVINJA	26	12	3	11	88:50	39
8. KRŠKO POS.	26	11	2	13	74:56	35
9. NAFTA	26	10	4	12	75:70	34
10. KOZJAK RAD.	26	10	3	13	53:81	33
11. BISTRICA	26	5	7	14	39:70	22
12. POHORJE	26	4	4	18 39:102		16
13. NŠ PREVALJE 26		2	3	21	21:110	9
14. ORMOŽ	26	2	3	21	17:177	9 dk
Kegljanje
3. SKL MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Impol
-	Marles hiše 6:2, Lokomotiva -Drava 5:3, Žalec Rogaška - Fuži-nar 6:2, Petrol - Piramida 5:3, Fala
-	Agroruše 6:2
IMPOL - MARLES HIŠE 6:2 (3024:2936)
IMPOL: Pečovnik 470, Novak 503, Dobnikar 550, 1. Kunčič 494, S. Kunčič 512, Janžič 495.
LOKOMOTIVA - DRAVA 5:3 (3054:3009)
DRAVA: Arnuš 513, Čeh 496, Dremelj 517, Kirbiš 500, Čuš 484, Podgoršek 499.
1.	PIRAMIDA	8 7 0 1 12
2.	PETROL	8 6 0 2 12
3.	AGRORUŠE	8 5 0 3 10
4.	ŽALEC ROGAŠKA 8 4 1 3 9
5.	FUŽINAR	8 4 0 4 8
6.	FALA	8 3 1 4 7
7.	DRAVA	8 3 0 5 6
8.	IMPOL	8 3 0 5 6
9.	LOKOMOTIVA 8 2 0 6 4
10.	MARLES HIŠE 8 2 0 6 4
2. SKL VZHOD (Z)
REZULTATI 6. KROGA: Drava - Korotan 1:7, Nafta - Impol 6:2, Fužinar - Komcel 6:2, Miroteks 111. - Radenska 8:0
DRAVA - KOROTAN 1:7 (2767:2922)
DRAVA: Rugani 417, Kramber-ger 487, Bombek 448, Kozoderc 464, Fridl 474, Plajnšek 477
NAFTA - IMPOL 6:2 (2874:2820)
1MPOL: Adamič 475, Pečovnik 479, Štefanič 485, Veler 502, Koren 205, Petrkovič 186, Kunčič 488
1.	KOROTAN	6 5 0 1 10
2.	MIROTEKS III. 6 4 0 2 8
3.	IMPOL	6 4 0 2 8
4.	KOMCEL	6 3 0 3 6
5.	FUŽINAR	6 2 2 2 6
6.	NAFTA	6 2 1 3 5
7.	DRAVA	6 1 1 4 3
8.	RADENSKA	6 10 5 2
DK
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: NEDELJA OB 14.00 URI: Kumho Drava - KD Olimpija, Domžale - Gorica, Ljubljana - Maribor Pivovarna Laško, Šmartno - Dravograd, Primorje - CMC Publikum, Sport Line Koper - Mura.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: NEDELJA OB 14.00 URI: Zagorje - Aluminij, Krško Posavje - Izola Argeta, Livar - Rudar Velenje, Bela Krajina - Svoboda, Tabor Sežana - Supernova Triglav, Dravinja - Brda.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 7. KROGA: Kix Ajdovš~ina - Vitomarci Petlja (nedelja, 23. 11.), Metropol - Dobovec, Puntar Alpkomerc - GIP Beton, Svea Lesna Litija - Nazarje, Mavi Brežice - Napoli Pernica.
2.	SLMN - VZHOD
Pari 7. kroga: Panda Maribor - Red Bat, Tomaž - Cerkvenjak Gosti-š~e Anton, Slovenske gorice - Sevnica, Bioterme Mala Nedelja - Bakara Maribor (vse tekme v petek, 21. 11. 2003). Prosta bo Pizzeria Vinska trta.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI: PARI 8. KROGA: VČERAJ: Prule 67 - Velika Nedelja, Celje Pivovarna Laško - Gorenje; SOBOTA OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Trimo, Cimos Koper - Termo, Rudar Trbovlje - Inles Riko, Prevent - Adria Krka.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 8. KROGA: Gorišnica - Črnomelj (sobota ob 19.30), Gold Club - Pekarna Grosuplje, Sevnica - Mokerc, Chio Kranj - Mitol Sežana, Dol TKI Hrastnik - Gorica Leasing, Slovan - Sviš
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 8. KROGA: Drava Ptuj - Cerklje (nedelja ob 10.30), Grpa Ko~e-vje - Arcont Radgona, Radovljica - Izola, Ajdovš~ina - Alples Železniki, Rade~e - Atom Krško, Šmartno 99 - Dobova.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI PARI 8. KROGA: SREDA 26. 11.: Krka - Svit, Fužinar Meltal Ravne -Maribor Stavbar IGM, Calcit Kamnik - Olimpija, Pomurje Galex - Salonit Anhovo, Šoštanj Topolš~ica - LIP Bled.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 8. KROGA: TPV Novo Mesto - Avto Prstec Ptuj (sobota ob 20.00), Formis Bell Miklavž - Prevalje, Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Luka Koper, HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik, Sladki greh Ljubljana - Benedikt (sreda ob 18.30)
KEGLJANJE
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD MOŠKI
PARI 9. KROGA: Drava - Impol (sobota ob 17.30), Fala - Lokomotiva, Piramida - Agroruše, Fužinar - Petrol, Marles Hiše - Žalec Rogaška
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE
PARI 7. KROGA: Komcel - Drava, Impol - Fužinar, Korotanm - Miro-teks III., Radenska - Nafta.
KOŠARKA
2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD Pari 6. kroga: Ptuj-Haloze - Jan~e STZ, Prebold - Lastovka Smlednik, Velenje - Celjski KK, Ruše - Ilirija, Superga - Lenart.
BOKS
29. novembra bo v dvorani SŠC tradicionalna mednarodna Zlata rokavica Slovenije, že 23. po vrsti za ~lane, 4. mladinska in 3. ženska. Tekmovanje bo ob 19. uri. To najve~je tovrstno tekmovanje v Sloveniji že tradicionalno spremljjo tudi TV Slovenija, POP TV in lokalna TV.
Namizni tenis
Mariborčani zlahka do točk
I.SNTL - člani
V soboto je bil odigran 6. krog 1. slovenske namiznoteniške lige za člane. Na Ptuju so gostovali državni prvaki iz Maribora. Pričakovati je bilo, da bo tekma težja in da se bodo Mariborčani morali bolj potruditi za zmago. Vendar domačini ob odsotnosti Paviča niso bili najbolje razpoloženi in so uspeli zmagati le tri nize.
Posamezni rezultati: Grbič -Škafar 1:3, Piljak - Zafošnik 0:3, Ovčar - Komac 0:3, Piljak - Škafar 1:3, Grbič - Komac 0:3, Ovčar -Zafoštnik 1:3.
VESNA ROJKO OSVOJILA PRVENSTVO VARAZDINA
Od 14.-16. 11 je v Varaždinu potekalo 33. mednarodno kadetsko prvenstvo. Tekmovanje je potekalo v posamezni in ekipni konkurenci. 1grali so kadeti, mlajši kadeti, kadetinje in mlajše kadeti-nje. Ptujčani so dosegli naslednje rezultate:
EK1PNO: Kadeti in mlajši kadeti so doživeli poraz že v 1. kolu, medtem ko so mlajše kade-tinje (Rojko, Peklar, Zorko) dosegle 4.-8. mesto.
POSAMEZNO: Kadeti:
Koželj in Kelenc sta zasedla 3. mesto v skupini, Rebek in Eržen pa 2. mesto v skupini, kar je bilo premalo za preboj v nadaljevanje tekmovanja.
Mlajši kadeti: Grbic in Zavec sta bila druga v skupini, Ber tretji in Božicko cetrti. Edini, ki se je od mlajših kadetov uspel uvrstiti naprej, je bil Domen Ovcar, ki je tekmovanje koncal od 9-16. mesta.
Najmlajši kadeti: v tej kategoriji sta igrala le Eva Zorko, ki je zasedla mesta od 9-16. in Luka Kru-šic, ki je bil 2. v skupini.
V kategoriji mlajših kadetinj sta zaigrali Lucija Peklar, ki je osvojila 2. mesto v skupini in Vesna Roj-ko, ki je suvereno premagala vse nasprotnice in zasluženo slavila zmago na turnirju. Vesna je premagala igralke iz Čakovca, Pule, Bugojne, Žabnika in na koncu v finalu še konkurentko iz Slovenije, Meto Zupancic iz Mute.
Če na koncu strnemo rezultate, ugotovimo, da so bili precej boljši od pricakovanih."Ta malim" gredo vse pohvale za igro in borbenost.
BM
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
V Lenartu poražene državne prvakinje
1. DOL (M)
REZULTATI 7. KROGA: Svit -Pomurje Galex 3:0, Salonit Anhovo - Olimpija 3:1, LIP Bled - Fu-žinar Meltal Ravne 3:0, Šoštanj Topolščica - Calcit Kamnik 0:3, Maribor Stavbar IGM - Krka 0:3.
1.	CALCIT KAMNIK 7 6 1 19
2.	ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 7 6 1 17
3.	SALONIT ANHOVO 7 5 2 16
4.	SVIT	7 5 2 13
5.	LIP BLED	7 4 3 12
6.	KRKA	7 4 3 12
7.	OLIMPIJA	7 2 5 7
8.	MB STAVBAR IGM 7 2 5 6
9.	FU@INAR M. RAVNE 7 1 6 2
10.	POMURJE GALEX 7 0 7 1
SVIT - POMURJE GALEX REGAL 3:0
(17, 18, 9)
SVIT: Slatinšek, Bračko, Šket, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lam-pret, Pipenbaher, Miletič, Ber-don.
V Slovensko Bistrico je pred premorom za reprezentančne olimpijske kvalifikacije, ki bo igralcem Svita prišel še kako prav, prišla ekipa z dna lestvice, zato so gostitelji, utrujeni po turnirju evropskega pokala CEV, tokrat imeli lahko nalogo in so s pol moči dobili prvi niz, v katerem je razlika ves čas naraščala in z izjemo začetka ni bila nikoli nižja kot šest točk. Drugi niz je bil na začetku še izenačen, po sedmi točki pa so Bistričani znova pobegnili in v zaključku mirno zaključili niz. V tretjem nizu je bila razlika med ekipama še večja, saj so domači vodili tudi za dvanajst točk, domači trener Mirsad Imširovič pa je v igro poslal tudi mladega Alena Šketa, ki se je med drugim izkazal z blokom. Končni zmagovalec tekme je bil tako znan že kmalu po začetku tretjega niza.
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 7. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Formis Bell Miklavž 0:3, Benedikt - HIT Nova Gorica 3:1, Nova KBM Branik - TPV Novo mesto 3:0, Sladki greh Ljubljana - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0, Prevalje - Luka Koper 2:3
1.	NOVA KBM BRANIK 7 7 0 21
2.	SLADKI GREH LJ. 7 7 0 21
3.	BENEDIKT	7 5 2 16
4.	HIT NOVA GORICA 7 5 2 15
5.	FORMIS MIKLAV@ 7 3 4 8
6.	ZM LJUTOMER 7 2 5 7
7.	LUKA KOPER 7 3 4 7
8.	TPV NOVO MESTO 7 2 5 6
9.	PREVALJE	7 1 6 4
10.	A. PRSTEC PTUJ 7 0 7 0
BENEDIKT - HIT NOVA GORICA 3:1
(14, -25, 18, 13)
BENEDIKT: Raj{p, Stumper, Šauperl, Čre{nar, Coulter, Krajnc, Noonan, Jasmina Borko, Tamara Borko, Holc.
Presenetljivo, a povsem zasluženo, so slavile domačinke, ki so gostujočo ekipo pred 400 gledalci premagale s 3:1. Tekmo sta so-
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Zmagoslav Šalamun
Benedlčanke so prikazale najboljšo letošnjo predstavo in premagale državne prvakinje
dila Hari Murčehajič iz Trebnjega in Jure Stegnar iz Novega mesta.
Domačinke so na tekmi prikazale eno najbolj{ih predstav v leto{nji sezoni. Že prvi niz so zlahka dobile z rezultatom 25:14. Drugi niz je bil zelo izenačen do 25:25 in se je končal v prid gostujoče ekipe 25:27. Ko pa so gostiteljice že povedle s 24:22, so mnogi pričakovali vodstvo 2:0 v nizih, toda izku{enej{e Goričanke so bile v odločilnih trenutkih bolj zbrane ter dobile niz in izid izenačile. Tretji niz so domačinke zlahka dobile z rezultatom 25:18. V četrtem nizu pa domačinke gostjam niso dale dihati in niz se je končal s 25:13. Tako je zmaga upravičeno ostala doma, s tem pa so Štajerke na tretjem mestu na lestvici prehitele Goričanke.
Trener odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik pa je tekmo ocenil: "Danes so dekleta odigrala zelo taktično zrelo, zaradi tega smo tudi zmagali. Pri ekipi Hita nekatere igralke sploh niso pri{-le do izraza, kot da jih ni bilo na igri{ču. HIT je dobra ekipa, ker smo jih premagali, to pomeni, da smo tudi mi dobra ekipa, na dobri poti, da ostanemo med prvimi {tirimi ekipami. To pa je tudi na{ cilj."
Zmago Šalamun
FIAT PRSTEC PTUJ - FORMIS BELL MIKLAV@ 0:3 (-7, -20, -21)
AVTO PRSTEC PTUJ: Zaj{ek, Mohorko, Resanovič, Nimac,
Ša{ič, Kutsay, Vidovič, Lačen, Vin-di{, Rola, Bilanovič
Ptujske odbojkarice so v soboto v senci nogometne tekme slovenske mo{ke reprezentance doma odigrale tekmo 7. kola 1. ŽOL.
Na Ptuju so gostovale odbojka-rice iz Miklavža, ki kljub gladki zmagi domačink niso nadigrale. Najhitreje je bil končan prvi niz, ko Ptujčanke niso ujele pravega ritma, storile so preveč napak in brez večjega upiranja niz izgubile. Dosti več so pokazale v drugem in tretjem nizu, ki bi ju lahko z malo več sreče in poguma celo dobile. V ključnih trenutkih obeh nizov so bile na žalost premalo spro{čene in odločne, da bi lahko resneje zapretile tekmicam. Najbližje osvojitvi niza so bile prav na koncu, tekmice pa jim z ruti-nirano igro niso dovolile, da se približajo na manj kot tri točke zaostanka. Z dobro igro je zraven standardno dobrih igralk Resano-vičeve in Kutsayeve presenetila mladinka Ana Nimac, ki je ob sedaj ne več novem trenerju Mariborčanu Alenu Kranjcu dobila več priložnosti.
Čeprav z rezultatom ni bilo zadovoljno niti malo{tevilno občinstvo niti uprava kluba, so Ptujčanke pokazale kljub {e vedno {tevilnim napakam v obrambi v{ečno igro, ki je temelj za dobre rezultate v prihodnosti. Največja razlika od dosedanjih tekem je bila predvsem ta, da so igralke pokazale dosti borbenosti in požrtvovalnosti, ki ju letos {e ni bilo videti.
Uroš Gramc
SLADKI GREH LJUBLJANA - ZM LJUTOMER 3:0 (25:22, 25:12, 25:9)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrb-njak, Oletič, Pirher, Drvarič, Jure{, Morec, Kadi{.
Na gostovanju v Ljubljani so ljutomerske odbojkarice doživele pričakovan poraz. Gostiteljice, za katere v tej sezoni igra tdi nekdanja igralka ljutomerske ekipe Andreja Dreven{ek, so namreč ene izmed kandidatinj za naslov prvaka, zato so bile že pred dvobojem z oslabljenimi Ljutomerčankami favoritinje, kar so tudi pokazale na parketu, saj so ljutomerski Zavarovalnici Maribor v treh nizih prepustile vsega 43 točk.
Prle{ke odbojkarice so se favoriziranim odbojkaricam iz prestolnice bolje upirale le v prvem nizu, ko so z odlično igro na mreži ter dobrim blokom celo vodile. Ekipi sta bili zadnjič poravnani pri rezultatu 20:20, prvi niz pa so Ljubljančanke dobile predvsem po zaslugi odličnih začetnih udarcev Borovin{kove, ki jih ljutomerske odbojkarice niso uspele zaustaviti.
Z odličnim izvajanjem začetnih udarcev so gostiteljice nadaljevale tudi v drugem in tretjem nizu ter povsem onemogočile gostje, ki so "kapitulacijo" podpisale po manj kot uri igre.
MŠ
Ptujčanke tudi po menjavi trenerja ne najdejo prave forme.
Foto: Danilo Klajnšek
Košarka • 2. SKL
Dokon~no prebujena ptujska ekipa
KK Lenart - KK Haloze Ptuj 71:78 (16:17, 31:37, 40:56)
KK Haloze-Ptuj: Peter, Jagari-nec 8, Goričan 4, Rojko, Marčič 6, Bien 23, Petrovič 15, Osenjak 8, Siračevski 5, Lov{e 9
Ptujski ko{arkarji so po treh tesnih uvodnih porazih tokrat drugič zapored zmagali. Tokrat so bili na gostovanju močnej{i od Lenartčanov.
Ptujčani so diktirali igro od samega začetka in iz minute v minuto povečevali prednost. Za gostitelje je bil nere{ljiva uganka Bien, ki ga nikakor niso mogli ustaviti. S hitrimi prodori in natančnimi meti iz razdalje je domačinom dobesedno "paral" živce. Ob pomoči soigralcev je
bila tekma odločena že pet minut pred koncem, ko je bila razlika že neulovljivih 19 točk. S {tirimi trojkami so se domačini sicer približali, kaj več pa niso mogli storiti.
Zaslužena zmaga je spet romala na Ptuj, dvigajoča forma Ptujčanov pa je dober obet pred sobotno tekmo s KK Janče, najus-pe{nej{o ekipo leto{njega prvenstva. Ob dobri igri glavnih akterjev dosedanjih tekem so "haložani" s podporo iz tribun vsekakor zmožni presenetiti favorizirano gostujočo ekipo.
Uroš Gramc
Bodybuilding
Boštjan Renko -eden najboljših v Sloveniji
Bo{tjan Renko je 19-letnik, ki se je uvrstil pod sam vrh državne lestvice. 8.novem-bra je s svojo postavo na državnem tekmovanju v Kopru dosegel zavidljivo drugo mesto v juniorski kategoriji, s čimer se je uvrstil v državno reprezentanco.
Letošnje državno tekmovanje v bodybuildingu, Boštjan Renko prvi z leve, ki je osvojil 2. mesto
Njegov trener je Matjaž Ozim, ki je v tem {portu že pravi veteran. Bo{tjan pravi, da brez trenerja nikoli ne bi dosegel tak{nih rezultatov, kot jih dosega sedaj. Trenutno se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki se bo odvijalo 29. novembra v francoskem mestu Auxerre, kamor se bo iz Slovenije odpravila desetčlanska ekipa. Kot nam je zaupal, gre pri bodybuildingu za {tudijo in odkrivanje kot tudi opazovanje lastnega telesa. Šport, s katerim se Bo{tjan ukvarja že peto leto, terja svoje žrtve. Zraven tega, da ima naporno vadbo, se prehranjuje z zelo enolično prehrano, pa tudi nočnega življenja si ne sme pri-vo{čiti. "Pred tekmo sem tri dni jedel samo riž, riževe vaflje in kuhan krompir, brez kančka začimb. Tudi nikakr{ne tekočine nisem smel piti," dodaja Bo{tjan.
Na tekmovanje se pripravlja skozi celo leto, a se je zadnje mesece pripravljal nanj bolj intenzivno. Pred tekmovanjem je dnevno pojedel okrog 3500 kalorij brez
kakr{nih koli ma{čob in sladkorja. Poraba kalorij na dan skozi {tiriurni trening je bila približno 3000 kalorij, tako da je 1700 kalorij Bo{tjanovo telo jemalo iz zalog pod kožo, kar zna{a kar 200 gramov ma{čobnega tkiva dnevno.
Bo{tjan ima dnevno kar tri treninge; prvi se začne ob {esti uri zjutraj z enourno vadbo na kolesu, čemur sledi ena ura trebu{nih vaj ter vaje za poziranje. Zraven hrane Bo{tjan jemlje tudi amino-kislinske tablete. O prepovedanih substancah ne razmi{lja, ker pravi, da želi najprej izkoristiti svoj naravni potencial. Bodybuilding je {port, ki je v Sloveniji na dokaj nizki ravni. Zelo težko je najti sponzorje. Zmagovalec dobi na tekmovanju le pokal in diplomo, finančnih nagrad ni, vsaj v amaterskih tekmovanjih ne. Najbolj znana bodybulderja na svetu sta trenutni guverner Kalifornije Arnold Schwarzenieger in Steve Reeves, ki je nastopal v filmu Tarzan.
Dženana Beéirovié
Strelstvo • SK Ptuj
Strelci Podravja najboljši!
V soboto se je v Lendavi odvijal Pokal strelske zveze Slovenije, ki so se ga udeležili tudi strelci Podravja. Tekmovalo je pet regij Slovenije, končalo pa se je več kot odlično, saj so se naši strelci, v šestih kategorijah, kar štirikrat zavihteli povsem na vrh. Med člani je prepričljivo slavil trenutno najboljši slovenski strelec s pištolo, Boštjan Simonič, ki je nastreljal 574 krogov in s tem za dva kroga premagal svojega večnega tekmeca Petra Tkalca. Med članicami je svoj primat v tej kategoriji potrdila Majda Raušl z doseženimi 375 krogi. Tretjo zlato medaljo si je prislužil
Simon Simonič, ki mu prav tako ni para med mladinci. Nastreljal je 569 krogov in s tem za kar 20 krogov pustil za sabo svojega najbližjega zasledovalca! V konkurenci mladink se je dobro odrezala tudi Mateja Levanič, ki je nastrelja-la 337 krogov in je bila tako četrta. Zadnjo zlato medaljo si je med po-dravskimi strelci pristreljala Nina Pavlin. Nastopila je v konkurenci mlajših mladink ter prepričljivo zmagala z doseženimi 348 krogi. Med mlajšimi mladinci se je dobro odrezal tudi Rok Pučko, ki je bil s 359 krogi drugi. Strelci Podravja so prav tako blesteli v konkurenci ekip. S skupnim rezultatom 2562 krogov so tako osvojili Pokal strelske zveze Slovenije!
Judo novičke
2. SJL
Rezultati 3. kroga: (Jesenice)
TVD Partizan Jesenice - Železničar 4:3 (40:30), Železničar - Ljutomer 4:3 (40:27), TVD Partizan Jesenice - Ljutomer 5:2 (50:20); (Srednja Bistrica) KBV Lendava - Bushido N. Mesto 4:3 (40:30), Koper - Bushido Novo Mesto 5:2 (45:20), Koper - KBV Lendava 5:2 (47:20); (Celje) Sankaku - Impol li 4:3 (35:30), Impol li - Lendava 3:3 (30:30), Sankaku - Lendava 5:2 (47:17).
1.SANKAKU 6 6 0 0 12
2.	KOPER	6 5 0 1 10
3.	IMPOL II	6 4 119
4.	LENDAVA 6 3 12 7
5.	ŽELEZNIČAR 6 3 0 3 6
6.	KBV LENDAVA 6 2 0 4 4
7.	JESENICE 6 2 0 4 4
8.	BUSHIDO NM 6 10 5 2
9.	LJUTOMER 6 0 0 6 0
Zanimivost
3. Ormoški rokometni večer
Osnovna šola Ormož je ob dnevu šole organizirala tradicionalni tretji rokometni večer, v katerem je sodelovalo natančno 100 udeležencev, od tistih najmlajših (9 let) do tistih najstarejših (56 let Jože Korban), ki so krojili ormoško rokometno zgodovino. Prireditev je z fanfarami svečano odprl tro-
Najstarejši udeleženci 3. Ormoškega rokometnega večera.
Šahovske novičke
Turnirji za hitro-potezno prvenstvo Ptuja
Koncem oktobra se je nadaljeval ciklus turnirjev za hitropotezno prvenstvo za leto 2003. Na devetem turnirju je med dvanajstimi udeleženci prvo mesto osvojil Dušan Majcenovic, ki je dosegel 9,5 točke ter tako za pol točke prehitel Zlatka Roškarja in Jožeta Čiča, ki sta dosegla po 9 točk.
Na desetem turnirju v začetku meseca novembra je veteran Janko Bohak po krajšem premoru po-
Teodor Pevec na Coal Walter opnu
V nedeljo se je v Lendavi odvijalo mednarodno tekmovanje COAL WALTER open. Tekmovanje je potekalo v enotno članski kategoriji, v disciplini puška in pištola. Tekme se je udeležil tudi strelec SK Ptuj, Teodor Pevec, ki je tekmoval s standardno zračno puško. Ta tekma predstavlja pomembno ločnico v njegovi razmeroma mladi strelski karieri, saj je imel prvič priložnost tekmovati na tako velikem tekmovanju in s takimi šampioni, kot sta recimo Rajmond Debevec in Madžar Sidi. Teodorjev nastop je bil uspešen, saj je dosegel 519 krogov. Priprave na novo veliko te-
Teodor Pevec
kmovanje že potekajo, saj se bo konec meseca novembra ponovno udaril s kalibri državnega formata, na prvem kontrolnem tekmovanju strelske zveze Slovenije, za sestavo državne reprezentance.
Simeon Gonc
Troboji 4. zadnjega kroga, sobota, 6. december 2003: (Maribor) @elezni~ar, Sankaku, Koper; (Slov. Bistrica) Impol Ii, KBV Lendava, TVD Partizan Jesenice; (Novo Mesto) Bushido, Lendava, Ljutomer.
Danilo Klajn{ek
Na SP tudi Rus in Fras
Judo zveza Slovenije je predstavila udeležence letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva, ki bo med 21. in 23. novembrom potekalo v Sarajevu. Slovenijo bodo pri dekletih zastopale Nives Perc (do 48 kg), Maja Urši~ (do 63 kg) in Lucija Polavder (nad 78 kg), vse JK Sankaku. Pri fantih bodo nastopili Igor Trbovc - Sankaku (do 60 kg), Dani Rus - Impol (do 66 kg), Denis Imamovi~ - Ivo Reya (do 81
kg), Primož Ferjan - Bežigrad (do 90 kg), Robert Pesjak - Jesenice (do 100 kg) in Damjan Fras - Jur-šinci (nad 100 kg).
Sekretar JZS Franc O~ko je ob tej priložnosti povedal: "Potihoma ra~unamo na odli~je, saj imamo v naši izbrani vrsti kar nekaj tekmovalcev, ki so sposobni pose~i najvišje. Kljub temu moramo ostati na trdnih tleh in se ob tem zavedati, da bi bila vsaka uvrstitev do petega mesta vsekakor tudi velik uspeh."
Ekipa bo pod vodstvom Marjana Fabjana (dekleta) in Štefana Cuka (fantje) v Sarajevo odpotovala v ~etrtek zjutraj, prvi~ pa se bodo slovenski mladi judoisti na blazine podali v petek.
sta
Mednarodni turnir za pokal Heledis
Kadetinje: 1. mesto - 70 kg Lea Murko - JK Drava. Članice: 3. mesto Tamara Petek - JK Sankaku 57 kg, 7. mesto Marjetka Hvalec - Drava 57 kg, 4. mesto v kategoriji do + 78 kg Tanja Žuran - Putora Dra-
Ir{i~ev Memorial
Kadeti: -60 kg 7. mesto Uroš Tajhman - Drava, -73 kg 1. mesto Rok Tajhman - Drava, 2. mesto Denis Brumen - Juršinci, 5. mesto Rok Murko - Drava, 5. mesto Dar-jan Štagar - Velika Nedelja, -90 kg 2. mesto Mitja Jerenko - Drava. Člani: -60 kg 5. mesto Marcel Og-njenovič - Drava, -66 kg 3. mesto Sebastjan Kolednik - Drava, 5. mesto Dani Rus - Impol, -81 kg 1. mesto Denis Rus - Impol, Ervin Vinko - Drava, v 3. borbi poškodba. +100 kg 3. mesto Damjan Fras - Juršinci.
BK
bilni kvartet glasbene šole Ormož. Samo prireditev si je ogledalo več kot 200 ljubiteljev rokometa, ki so znali vsako lepo potezo udeležencev nagraditi z velikim aplavzom. Odigranih je bilo šest srečanj. V mini rokometu so učenke (4. in 5. razred) premagale mamice z rezultatom 23:20, učenci (4. in 5.

Najmlajše udeleženke 3. Ormoškega rokometnega večera.
Foto: Uroš Krstio
razred) in očetje pa so se razšli z remijem 14:14. Ženska reprezentanca OŠ Ormož je bila z izdom 10:7 boljša od ekipe učiteljic in sponzorjev, moška reprezentanca OŠ Ormož pa je morala priznati premoč ekipi staršev in sponzorjev, ki so bili uspešnejši z rezultatom 18:15. V tekmi veteranov, starejši in mlajši, so bili uspešnejši slednji, ki so premagali najstarejše udeležence rokometnega večera z
rezultatom 20:16. V zadnjem srečanju večera so veterani v postavi Šulek, Polak, Hebar, Rajšp, Zem-ljič, Potočnjak, .Antolič, Prapotnik, Hedžet, Žižek, Zabavnik gladko premagali gimnazijce z rezultatom 31:20. Ob koncu večera je že tekla beseda o naslednjem, četrtem, rokometnem večeru, ki ga Ormo-žani enostavno morajo zadržati iz leta v leto.
Uro{ Krsti~
novno nastopil na hitropoteznem turnirju , prikazal igro kot v najboljših časih in za 3,5 točke prehitel celotno konkurenco. Na turnirju, na katerem je nastopilo 18 igralcev, so bili doseženi naslednji rezultati : Janko Bohak 16,5 točke , Dušan Majcenovič 13 točk, Zlatko Roškar in Igor Iljaž 12 točk, Boris Žlender 11 točk, Martin Majcenovič, Viktor Napast in Miro Mihalič po 10 točk itd.
Skupno v ciklusu turnirjev vodi po desetih turnirjih Gregor Podkriž-nik, ki je dosegel 98 točk (5 turnirjev), pred Zlatkom Roškarjem, ki je dosegel enako število točk, vendar na osmih turnirjih, in Viktorjem Na-
pastom s 96,5 točke (8 turnirjev), Dušanom Majcenovičem 76,5 točke (7 turnirjev), Robertom Mi-haličem 72,5 točke (7 turnirjev), Jožetom Čičem 57,5 točke (8 turnirjev) in Jankom Bohakom 49 točk (3 turnirji) itd.
Prvenstvo Ptuja v pospe{enem {ahu
Nadaljeval se je ciklus turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v pospešenem šahu. Na turnirju za mesec november je sodelovalo 18 igralcev. Po sedmih kolih tekmovanja po švicarskem sistemu je zmagovalec Viktor Napast prehitel veterana Martin Majcenoviča le zaradi boljšega rezultata po siste-
mu Buchhotz. Oba sta dosegla po 5,5 točke. Na tretje mesto se je uvrstil Damjan Pihler s 5 točkami pred Jožetom Čičem, Francijem Koširjem in Borisom Žlendrom s po 4,5 točke, Milanom Fijanom in Dušanom Klajderičem s po 4 točkami, Aleksandrom Podkrižnikom in Janezom Bizjakom s po 3,5 točke itd.
Po desetih turnirjih še naprej vodi mojster Gregor Podkrižnik s 96 točkami (5 turnirjev) pred zmagovalcem turnirja za november Viktorjem Napastom z 89 točkami (7 turnirjev), Jankom Bohakom s 76 točkami (6 turnirjev), Jožetom Čičem z 71 točkami (9 turnirjev) in Martinom Majcenovičem z 68 točkami (9 turnirjev).
Janko Bohak
Križevci pri Ljutomeru
Komu sredstva za {portno udejstvovanje
Občina Križevci v letu 2003 za šport namenja 2.349.000 tolarjev, in sicer je letos do tega denarja upravičenih osem društev.
Nove pogoje o tem, kdo vse je upravi~en do teh sredstev in kako naj se ta porabljajo, pa dolo~a nov pravilnik o merilih za sofinanciranje in izvajanje letnega programa športa v ob~ini.
Pravico do sofinanciranja programov {porta imajo športna društva, zveze, zavodi in družbe s podro~ja športne ter vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki imajo sedež v ob~ini Križevci, so za opravljanje športnih dejavnosti registrirani najmanj eno leto ter to opravljajo najmanj 30 tednov letno. Ob~ina bo tako sofinancirala športno vzgojo otrok, mladine in študentov, športno rekreacijo, kakovostni in vrhunski šport ter šport invalidov. Ob~ina letno dolo~a tudi, katere športne panoge so vklju~ene v prednostni program, in sicer so to vse {portne panoge, v katerih tekmovalci sodelu-
jejo v prvi dr'avni ligi, posamezniki, ki imajo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije status {portnika svetovnega, mednarodnega, perspektivnega mladinskega in dr'avnega razreda ter projekti gradnje, posodabljanje in vzdrževanje športnih objektov. Društva in zveze ob~inska sredstva prejemajo po dvanajst-inah, o svojem delovanju in namenski porabi sredstev pa morajo ob~ini posredovati poro~ilo z dokazili o opravljenih obveznostih. Če tega ne storijo, so dolžni pridobljena sredstva občini vrniti. Razpis za pridobitev sredstev iz programa sofinanciranja in izvajanja letnega programa športa v občini Križevci za leto 2004 je trenutno v pripravi, v skladu s pravilnikom pa bo objavljen tekom tega meseca.
Natalija [krlec
Planinski kotiček
JUBILEJNO LETO 2003 ZA PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ: SVEČANOST OB PETDESETI OBLETNICI DELOVANJA
Planinsko društvo Ptuj v letošnjem letu praznuje svečano obletnico, 50 let svojega delovanja. Spoznanje, da zahajanje v gore navdihuje in osre~uje, krepi du{o in telo, je pred 50 leti vodilo nekatere redke ptujske planinske zanesenjake, da so se odločili ustanoviti društvo. Ob začetku svojega delovanja so zapisali v svoj program, da bodo skupaj hodili v gore in z močnejšo propagandno dejavnostjo navduševali širše množice ljudi za hojo v gore. To jim je nedvomno uspelo. V petdesetih letih je ptujsko planinsko društvo postalo in se razvilo v enega največjih slovenskih planinskih društev, saj je v najboljših letih bilo vanj včlanjenih celo preko 1000 ljubiteljev gorništva. Danes društvo šteje 675 članov in je še vedno med največjimi in najbolj aktivnimi v slovenskem planinskem prostoru. Preko 50% članstva je mlajše generacije, kar je še posebej razveseljivo dejstvo in daje vedeti, da se ni treba bati za svetlo prihodnost nadaljnjega planinskega razvoja na ptujskem območju.
Najpomembnejša in najbolj prepoznavna aktivnost Planinskega društva Ptuj je vsakoletni tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, ki jo je natanko pred dvajsetimi leti skupaj s planinci in Sto-perc in Majšperka markiralo in odprlo prav ptujsko planinsko društvo. Društvo je ob otvoritvi Haloške poti izdalo tudi vodnik po tej poti, ki je doživel že sedem ponatisov, prehodilo pa jo je več kot 2000 pohodnikov. Letos je društvo tako obeležilo kar trojni jubilej - 20-letnico Haloške planinske poti, 110-letnico Planinske zveze Slovenije kot krovne planinske organizacije in pa seveda »svojega abrahama« - zavidanja vredno 50-letnico aktivnega planinskega delovanja.
Na izletih, predavanjih, planinskih tekmovanjih, taborih, pohodih, markacijskih akcijah, razstavah, tečajih itd. se v dolgih petdesetih letih niso samo širili in poglabljali planinsko poslanstvo, volja, miselnost in ideje, temveč so se kalili in vzgajali številni planinci, funkcionarji, vodniki, mentorji, inštruktorji, alpinisti, športni plezalci itd. Teh se je v vseh dolgih letih nabralo resnično veliko. Da je res tako, se je v letu 2003 kot letu trojnega planinskega jubileja zvrstilo že kar nekaj prireditev, pohodov in razstav, na katerih so se srečali vsi aktivni planinci v petdesetih letih društvenega delovanja. Najpomembnejša in najbolj svečana prireditev, kot pika na i vsem letošnjim prireditvam, ki bo združila na enem mestu večino najpomembnejših današnjih in minulih "akterjev" ptujske planinske zgodovine, pa šele prihaja.
V naslednjih vrsticah želim posebej opozoriti na svečano akademijo oziroma proslavo ob petdesetem jubileju, ki bo potekala v torek, 25. novembra 2003, s pričetkom ob 18. uri v Viteški dvorani ptujskega gradu. Na sporedu bo svečan kulturni program, ki ga bo obarvalo predvsem petje seksteta Feguš in posebne glasbene gostje s svojo spremljavo, ki bo zapela nekaj pesmi iz svojega repertoarja. Zvrstilo se bo kar nekaj slavnostnih govornikov, od predsednika Planinskega društva Ptuj, gospoda Toneta Pur-ga, župana Mestne občine Ptuj, dr. Štefana Čelana, predstavnikov Planinske zveze Slovenije in še koga. Sledila bo podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije in občinskega priznanja. Ob koncu svečane akademije bodo vsi navzoči gostje in udeleženci povabljeni na krajše družabno srečanje v sosednji prostor, v pa-lacij ptujskega gradu. Na akademijo so prisrčno vabljeni prav vsi, ki so v minulih petdesetih letih postali del ptujskega planinskega dogajanja, pa najsi bodo to aktivni planinski zanesenjaki ali zgolj udeleženci izletov, razstav, predavanj. Tako ene kot druge združuje ista reč - veselje do gorništva, zato vsem skupaj le še srečno za naslednjih 50 let!
Tadeja Radek
va
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. v
J
H
7
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Planinski kotiček
V deželo refoska in na Slavnik
Sobota, 6., in nedelja, 1. decembra 2003
Ptujski planinci vas tudi letos vabimo na izlet v Šavrinsko gričevje in na Obalo, ki ju v zadnjih letih imenujemo tudi Dežela refoska. Prijeten sprehod med oljkami in borovimi gozdički bomo tudi tokrat pričeli v Hrastovljah. Pot nas bo vodila čez hrib Lačna proti Montinjanu. Pri vinski kraljici se bomo nekoliko oddahnili in si privezali duso. Z avtobusom se bomo nato popeljali v Fieso, kjer bomo prenočili.
V nedeljo se bomo po zajtrku podali do vasi Presnica. Po SPP se bomo povzpeli na Slavnik, 1029 m, kjer stoji Tumova koča. Seveda si bomo privoščili počitek za planinsko malico in nato sestopili v Kozino.
Opremite se planinsko in vremenu primerno.
Hrana iz nahrbtnika, na kmečkem turizmu in v planinski koči.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 2. decembra, v društveni pisarni, Prešernova 27 oziroma do zasedbe 40 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Planinsko društvo Ptuj
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
HIŠO z zemljo, zazidljiva parcela cca 1 ha, v Stanosini pri Podlehniku. Terezija Martinjak, Kokra 39, Preddvor, tel. 04 25 51 014._
KUPIM ZAZIDLJIVO zemljišče v Vidmu ali Pobrežju. Tel. 031 415-856, popoldan.
ODDAM v najem garsonjero na Ptuju, 25 m2. Tel. 041 903-361.
V Ormožu, Ptujska c. 31, prodajajo starejšo vilo 220 m2/1500 m2 v celoti podkleteno, visokopritlično. Informacije na tel. 02 771 65-51.
Prodajamo dvosobno stanovanje v pritličju. Tel. 031 376 582._
PRODAM 2,5-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 371-705.
PGddS
Ormoška cesta 30, Ptuj
sobota. 22. november ob 10.00 uri

S PRIJATELJI
Pejo Trading, Kolinsl», Pelorna Grosuplje, Podravloi in Celeia bodo poskrbeli za zanimivo predstavitev širolte palete njihovih izdelkov. Seveda bomo tudi zaplesali in se igrali ob nagradnih igrah. Zapela pa bo MILENA KOLŠEK!
s Vhaivaaairnajbolja sosed
Razpored dežurstev zobozdravnikov
22.11.2003 Jadranko Kusanovič, dr. stom.
ZA Volkmerjeva, Ptuj
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
AKTALdoo.
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31


ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
rii
Prodamo STANOVANJA: nova stan. in parkirne prostore Drava center; sprejemamo naročila za nova stan.,vseljiva 2004, in poslovne prostore v Rabelčji vasi; Kidričevo -4-sobno, takoj vseljivo. STANOVANJSKE HIŠE na lokacijah: Tržec, Prerad, Zagojiči, Zg. Pristava, Sakušak, Bodkovci, Zg. Leskovec, Podlehnik, Moškanjci, Miklavž pri Mariboru (mirna lokacija). POSLOV-NO-STAN. OBJEKTI: Lenart (motel), Hajdoše (avtosalon), Ptuj - staro mestno jedro (gostinski lokali), Grajena, Orešje. STAVBNA ZEMLJIŠČA: Belšakova, Dornavska c., Destrnik, Formin, Zavrč. Vse inf. dobite v Agenciji VIKEND, Biš 8b 02/757-1101; Ptuj, Trstenjakova 5 02/748-1013, fax:02/748-1014, GSM: 041-955-402.
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednišWo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul.19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Na Ptuju oddajo opremljeno eno-sobno stanovanje. Tel. 041 876 912.
V Ptuju oddajo v najem enosobno neopremljeno stanovanje. Tel. 031 451 559.
KUPIM dvosobno stanovanje na Ptuju, plačilo takoj. Tel. 788-58-46, 041 598-704.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posKoćm
n
13 Ans. JOŽOVC - Pť svet Než'
12 Ans. TULIPAN - M'rjana
11 Ans. VASOVALCI - Slovo
10 Ans. KOMPROMIS - V dvoje nama Je lepo
09 Ans. IZVIR - Zaplešite z nami
08 Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Vinski blagoslov
07 Ans. DORI - Polka za Vurberk
06 Ans. JOŽETA ŠERUGE - V krogu najdražjih
05 Ans. MODRI VAL - Na šagrl
04 Ans. MARJANA DROFENIKA - Na Sladki gori
03 Ans. ŠIBOVNIKI - Vražje šlogarce
02 Ans. REVIRČANI - Z nami vam bo lepo
01 Ans. SVETLIN - l^atata
Orfejčkove SMS glasbene želje:
041/S18-««6
sfa-^mičmm.
m^- 7
1	ANITA KRAU - Na zdravje tvoje
2	MALIBU - Bambola
3	PIRAMIDA - Na| bogovi povedo
4	VITO & RENATA - Iz OČI v OČI se Iskri
5	MILI & DRAGO JOŠAR - Vzemi ljubezen
6	FOLKRORA - TumastI OžbI
7	IVO RADIN - Lučka v temi
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem z
MEGAMARKETINGd.o.Đ.j,.p.318,2250Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme:
Ferdo Pintarič, Borovci 2, 2281 iViarkovci pri Ptuju
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ruj »02 771-40-91,041 716-251 RE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci 1ÏI: 02/ 766-90-91,6SM: 041/ 226-204
GOTOVINSKA POSOJILA
IVIEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 20. november
16.00
17.00
17.00
19.00 19.00
dvorana Mestnega kina na Ptuju, 25. dan OŠ Olge Meglic Ptuj in predstavitev zbornika
v hotelu Ormož, predavanje prof. dr. Sergeja Vrišerja "Grad Dornava danes in jutri"
knjižnica DPD Svoboda Kidričevo, literarni večer s pesnikom in pisateljem Matjažem Pikalom
v refektoriju Minoritskega samostana, Viktorinov večer v refektoriju minoritskega samostana Viktorinov večer (priprave na ptujski misijon), namenjen pedagogom, prosvetnim delavcem, staršem
Petek, 21. november
17.00 SNG MB, UM, Stara dvorana, za lanski abonma Drama popoldanski in izven
19.30 v dvorani Center na Ptuju, prireditev ob 25. dnevu OŠ O. Meglič
Sobota, 22. november
10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend, za otroke in starše
10.00 v CID-u na Ptuju, Ustvarjalna delavnica "Adventni venčki" 11.00 SNG MB, Cesarjeve preobleke, Komorni oder, za izven 15.00 kulturni dom Ormož, proslava ob 40-letnici Sožitja 18.00 v večnamenski dvorani v Cirkulanah, burka Maksek, KD Cirku-lane. Še zadnjič!
19.00 kulturni dom Ivanjkovci, nastop folklorne skupine Ivanjkovci ob
10-letnici delovanja skupine 19.00 Kolnkišta, literarni pomenek z Davidom Bedračem, pesnikom,
esejistom in recenzentom 19.30 SNG MB, UM, Stara dvorna, za lanska abonmaja Drama sobota, Drama vikend D in izven
Nedelja, 23. november
10.00 do 13.00 na ptujskem gradu, Muzejski vikend, za otroke in starše
Ponedeljek, 24. november
9.30 in 11.00 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
Torek, 25. november
9.30 in 11.00 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
Sreda 26. november
9.30 in 11.00 v gledališču na Ptuju, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven
KINO Ptuj
21., 22. in 23. november, 18.00, Kar si dekle želi. 20.00, Sleparja. 25. in 26. novembra, 18.00, Vsemogočni Bruce. 20.00, Pirati s Karibov: Prekletstvo črnega bisera.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Koncert plesa, pesmi in glasbe Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj; poljudna oddaja Zgodovina Slovencev
RADIO))lTEDNIK
Mali Oglasi
02/749-34-10
STAVBNO POHIŠTVO
Jelovica po zelo ugodnih pogojih v Metalki na Ptuju
od 20. do 29. novembra 2003
10 % POPUST
za vse vrste oken, pol ken, vhodnih in garažnih vrat
5 % POPUST
za stenske obloge, laminate in strešna okna VE LUX
ODPRTO
od 7' do 18' sobota r do 13"

OpeL Nove id^, bol^ avtomobili.
Ne zamudite priložnosti
STARe zo NOV®
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več !*
Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede na znamko in starost ! V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Coise, Agile in Combo Tour do 200.000 SIT in pri nakupu Merive do 250.000 SIT. Pri nakupu Zafire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SIT, pri nakupu Vedre ali Vectre GTS pa do 530.000 SIT.
Obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Opel, seznanite se s podrobnostmi akcije in spoznajte številne novosti v naši ponudbi I
Nova Agila in Corsa zapeljujeta z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bencinski Twinporr Ecotec® motorji in dizelski motorji s tehnobgijo skupnega voda so v skladu z normo EUR04. Servisni interval za omenjene motorje je podaljšon no 2 leti oz. na vsakih 30.000 km za bencinske oli na vsakih 50.000 km zo dizelske motone (Agila -30.000 km). Oplova nova ponudba dizelskih motorjev se nadoljuje z Merivo 1.7 DTI in 1.7 CDTi ter Vedro 3.0 V6CDT1130 KW/177 KM. Dodaten prihranek vam omogo&jjo ugodne cene paketov dodatne opreme.
AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo, 02/ 796 33 33
* Cenitev poteka po sistemu Eurotox. Akcija ne velja za modela Speedster In Signum. Ponudlxi velja za omejeno koliCIno vozli.
ZAVAROVALNO ZASTOPANJE
Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor
Zavarovalna zastopniška družba, hčerinsko podjetje Zavarovalnice Maribor, d.d.
Vabimo k sodelovanju
zavarovalne zastopnika za področje Ptuja in Maribora
Od kandidatov pričakujemo:
*	srednje{olska izobrazbo
*	poznavanje uporabe ra~unalnika
*	vozni{ki izpit B kategorije
*	leto dni delovnih izkušenj
*	zaželena licenca zavarovalnega zastopnika	_ _ Pisne ponudbe s priloženimi dokazili pošljite
v osmih dneh po objavi na naslov: AVIZA, .^r d.d.l d.o.o., PE MARIBOR, Kraljeviča Marka ulica 5, ZAVAROVALNICA 2000 Maribor.	MARIBOR
Na podlagi 92. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99, 98/99 in 91/01) in Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2003 (Uradni list RS, št. 54/03) občina Kidričevo objavlja
IZVZEM
iz prodaje občinskega stvarnega premoženja z zbiranjem ponudb
Občina Kidričevo izvzema iz prodaje občinskega stvarnega premoženja z zbiranjem ponudb, ki je bila objavljena v Štajerskem tedniku dne 06. 11. 2003, stvarno premoženje pod točko 2. Kmetijska zemljišča, parc. št. 418/13, gozd v izmeri 23020 m2.
Župan Zvonimir HOLC
GRATEL, d.o.o.
Skorba 40, 2251 PTUJ
Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti:
ZIDARJA
Pogoji: IV. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije 3 leta delovnih izku{enj samostojno izvajanje del
GRADBENI DELOVODJA -ZA ASFALTERSKA DELA
Pogoji: IV. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije znanje polaganja asfalta vodenje skupine asfalterjev
POMOŽNI DELAVEC
Pogoji: 2 leti delovnih izku{enj pri asfalterskih delih
Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.
Pisne prijave po{ljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite na GSM 031 644-213.
OBČINA MAJŠPERK
Majsperk 32 a 2322 MAJŠPERK
Na podlagi Pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem (Uradni list RS, št. 48/03) in javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj Občine Majšperk v najem, ki je bil objavljen v "Majšperčanu", junija 2003, št. 37, objavlja Občina Majšperk
SEZNAM ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so:
Zap.št.	Priimek, ime in bivališče	št. točk
1.	ŽERAK Jelka, Stoperce 75, Stoperce	495
2.	ŽNIDARKO Mira, Podlože 75, Ptujska Gora	495
3.	BABSEK Marija, Sestrže 81, Maj{perk	435
4.	GORJANC Matjaž, Maj{perk 36, Maj{perk	420
5.	KOVAČIČ Mateja, Maj{perk 38, Maj{perk	300
Upravičencem bo dodeljeno neprofitno stanovanje, ko bodo neprofitna stanovanja na razpolago, o čemer bodo pisno obve{čeni. Udeleženci, ki jim neprofitno stanovanje ne bo dodeljeno, se bodo morali ponovno prijaviti na naslednji razpis.
Občina Majšperk
UGODNI
MIKLAVŽEVI NAKUPI OTROŠKIH OBLAČIL
PLAČILO NA:
- obroke, ■ trajnik, • čeke, ^li preko pl
lače^j
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
Irena Tement s.p., TumiSka ul. 32,2251 Ptuj
Udobno počutje In občutek topline v vaî dom prinese les. V Merkurju smo povečali in obogatili oddelke z lesnim programom. Čaka vas velika izbira kvalitetnih lamelnih, panelnih in klasičnih parketov, laminatov, plute ter stenskih oblog, ki bodo polepšale vaš dom. Za spretne roke pa še kopica izdelkov, ki vam bodo pomagali obdelati in vzdrževati les; barve, laki, čopiči, žage, ročno in električno orodje. Najboljše iz lesa poiščite v Meri<urjevih trgovskih centrih s prodajnim programom MERKURMOjSTER.
Pri nakupu stenskih oblog blagovnih znamk Holzlndustrie Leltinger, Mal, San Cuiseppe in Kronospan vam priznamo 10 % popustí Akcija traja od 10. do 29. novembra 2003. Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
MERKUR, Ormoška c. 30, Ptuj, tel.: 02 798 06 00
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM REPO za kisanje in prašiča domače reje, 180 kg. Tel. 02 761 07 26._
Na relaciji Strnišče-Župečja vas prodajo njivo v izmeri 55.42 arov. Tel. 040 804 875._
PRODAM svinje domače reje, težke 100 kg. Tel. 041 378-406._
PRODAM ODOJKE. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766-37-61._
Kupimo slamo v balah, dvoredno sejalnico za koruzo Olt in tračni obračalnik SIP 220. Tel. 03 57 94 289.
NESNICE, mlade jarkice, rjave, cepljene, stare 16 tednov, prodam - 600 SIT. Dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-35-71.
PRODAM svinjo, težko okrog 200 kg, domače reje, tel. 758-23-71.
SVINJO, težko okrog 140 kg, domače reje, po 280 SIT/kg prodam. Tel.02 772-69-31 ali 031 407-116.
PRODAJA SADNEGA DREVJA: breskev, češenj, sliv, marelic, hrušk, jablan stare in nove sorte. Večje količine dostavimo. Pokličite 02 758-42-21 ali 031 508-659, vabi vas drevesnica Slavka Matjašiča, Zagorci 63 c, Jurš-inci.
PRODAM črno-bela teleta, stara 14 dni ali več. Tel. 041 756-494._
Piščance domače reje, težke od 2,5 do 3 kg, po 260 SIT za kg žive teže prodajajo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81, 040 531 246._
PRODAM enobrazdni plug znamke BATUJE, malo rabljen, po ugodni ceni. Tel. 02 761-04-25, zvečer.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let; gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
f/
FRIZERSKO-PEDIKERSKI SALON, TANJA ČEH, s.p., Podvinci 66, Ptuj vabi stranke NA FRIZERSKO PEDIKERSKE USLUGE; nega diabetičnega stopala, nega normalnega stopala, sanacija kurji oči, odtiskov. Tel. 746-00-61. Mob. : 051 241 -558. Nudi tudi TAXI prevoze 041 645-876.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST
/V
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
/V !li
KNAUF montaža, predelne stene in spuščeni stropovi. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. Klas GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj, tel.: 02 746 03 81; 031 341 532.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ŽENITNA POSREDOVALNICA "VITA", Meri Raščan, s.p., Tomšičeva 2 v Lendavi deluje zelo uspešno. Pokličite in se preprič-aje 02/ 575-17-29 ali 031 438 496.
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Kako me vleče v tisti kraj, kjer bivaš ti sedaj, še enkrat videl bi tvoj pogled, ki me vedno spremlja v svet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marjete Vantur
23. 3. 1934 - 27. 10. 2003 IZ SESTRŽ 64
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sve~e, cvetje, za svete ma{e, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino. Vsem iz srca še enkrat hvala.
Vsi njeni
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
PRODAM svinjo, 180 kg, izrecno domače reje. Tel. 751-52-11.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
ZAPOSLIJO NATAKARICO ALI NATAKARJA za strežbo v Pizzeri-ji. Irena Lorenčič, s.p., Dolge njive 14, tel. 041 775-893 ali 031 356-734.
Mizarja z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Inf. na tel. 748 10 56, 779 14 41._
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
ZIMSKE GUME ZA CLIO (165x65 R 13) poceni prodam. Tel. 777-54-41.
KUPIM JUGO 55,letnik 90-91, bele barve. Tel. 787-74-84._
MAN 19.464 F 2000, letnik l999, in prikolico Schmith Tautliner, letnik 2002, prodam. Tel.031 258-055.
PRODAM AVTO tipo, letnik l991, v celotih ali po delih. Tel. 766-37-61.
dé
Otroška kolesa 12'' - 24'' in ameriška kolesa 2003 do 20% gotovinski popust. Velika izbira sobnih fitnes naprav; sobna kolesa že od 42.000 SIT naprej. NAJVEČJA IZBIRA, NAJBOLJŠA KVALITETA! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel.: 771 24 41!
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.
AKCI J A* AKCI J A* AKCI J A* AKCIJA*AKCIJA*TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PER-NARČIČ, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj,telefon 02/779-40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6, in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljan. Akcija od 11. 11. do 10. 12. 2003 oz. do razprodaje zalog na samostojne in vgradne gospodinjske aparate. Vse fomralnosti uredite na enem mestu. NOVO - 20%po-pust na razstavljne aparate Candy. Nudimo vam tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT OBIŠČITE NAS!
RAZNO
Zaščita Ptuj
ZAŠČITA PTUJ ČISTI ZALOGE! Določene kombinezone, hlače, telovnike, plašče, predpasnike, rokavice ter čevlje do konca novembra ponujamo 30% ceneje, od 500 SIT naprej. Vsak dan od 8. do 14. ure. Zaščita Ptuj, Rogozni-ška 14, Ptuj.
Na Krčevini pri Vurbergu se je izgubil velik, rjav pes s košatim repom. Sliši na ime Mišo. Kdor izve za njega, dobi 10.000 SIT nagrade. Tel. 751-40-31, Marušič.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM LESENA garažna vrata. Tel. 02 769-56-51, zjutraj od 6. do 7. ure.
PRODAM 6 OKEN S polkni. Tel. 778-24-21._
PRODAJO RABLJENO strešno opeko. Tel. 755-52-71.
Oddajo dva mlada ovčarja dobrim ljudem. Tel. 719 80 06.
OSAMLJEN, PREPROST MOŠKI, brez obveznosti, iz okolice Ptujske Gore, star 47 let, 172/70, želi spoznati, preprosto urejeno žensko, resne ponudbe na tel. 040 / 826-325.
Nove jahalne škornje štev. 39, 41, 42, jahalne hlače in rokavice ugodno prodajo. Tel. 041 206 318._
SOHE,lesene, za brajde kupim. Tel. 768-20-11.
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270.
PRODAM ali menjam za prašiča kuhinjo Orhideja, kavč, zamrzovalno skrinjo, trosed in posteljo. Tel. 685-50-71.
Mole oglase in osmrtnice ZQ tel^očo številko sprejemamo do torka do 11.00 ure.
Pokličite:
749 34 10
BELA TEHNIKA
KOMBINIRAN hladilnik, zamrzov-lano skrinjo-omaro in pralni stroj prodam. Tel. 031 575-627.
DOM - STANOVANJE
TROSED, raztegljiv v ležišče, latof-leks, ugodno prodam. Tel. 772-38-41 in 041/722-143.
DELO
Iščem sodelavca ali sodelavko za vrednostne papirje. Irena Veselič-,s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj, tel. 041 730 866.
Pu{~a{ sledi, da bomo hodili po njih, ko tebe ve~ ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene in ljubeče hčerke, sestre, žene in najdražje mamice, nečakinje, sestrične, botrce, svakinje in snahe
Dragice Vajda
roj. Majcen
IZ MURETINCEV 47 a
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste kakorkoli stali ob strani njej in vsem njenim v času njene težke bolezni, ji dajali moči in upanja.
Posebno zahvalo namenjamo osebju Bolnišnice Maribor in Bolnišnice Ptuj. Protibolečinski ambulanti, ge. Majdi Šarman, dr. medicine, in ge. Karmen Pišek Šuta, dr. medicine - se še posebej zahvaljujemo za lajšanje trpljenja v najtežjih trenutkih bolezni.
Prav tako se v dneh, ko še nismo popolnoma dojeli dokončnosti slovesa, iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem žalujočih svojcev, vsem iz množice, ki ste se prišli spoštljivo poklonit njenemu spominu. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za maše, za spremstvo do njenega mnogo preranega groba. Hvala vsem, ki ste z besedo, glasbo, pesmijo, molitvijo in obredom soustvarili ganljivo slovo, hvala za vse ustne in pisne izraze sožalja, za tolažbo in kakršnokoli pomoč. Hvala vsem in vsakomur posebej!
V globoki žalosti vsi njeni
Tiho si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine.
V SPOMIN
23. novembra bo minilo dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, boter in stric
Vlado Petek
IZ MURETINCEV
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu in mu prižigate svečo.
Vsi, ki smo ga imeli radi
Ljubeče srce in tople roke so nas zapustile pred letom dni. Spomin nate še v naših srcih vedno živi.
Draga mama, ostala boš večno med nami.
SPOMIN Rozalija Kekec
KICAR 45
Hvala vsem, ki se ob grobu spomnite nanjo.
Tvoji otroci z družinami

Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dal? Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin nam je ostal.
SPOMIN
Boleč je spomin na 22. november 1997, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in ati
Ivan Horvat
IZ DRAGOVIČA 29 A, JURSINCI
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marta, hčerka Suzana, sinova Danijel in Tomaž
Gorje brez tebe bo še tisoč let, cvetela roža in mladil se svet, a kdor naskrivoma ti je srce poznal -
obiskal bo gomilo, kjer boš večno spal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi babice, prababice in tašče
Marije Korenjak
IZ BEVKOVE ULICE 18 V PTUJU
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje, ter Komunalnemu podjetju Ptuj za pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi njeni
Prometna varnost • Obeta se nam nov zakon
V avtošolo že pri šestnajstih?
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so konec minulega tedna predstavili predlog zakona o varnosti cestnega prometa. Kot je na novinarski konferenci uvodoma pojasnil minister za notranje zadeve Rado Bohinc, je primarni cilj predlaganega zakona zagotovitev ve~je varnosti cestnega prometa, med razlogi, ki jih je predlagatelj upošteval pri pripravi zakona, pa so tudi znižanje stroškov dela državne uprave (oziroma nepove~anje stroškov), zagotovitev ve~je u~inkovitosti delovanja sistema in približevanje storitev ob~anom.
Izmed številnih novosti, ki so predvidene v predlogu zakona, je tudi nova institucionalna organiziranost na področju prometne varnosti. Ta predvideva ustanovitev javne agencije za varnost cestnega prometa za izvajanje nalog, ki jih opravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in jih dodatno določa Nacionalni program varnosti cestnega prometa. Novost v zakonu je tudi, da se za področje voznikov vsa dejavnost iz dveh državnih organov združi v okviru enega ministrstva.
Kot predvideva osnutek novega zakona o varnosti cestnega prometa, naj bi se mladi vozniki v avtošoli začeli usposabljati s 16 leti in pol. Tako naj bi mladi vozniki po opravljenem preizkusu znanja iz praktičnega dela usposabljanja pred komisijo avtošole do enega leta vozili s spremljevalcem. Na tak način bi mladi vozniki najmanj eno leto pridobivali izkušnje pod nadzorom in začeli obdobje voznika začetnika z vozniškim dovoljenjem omejene veljavnosti. Z dopolnjenim 18. letom bi lahko opravljali vozniški izpit in tako kot vozniki začetniki vozili do 21. leta. Kot navajajo na
Promet na naših cestah je iz leta v leto gostejši in vse bolj nevaren.
^mtAfKOSr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in đvorii£na vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ministrstvu, naj bi mladi vozniki z novim načinom opravljanja vozniškega izpita pridobili dodatne izkušnje, si oblikovali obrambni način vožnje in navade, ki jim bodo koristile na samostojni vožnji po opravljenem izpitu.
Glede na predlagani zakon naj bi po novem vozniška dovoljenja poleg upravnih enot izdajali tudi izpitni centri, kategorijam vozniških dovoljenj pa naj bi se pridružili še pod-kategoriji D1 za vožnjo manjših avtobusov s 16 sedeži in D1+E za priklopna vozila. Vozniki, ki bodo vozniško dovolje-
TRGOVINA. STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0.
2250 PTUJ, Štukl 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	oifovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
nje pridobili po 1. maju, bodo dobili obrazec evropskega vozniškega dovoljena, medtem ko bodo vsi drugi, ki bodo imeli še veljavno staro vozniško dovoljenje, za novega lahko zaprosili po lastni želji.
Novost, ki jo predvideva zakon, je tudi način registracije vozil, ki naj ne bi bil več upravni postopek. Zaradi enostavnejšega načina registracije vozil predvideva zakon ukinitev regijskih območij (krajevne pristojnosti), prometna dovoljenja pa bi po novem zamenjalo prometno potrdilo, ki naj se ne bi podaljševalo. Število dokazil pri registraciji vozil naj bi se s sedanjih sedmih zmanjšalo na dve. Po novem bi tako bilo potrebno predložiti le do-
kazilo o lastništvu vozila in izjavo o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila oziroma izjavo o ustreznosti posamično pregledanega vozila. Ob vstopu v EU se bodo spremenile tudi registrske tablice vozil, ki bodo po novem vezane na vozilo in ne več na lastnika (razen tablic po izbiri), kar pomeni, da ob spremembi lastnika tablica ostane na vozilu.
Glede na predlog zakona pa naj bi se ukinili tudi šestmesečni tehnični pregledi vozil, starejših od 12 let, nekaj novosti pa se obeta tudi pri registraciji novih vozil in znižanju zdajšnje stopnje alkoholizira-nosti z 0,5 promila na 0,2 promila.
Mojca Zemljarič
Osebna kronika
Rodile so: P^^tra Hanžekovič, Cerovec Stanka Vraza 45 - Emo; Marija Furjan, Vinski Vrh 68, Miklavž pri Ormožu - Timoteja; Tanja Meznari~, Bresnica 48, Podgorci - Klaro; Tatjana Bolko, Travniška 28, Slovenska Bistrica - Saro; Sergeja Bombek, Čufarjeva 8, Ptuj - Urha; Marjetka Muršec, Bišečki Vrh 59, Trnovska vas - Matjaža; Sabina Meško, Trgovišče 38, Velika Nedelja - Alena; Mihaela Za-dravec, Hardek 9a, Ormož - Žiga; Lidija Karo, Zg. Leskovec 9, Zg. Leskovec - Nejca; Severina Kokot, Korenjak 16, Zavrč - Žana; Valerija Lazar, Velika Nedelja 10 D - Mašo in Tjašo; Mihaela Maurič, Naveršnikova 14, Maribor - Evo; Valerija Barber, Krapje 58 A, Ver-žej - Leo; Marija Kukovec, Lancova vas 89 A, Videm pri Ptuju - Alena; Mateja Kohne, Lušečka vas 96, Poljčane - Anisa; Nikolina Car, Staneta Severja 17, Maribor - Luka; Darja Mihelak, Črešnjevec 99, Slovenska Bistrica - Nevo.
Umrli so: Marija Korenjak, roj. Lačen, Ptuj, Bevkova ul. 18, rojena 1917, umrla 10. novembra 2003; Zora [poljar, roj. Markovič, Ptuj, Gubčeva ulica 26, rojena 1912, umrla 11. novembra 2003; Martin Šlamberger, Skorba 7, rojen 1915, umrl 12. novembra 2003; Stanislav Ozvatič, Žetale 84, rojen 1952, umrl 12. novembra 2003; Marija Lep, Puščava 8, Lovrenc na Pohorju, rojena 1905, umrla 12. novembra 2003.
Crna kronika
Po tr~enju sovoznik umrl
16. novembra ob 5.35 uri je L.T., star 19 let, iz Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil po Ljubljanski cesti proti Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Ko je pripeljal do križišča z Vošnjakovo ulico v dolgi levi nepregledni ovinek, vozila ni vozil s takšno hitrostjo, da bi ga lahko stalno obvladoval, ter hitrosti ni prilagodil stanju in preglednosti ceste. Posledica tega je bila, da je vozilo v izteku dolgega levega nepreglednega ovinka zaneslo v desno, trčilo je v dvignjen robnik pločnika, potem pa po 23 m bočnega drsenja po pločniku z desno bočno stranjo trčilo v drog javne razsvetljave. Po trčenju je vozilo obrnilo za 180 stopinj okrog droga javne razsvetljave in obstalo. V vozilu so ostali vkleščeni štirje sopotniki. F.M., star 22 let iz Slovenske Bistrice, ki je sedel na sprednjem desnem sedežu, je zaradi poškodb na kraju umrl, Š.J., stara 18 let, iz Slovenske Bistrice, C.N., stara 17 let, iz Maribora in C.M., star 19 let, iz Slovenske Bistrice, ki so sedeli na zadnjem sedežu, pa so bili hudo telesno poškodovani.
Voznica podrla pe{ca
15.	novembra ob 6.10 uri je B.I., stara 47 let, iz Slovenske Bistrice vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz Oplotnice proti Ložnici. Ko je pripeljala v bližino naselja Gladomes, je dohitela pešca T. N., starega 36 let, iz Slovenske Bistrice. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je voznica trčila vanj in ta je hudo poškodovan obležal na zelenici ob robu vozišča.
Kolesar ob padcu po{kodovan
16.	novembra ob 16.00 uri se je na lokalni cesti izven naselja Paci-nje zgodila prometna nesreča, ko je 50-letni M.Č. iz okolice Ptuja med vožnjo s kolesom po cesti, ki poteka v ravnini in blagem klancu v padcu, zaviral, pri tem pa se je strgala pletenica sprednje zavore. Kolesar je izgubil oblast, padel po vozišču in se hudo poškodoval.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI
^k'ÎT/t^ nezgodi?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, vodnikova 2 teI^I^e^^ÍSÍ 080 1314

0-.
»TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
	Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja itrijejo, in več variant 1 zavarovanj, med l<aterimi laliko izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
1_1		
		
Napoved vremena za Slovenijo
Vreme Katarine (25 tudi prosinca r
Danes bo precej jasno. Megla po nižinah bo ponekod dolgotrajnejša. Popoldne bo ponekod že zapihal ju-gozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne pa od 8 do 13 stopinj C.
Obeti
V petek bo v zahodnih in osrednjih krajih pretežno oblačno, predvsem v zahodnih, hribovitih krajih bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo še nekaj sonca. Pihal bo jugozahodnik. V soboto bo oblačno, tudi drugod po državi bodo občasno manjše padavine, ki se bodo na zahodu nekoliko okrepile. Še bo pihal jugozahodnik.