Štajerski Ptuj, četrtek, 8. maja 2003 letnik LVI . št. 18 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Lenart Lani več nesreč Stran 8 Kmetijstvo Prvi dan drobnice Stran 11 Markovci Pesem brez meja Stran 14 Ivanjkovci 120 let šole Stran 6 Ljutomer Končno proračun za leto 2003 Stran 6 Hajdina Zlata plaketa upokojencem Stran 8 I Maiie Up 2: . Od razgaljenih n •. dO temme fatale Ptuj . Na obisku veleposlanik EU Slovenija - ena najbolje pripravljenih Ptuj je prvič, odkar je v tej odgovorni funkciji, v torek, 6. maja, obiskal vodja delegacijo Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Obisk je sodil v okvir evropskega dne, ki je ta dan potekal na Ptuju. Visokega gosta je v dvorani Mestne hiše najprej sprejel župan mestne občine dr. Štefan Celan, zatem pa se je mudil še v Šolskem centru Ptuj, v Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra ter v Društvu upokojencev Ptuj. Več na strani 10 Foto: M. Ozmec Veleposlanika Erwana Fouereja je v Mestni hiši pričakal župan mestne občine dr. Štefan Čelan. Foto: Črtomir Goznik Začetek sezone v Termah Ptuj je obetaven, na prvi kopalni dan, 26. aprila, je bilo 500 kopalcev. Ptuj . Slovesno ob 1. maju Ogor~eni zaradi razvrednotenja dela Stran 3 v Štajerski Glasovalni kupon na strani 17 Stalno. Lokalno in globalno. Ptuj, Kranj, Celje. Dnevi ugodnosti v iVlobiteiovili centrili. Od 12. do 17. maja. Za vse obiskovalce: osebna predstavitev novih storitev, pomoč pri nastavitvali, svetovanje. Za vse kupce: -10 % nižje cene vseh mobitelov iz naše redne prodajne ponudbe. - Dodatna IVIobil^artica za 1.000 SiT pri vseh IVIobipaketih. - Brezplačna majica iokainega iVIC-ja. Dobrodošli tudi na planetarni zabavi z Mobltelovo spretno-hitrostno preizkušnjo v bunkabrcu In otrvško likovno delavnico. Za podrobnejše Informacije spremljate Planet, sklop Novo, program lokalne radijske postqje In www.plnkponk.com. ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW. MOBITEL, s Borl . Na cvetočem travniku 58 let pozneje Oranje razkrilo povojno grobis~e? Kmalu po prvomajskih praznikih je v naše uredništvo poklicala Marija Bratec iz Sobetincev in nam sporo~ila, da je njen sin na sveže zoranem travniku pod Borlom našel nekaj delov človeških kosti, za katere domnevajo, da so ostanki več sto pobitih sodelavcev okupatorja, ki naj bi jih postreljali maja 1945. Je 58 let pozneje naključno oranje odkrilo povojno grobišče? Stran 5 9770040197060 Doma Koalicijski partnerji pri Ropu LJUBLJANA - Pri predsedniku vlade so se sestali predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin teh strank. Govorili so o izvajanju ekonomske politike vlade, o volilnem sistemu in o spremembah ustave ter o izvajanju projektov, s katerimi bi zagotovili dim bolj učinkovit vstop Slovenije v Evropsko unijo. Prisotni so se strinjali, da bodo koalicijske stranke na omenjenih področjih pripravile usklajene zakonske predloge. Glede sprememb volilnega sistema ima večina koalicijskih strank usklajeno stališče, SLS pa bo pripravila svoje predloge sprememb volilne zakonodaje, ki jih bodo potem poskušali znotraj koalicije uskladiti. Poslanci manj v tujino LJUBLJANA - Poslanke in poslanci bodo morali odslej pri službenih potovanjih v tujino spoštovati nova pravila o mednarodni dejavnosti državnega zbora. Tako bodo med drugim, razen izjemoma, z letali potovali v ekonomskem razredu, število obiskov in njihovo trajanje pa bo omejeno. Prav tako bo omejeno število članov, ki jih bo lahko štela parlamentarna delegacija. Vloge in posamezne obiske, službene odsotnosti poslancev, potovanja in sestavo delegacij delovnih teles ter potovanja poslancev bo odobraval parlamentarni odbor za zunanjo politiko, medtem ko bosta za izvajanje mednarodne dejavnosti državnega zbora pristojna oddelek za mednarodne odnose in protokol državnega zbora v sodelovanju s kabinetom predsednika DZ. Neustaven zakon o družini LJUBLJANA - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti na seji 23. aprila soglasno odločilo, da so nekateri deli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v neskladju z ustavo, nekatere pa je celo razveljavilo. Kot izhaja iz odločbe ustavnega sodišča, se razveljavita prvi odstavek 106. člena in četrti odstavek 114. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerih je za odločanje o odvzemu in omejitvi osebnih stikov ter za odločanje o izvrševanju roditeljske pravice predvidena pristojnost centra za socialno delo. Razveljavitev bo začela učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe v uradnem listu. Poleg tega je sodišče odločilo, da so prvi odstavek 105. člena ter prvi in drugi odstavek 114. člena zakona v neskladju z ustavo. Državni zbor mora to neskladnost odpraviti v enem letu od objave odločbe v uradnem listu. Novi rektor Ivan Rozman MARIBOR - Senat Univerze v Mariboru je na izredni seji potrdil rezultate drugega kroga rektorskih volitev in za novega rektorja UM s štiriletnim mandatnim obdobjem razglasil dosedanjega dekana mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Ivana Rozmana. V zahvali za izkazano zaupanje je Rozman izrazil pričakovanje, da bo primopredaja poslov med starim in novim vodstvom UM čimbolj učinkovita. Pri tem je Rozman, ki je že šesti rektor UM, napovedal finančno revizijo minulega poslovanja mariborske univerze. Po svetu Prva splošna stavka po 50 letih DUNAJ - V Avstriji se je v torek zjutraj začela prva splošna stavka v državi v zadnjih 50 letih. Sindikati z njo protestirajo proti vladnemu predlogu pokojninske reforme. Zaradi stavke je ohromljen promet v vseh večjih avstrijskih mestih, stavkajo pa tako zaposleni v javnem kot v zasebnem sektorju. Vlada je sporni predlog pokojninske reforme sprejela prejšnji teden, v začetku junija pa naj bi jo potrdil še parlament. Predlog predvideva podaljšanje delovne dobe za pet let, na 45 let, poleg tega pa naj bi se starost ob upokojitvi zvišala na 65 let za oba spola, medtem ko se zdaj Avstrijci upokojujejo v povprečni starosti 59 let za moške in 57 let za ženske. V parlamentu EU 162 poslancev - opazovalcev BRUSELJ - Z delom v političnih skupinah Evropskega parlamenta se je v praksi začela opazovalna funkcija 162 poslancev iz desetih prihodnjih članic EU, ki so 16. aprila letos z EU podpisale pristopno pogodbo. Med njimi je tudi sedem članov slovenskega parlamenta. V okviru političnih skupin bo v prvih dneh tedna podrobneje dorečeno sodelovanje novincev pri delu Evropskega parlamenta, tako v parlamentarnih delovnih telesih kot na plenarnih zasedanjih. Prvega plenarnega zasedanja, na katerem za razliko od delovnih teles ne bodo imeli možnosti vključevanja v razprave, se bodo opazovalci udeležili od 12. do 15. maja v Strasbour-gu. Od 162 opazovalcev iz vseh desetih prihodnjih članic jih največ, 69 (42 odstotkov), sodeluje v sklopu politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), z 232 člani v sicer danes 626-članskem parlamentu najmočnejše stranke v Evropskem parlamentu. Sestavljajo novo iraško vlado BAGDAD - Civilni upravitelj v Iraku, upokojeni ameriški general Jay Garner, je napovedal, da bo prehodno vlado v Iraku sestavila devetčlanska skupina, v kateri bodo tudi voditelji nekdanje iraške opozicije. Po njegovih besedah naj bi bila prehodna iraška vlada, ki bo delovala v sodelovanju z Američani in Britanci, imenovana do sredine maja. (sta) Evropska unija in mi O varni (pre)hrani človek izmed vseh navad najtežje spreminja prehrambene. Ustreza mu hrana, pridelana v domačem okolju in pripravljena po receptih, ki se ohranjajo že desetletja. Vendar pa sodoben potrošnik Želi, da je ta varna in kakovostna, vedno več pa jih prisega tudi na biolo{ko pridelano hrano in zdrav na~in prehranjevanja. Tako naj bi bilo vsaj v evropski petnajsterici, kjer je izmed vseh prodanih prehrambenih artiklov okoli 3 odstotke pridelanih na okolju in potrošniku prijaznejši način. Skrb za potro{nika in hrano v Evropski uniji je tudi ena osrednjih nalog Evropske komisije, kjer so prepričani, da Evropejce v zadnjem času vse bolj skrbi kakovost hrane. Afere, kot so BSE ali bolezen norih krav, dioksin in v Sloveniji pojav kloramfenikola v mleku so namreč potrošnike še bolj osvestile, zato od pridelovalcev in proizvajalcev hrane zahtevajo spoštovanje najvišjih standardov kakovosti. Potro{nika danes vedno bolj zanima, kje in kako je bila pridelana hrana, ki se znajde v trgovini, na tržnici ali v restavracijah. Skrb za varnost in kakovost hrane na trgu EU je v pristojnosti posebnega urada s sedežem v Dublinu (FVO - Food and Veterinary Office). Inšpektorji tega urada nadzirajo tako pridelavo kot proizvodnjo pre-hrambnenih artiklov v EU in tudi državah, ki s hrano oskrbujejo skupni evropski trg. Njihova naloga je tudi posredovanje ob izbruhu bolezni pri živalih in infekcijah artiklov , ki lahko ogrozijo zdravje potrošnikov. EU je za tovrstne primere vzpostavila sistem t. i. "hitrega alarma". To pomeni, da mora država, v kateri so odkrili bolezen pri živalih ali zdravju škodljive pridelke oziroma izdelke, o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo in ostale članice EU. Naloga Evropske komisije je, da primer karseda hitro razišče in ustrezno ukrepa ter s trga umakne oporečno hrano in prepreči nadaljnjo širjenje bolezni v druge države. Učinkovitost tega sistema se je v petnajste-rici izkazala ob pojavu "bolezni norih krav". Skrb za zdravje potrošnikov je bilo konec lanskega leta opaziti tudi v Sloveniji, ki je svojo zakonodajo na tem področju že prilagodila evropski. Ob pojavu nedovoljenega antibiotika v mleku so bile zaprte nekatere mlečne proge, sporni mlečni proizvodi pa so bili kmalu umaknjeni s polic. Res je, da na pojav prekomernih količin kloramfe-nikola v mleku niso opozorili domači strokovnjaki, pač pa so "alarm" sprožili v Nemčiji, kar kaže, da bodo morali slovenski inšpektorji v bodoče še bolj bdeti nad kakovostjo doma pridelane hrane. V EU narašča število ekoloških kmetij Pridelava varne in kakovostne hrane je tudi ena od teženj skupne kmetijske politike Evropske unije (CAP - ali Common Agriculture policy), ki se od kvantitete obrača h kvaliteti. Kot poudarjajo v Evropski komisiji, si v EU s CAP prizadevajo zagotoviti stabilni trg za kmetijske proizvode. Sprva so ga zagotavljali s subvencijami, kar je kmalu naletelo na kritike, češ da prihaja do masov- Na stari celini se pridela le polovica hrane za potrebe petnajsterice. Države EU največ hrane uvažajo iz prekooceanskih držav. Največ iz ZDA, Brazilije, ki jima sledijo Norveška, Turčija, Slonokoščena obala, Argentina, Nova Zelandija, Tajska, Kitajska, Kanada, Avstralija in Indonezija. ne proizvodnje, kjer pa kmetje pozabljajo na kakovost. Odgovorni so kritikam prisluhnili in v skupni evropski kmetijski politiki je že prišlo do sprememb, ključni vlogi sta dobila trg in kakovost. Pridelava hrane v Evropski uniji ne temelji več le na količini, pač pa tudi na kakovosti. Kmetje so se z zmanjšanjem pridelave prilagodili potrebam trga in bolj osveščenim in zahtevnejšim potrošnikom. Pridelki višje kakovosti so dosegli višjo ceno, najvišjo pridelki in proizvodi najvišje kakovosti iz kmetij, ki so se odločile za prosto rejo živali ali biopridelavo sadja in zelenjave brez uporabe pesticidov, herbicidov ter medicinskih dodatkov. Prodaja ekološko pridelane hrane je - po podatkih Evropske komisije - v zadnjem desetletju strmo narasla, v letu dni tudi za okoli 40 odstotkov, tako da danes dosega okoli 3-odstotni delež celotne prodaje hrane v EU. Število ekoloških kmetij narašča, podoben trend je tudi v Sloveniji. Hrana, pridelana na prijaznejši način do okolja in potrošnika, je vidno označena in običajno tudi dražja, zato pa mnogim še nedosegljiva. Evropska unija pridelovalce hrane spodbuja k večji skrbi za okolje tudi s finačnega vidika, saj je v proračunu EU za ukrepe v kmetijstvu in okolju kmetom, ki se odločijo za ekološko kmetovanje, letno namenjenih 8 odstotkov sredstev. Ekološko usmerjene kmetije lahko po tej poti pridobijo od 900 in več evrov za hektar, s čimer pokrijejo stroške preusmeritve v ekološko kmetovanje. Ekološko kmetovanje ima veliko razvojnih možnosti tudi v Sloveniji. Raziskave kažejo, da bi se moral delež ekoloških kmetij v prihodnje povečati na 20 odstotkov, če bi se slovenski trg hrane želel izogniti preplavi uvoženih ekoloških pridelkov in izdelkov. Ker jih ima veliko omejen rok trajanja, so lahko domači, predvsem pa lokalni pridelki in izdelki, toliko konkurenčnejši. Človeštvo bo za svoj obstoj vedno potrebovalo hrano, ne glede na trende v prehranjevanju in navade, ki jih ohranja. Preživelo bo, če bo hrana "zdrava" in bo takšno tudi okolje, kjer bo pridelana ali proizvedena. Omejevanje pridelave s standardi kakovosti, ki jih je vpeljala Evropska unija, bo verjetno premalo, več bodo lahko storili le osveščeni potrošniki, a ne samo ob nakupu v trgovinah, pač pa tudi s skrbnim odnosom do okolja, ki jih obdaja. Anemari Kekec Slov. Bistrica • 4. seja programskega odbora Zastavljeni razvojni projekti Na četrti seji programskega odbora statistične regije Podravje - potekala je minuli četrtek v viteški dvorani bistriškega gradu, predsedoval ji je Leopold Turnšek, direktor Tovarne olja GEA iz Slovenske Bistrice - je sodelovalo 73 predstavnikov iz 34 občin. Po potrditvi zapisnika tretje seje, dnevnega reda in prednostnih projektov sofinanciranja za leto 2003 so opravili še kratko predstavitev predloga regionalnega razvojnega programa izvedbenega dela dokumenta Mrežne regionalne razvojne agencije za Podravje z razpravo. Seje programskega odbora statistične regije Podravje so se v Slovenski Bistrici poleg županov, v regijo je vključenih 34 občin, med njimi tudi dve mestni - ptujska in mariborska, udeležili še številni drugi predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva. Med prisotnimi župani velja omeniti ob bistriškem dr. Ivanu Žagarju še mariborskega Borisa So- viča in ptujskega dr. Štefana Čelana. Regionalni razvojni program statistične regije Podravje, ki ga od leta 2001 pripravlja Mrežna razvojna organizacija za Podravje, sestavljajo pa jo Mariborska razvojna agencija, Ekonomski institut Maribor in (ZRS) Bistra Ptuj, je bil do minulega četrtka še zadnji med dvanajstimi regijami v Sloveniji, ki ga programski odbor še ni podprl. Na osnovi regionalnih programov, ti se delijo na pet sklopov — razvoj človeških virov, gospodarstvo, okolje in infrastruktura, kmetijstvo in razvoj podeželja, turizma, in kulturna dediščina, bo potem izdelan enotni programski dokument, ki bo podlaga za črpanje iz evropskih strukturnih skladov v letih 2004 do 2006. Pridobivanje sredstev pa bo potrebno upravičiti z dobrimi projekti, ki bodo obrodili sadove za čim širši del regije. Seveda so se mnogi spraševali ali predstavlja 1300 projektov, vrednih okoli 500 milijard tolarjev resnične potrebe ali pa samo spisek želja posameznih občin v statistični regiji Podravja. Odgovori so bili različni, tudi takšen, da so podobne ambiciozne programe sprejemali tudi v drugih regijah in da gre za širši nabor projektov. Vsega zapisanega v razvojnem programu brez dvoma ne bo mogoče uresničiti že jutri, saj so mnogi od teh projektov planirani na daljše od- bobje. Mariborski župan Boris Sovič je še dodal, da nihče ne more reči, da v Podravju ni razvojnih projektov. Vprašanje je bilo tudi, ali bo podravska regija, od nje je gospodarsko slabša samo še pomurska, lahko izpeljala to odgovorno nalogo, čeprav bo pri mnogih projektih, zapisanih v regionalnih razvojnih programih statistične regije Podravje, sodelovala še država. Ob vseh pomislekih in tudi dokaj tehtni razpravi so potem z večino glasov le sprejeli predlog izvedbenega dokumenta Mrežne regionalne razvojne agencije. Glasovanja se je vzdržal le predstavnik šolskega ministrstva. Vida Topolovec Ptuj • Slovesno ob prvem maju Ogorčeni zaradi razvrednotenja dela Tudi letošnje prvomajsko srečanje Ptujčanov s tradicionalnim kresovanjem in ognjemetom so v ptujski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pripravili na predvečer praznika, v sredo, 30. aprila, pred gasilskim domom v Ptuju. Slavnostni govornik je bil Tone Rozman, predsednik sindikata tekstilne in usnjarske industrije pri ZSSS, zbranim pa je ob prazniku čestital tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Letošnja prvomajska srečanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so po vsej domovini potekala pod geslom "tudi mi bi radi živeli dostojno življenje". Delo je namreč ena tistih vrednot, ki se je zavemo šele, ko jo izgubimo, je v slavnostnem nagovoru dejal Tone Rozman, predsednik sindikata tekstilne in usnjarske industrije. Pri tem je opozoril na pomembno pridobitev - socialni sporazum, ki so ga po težkih pogajanjih med slovensko vlado, delodajalci in delojemalci vendarle sprejeli, v njem pa so poleg nalog za naslednja tri leta dorečene tudi vse pravice delavcev. Pomembno je, da so si s sporazumom utrli pot v parlament, Foto: M. Ozmec Tone Rozman je v Ptuju opozoril na vse večje razvrednotenje dela. MMM saj se odslej brez predstavnikov delavcev, torej sindikatov naj ne bi sprejemal noben zakon. Med aktualnimi nalogami sindikatov pa je opozoril na pogajanja za panožne sporazume in plačni model ter na nujnost socialnega dialoga tudi na poti v Evropsko unijo, pri čemer je ugotovil, da bo Evropa prišla k nam, ne mi tja. Ob krivicah in izkoriščanjih delavcev je Rozman izrazil ogorčenje nad vse večjim razvrednotenjem dela, saj uspevajo v glavnem tisti, ki špekulirajo in prekupčujejo, pravo delo, ki ustvarja novo vrednost, pa je So vam všeč naši "Večeri smelia"? a) DA b) NE c) Ne poznam ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednili.si Odgovori na zadnje vprašanje: Kako ocenjujete prvih sto dni dela ptujskega župana? Slabo 53% Odlično Kljub vetru je ob mlaju zagorel velik kres. sramotno podcenjeno in razvrednoteno, česar Evropa ne pozna. Ob tem je opozoril tudi na okoli 500 izgubljenih delovnih mest z območja širše ptujske regije, med katerimi je socialno najbolj prizadel propad Planikinega obrata v Maj-šperku. Ptujčanom je na predvečer praznika čestital tudi župan mestne občine dr. Štefan Čelan in pri tem izpostavil misel, da je vsakemu, ki dela, potrebno zagotoviti kakovostno, človeka dostojno življenje, ne pa da v prizadevanjih za denar in dobiček na to pogosto pozabljajo. Prvomajsko slavje so Ptujča-ni zaokrožili z nastopom padalcev Aerokluba Ptuj ter ob zvokih koračnic Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Štefana Petka, pozneje pa seveda z velikim kresovanjem in ognjemetom. Kmalu nato je zadišalo po jedeh z žara, ob "špricarjih" pa je na veselici marsikdo pozabil na vse delavske krivice. M. Ozmec Ta teden Z dopusta na ulice Prvomajske praznike so si tudi letos mnogi s kakšnim dodatnim dnem dopusta spremenili v krajše počitnice in jih preživeli v hotelih in drugih turističnih danostih. Če odmislimo salmonelo pri naših južnih sosedih, je bilo na nekajdnevnem odmoru, tudi zaradi lepega vremena, prijetno. Severne sosede, ki so si po gnečah na mejnih prehodih sodeč, prav tako privoščili dneve užitkov, je doma takoj po dopustu čakala ulica in boj za pravice delavskega razreda. Prvič po drugi svetovni vojni so se Avstrijci odločili za množičen protest proti svoji vladi. Sodu je dno izbilo dejstvo, da se je avstrijska vlada odločila za bistveno zmanjševanje pravic na področju pokojninskega zavarovanja. S pokojninsko reformo zvišuje prispevke, ukinja nekatere bonitete in podaljšuje delovno dobo na 45 let. Tudi pokojninske blagajne v državah EUpokajo po vseh šivih, zato je krčenje pravic nujno. Slovenci smo svojo pokojninsko reformo doživeli konec prejšnjega stoletja. Novo so že takrat napovedovali okoli leta 2010, vse pa kaže, da jo bomo prisiljeni dobiti mnogo prej. Zadnja namreč ne daje pričakovanih rezultatov in v pokojninski blagajni je kar naprej suša. Čaka tudi nas dodatno podaljševanje delovne dobe, višji davki in podobni neprijazni ukrepi? Zagotovo. Pa ne samo zaradi pokojninske, tudi zaradi zdravstvene blagajne. Tudi ta je kronično prazna, njeni upravljalci pa iščejo nove vire denarja. Vidijo jih v višjih prispevkih in novih obdavčitvah. Znova na plečih gospodarstva, ki je vitalno le še v 40 odstotkih. Naslednjih 40 odstotkov je na meji preživetja, petina ga je za odpis. Z njim tudi kakih 100 tisoč delovnih mest. Po vsem tem si lahko obetamo, da se bomo tudi mi pridružili severnim sosedom. Ne le znotraj skupnih meja, temveč na ulici. Jože Bračič Ptuj • Avtobusna postaja z novimi WC-ji Čakanje, dolgo 35 let Od prvomajskih zmag so ostali le spomini in budnice. O nekdanjih delovnih zmagah ni ne duha ne sluha. Dan pred prvim majem pa so vsaj malo slavili na ptujski avtobusni postaji oziroma pri njenem lastniku Certusu-DE Ptuj. Po nekaj mesecih dela so 30. aprila le predali namenu nove WC-je, stare pa zaprli. Ptujska avtobusna postaja je po 35 letih delovanja dobila nove sodobne sanitarije. Še ena ptujska sramota je odšla v zgodovino. Neurejene sanitarije so že dolgo kazile podobo avtobusne postaje, ki tudi sama že dolgo kliče po obnovi. Naložba je ptujski Cer-tus veljala 7,5 milijona tolarjev. Kot je povedal vodja enote ptujskega Certusa Janez Cafuta, so pred njimi novi razvojni izzivi. Cer-tus ima od lani novega lastnika, to je Connex, mednarodni koncern s sedežem na Švedskem. Snujejo idejne programe za razvoj ptujske avtobusne postaje, ki naj bi dokončno strateško obliko dobili v enem letu. Ko bodo urejena vprašanja etažne lastnine, bo lahko stekel tudi projekt izgradnje poslovnega objekta, ki ga načrtuje podjetje Antona Žeraka Meso izdelki Žerak, ki je lastnik gostinstva na avtobusni postaji. Ker bo ob avtobusni postaji zgradil nov objekt, v katerem bo zagotovil tudi prostore zdajšnjim kioskarjem, in uredil lastne sanitarije, se s sredstvi tudi ni vključil v zdajšnjo urejanje novih. Glede na sanitarije pa tako kot Certusovci pričakuje, da se bo odnos uporabnikov spremenil v smislu boljšega sanitarnega in siceršnjega odnosa. Taksistom ponujajo proti plačilu osem mest Potem ko jim je po dolgih naporih končno le uspelo rešiti eno od ptujskih sramot, zanemarjene WC-je, so pripravljeni vgrizniti še v eno trdo jabolko. Avtobusno postajo so pripravljeni odpreti za osem taksistov, ki bi lahko na njihovem dvorišču parkirali za mesečni najem 35 tisoč tolarjev. Kot sta povedala Bernard Majhenič, komercialni menedžer Certusa Maribor in Janez Cafuta, vodja DE Certusa na Ptuju, so takšno rešitev ptujskim taksistom in občini ponudili že lani, vendar se je tem zdela cena 24 tisoč tolarjev za najem previsoka. Zdaj so jo povišali, saj morajo ravnati kot dober gospodar, zato lastnega dvorišča drugim za opravljanje gospodarske dejavnosti ne morejo zagotavljati pod ceno, poudarjajo. V nobenem primeru pa jim parkirnega mesta ne morejo zagotoviti brezplačno, kot bi to nekateri želeli. 10. maja pa bo ptujski Certus še enkrat slavil, s pomočjo gostje Rebeke Dremelj in Jaka Šrauficer-ja bodo namenu predali novi hitri servis za osebni program vozil in tovorna vozila B.H.S. Prvim desetim strankam ga bodo opravili brezplačno. MG Janez Cafuta, Bernard Majheni~ in Anton Žerak med predstavljanjem novih investicijskih načrtov, ki jih bo že v kratkem doživela ptujska avtobusna postaja. Ptuj • Deset let Nove Ljubljanske banke S konkurenco pride kakovost V soboto, 10. maja, bo deset let, odkar je v Prešernovi ulici 6 na Ptuju pričela poslovati podružnica Nove Ljubljanske banke. Kot se spominja zdajšnja namestnica direktorja Marija Planine, ki je prevzela vodenje podružnice prvega marca lani, v tistih časih ni bilo enostavno niti opravičljivo odpirati novih podružnic, zlasti v bankah, ki sta bili v sanaciji in povrhu tega v 100-odstotni lasti države. V novi podružnici je bilo z dnem odprtja zaposlenih 16 delavcev, od tega jih je 14 prišlo iz Nove Kreditne banke Maribor. "Po desetih letih vemo, da je bilo potrebno in nujno, da smo na Ptuju dobili samostojno bančno enoto Nove Ljubljanske banke. V bančnih logih na ptujsko-ormoškem območju je zavel nov, svež veter. Zaposleni v novi podružnici smo namreč hoteli nekaj narediti in dokazati, kaj zmoremo, konkurenca ni hotela zaostajati in tako smo se vsi potrudili, da je na Ptuju in v okolici oživelo in bilo realiziranih veliko zamisli in idej, ki sicer nikdar ne bi zagledale luči sveta. Z mladimi podjetniki, ki so takrat na veliko ustanavljali podjetja in včasih niso vedeli, kako bodo svoje zamisli realizirali, smo staknili glave ter iskali poti in načine za financiranje. Pritegnili smo vse mogoče vire financiranja, se povezali z občinami, razvojnimi skladi, SID-om za subvencioniranje obrestnih mer ter iskali ugodne tuje kredite. Z obstoječimi in novo nastajajočimi podjetji, zavodi in občinami smo poskušali biti svetovalci, partnerji in ne le dajalci posojil ter zbiralci sredstev. Želimo, da se podjetniki obračajo na nas, ne le ko potrebujejo kredit ali imajo trenutno preveč likvidnega denarja, temveč že takrat, ko se za posel začnejo dogovarjati. Pomagamo jim lahko poiskati ugodnejšo rešitev, ki je ti v tistem trenutku morda zaradi preobremenjenosti še ne vidijo," je na kratko povzela dosedanje poslovanje podružnice namestnica direktorja Marija Planinc. Danes je v ptujski podružnici zaposlenih 38 delavcev, svoji poslovalnici pa imajo tudi v Ormožu in Super mestu. Svojim komitentom želijo Foto: Črtomir Goznik Namestnica direktorja Nove LB na Ptuju Marija Planine: "Čas je pokazal, da je bilo potrebno in nujno, da je Ptuj dobil samostojno bančno enoto Nove Ljubljanske banke." ponuditi čim ugodnejše kredite za izvedbo njihovih projektov. V ta namen se povezujejo z državnimi in tujimi institucijami: s Skladom za razvoj malega gospodarstva, s Slovensko Osluševci • Pod eno streho Za svoj kraj V tokratnem sklicu ormoškega občinskega sveta sedi kar nekaj mlajših podjetnikov, ki vodijo lastna podjetja, sedaj pa se želijo preizkusiti še v politiki. Eden takšnih je Zlatko Korpar, direktor Stajerles trade, d.o.o., iz Osluševcev. Podjetje, katerega ustanovitelj in direktor je Zlatko Kor-par, ima 11 zaposlenih, dva tudi v poslovalnici v Čakovcu. Ustanovljeno je bilo 1994 in je zraslo iz očetove mizarske delavnice. Sprva se je Korpar, po poklicu sicer ekonomski tehnik, preizkušal v obrtništvu. Izdeloval je lesene vrtne garniture in stojala za rože. Pravi, da so bili to precej težki časi. Mo- ral je odplačevati najeti kredit, posel pa ni šel tako, kot si je predstavljal. Ampak uspelo mu je, da se je z lastnimi močmi izkopal iz težav. Spoznal je prave ljudi, si nabral izkušnje in začel razvijati trgovino v tranzitu. Posloval je z lesom, predvsem s tržiščem bivše Jugoslavije. Nasploh je njegovo delo povezano z lesom. Ljubezen do lesa in poznavanje le-tega je Zlatko Korpar v svoji pisarni. Uprava se bo kmalu preselila v nove, večje prostore. dobil od očeta, temu pa je dodal še svoj občutek za dober posel. Ta mu je velel, da je čas zrel za grosiranje. Zgradil je skladišče, nabavil zalogo in se začel ukvarjati z veleprodajo — vrata, okna, parketi. Velikost podjetja slikovito oriše, ko pove, da ima na zalogi okrog 3000 vrat in podbojev ter različne vrste podov. Uvaža jih iz Avstrije, Nemčije, Italije in Anglije, izvaža največ na trge Makedonije, Bosne in Hrvaške. Poleg veleprodaje ima tudi salone v Osluševcih, na Ptuju, v Nedelišču, v maju pa namerava odpreti še salon v Ljutomeru. Tej dejavnosti je dodal še zaključna dela v gradbeništvu. Veliko pozornost posveča ljudem, s katerimi dela, saj zahteva njihovo delo veliko tehničnega znanja. Prav dobri delavci so namreč zagotovilo za majhno število reklamacij, kar je v njihovem delu zelo pomembno, saj je vse, kar prodajajo uporabnikom, ves čas na očeh in se napake hitro opazijo. Zato imajo z zaposlenimi dnevne sestanke, da uskladijo morebitne probleme. Zlatko Korpar je član liberalne demokracije in eden od prvih članov občinskega odbora LDS ORMOŽ. To pove, da se izvozno družbo, Gospodarsko zbornico, razvojnimi centri, občinami, kmetijskimi skladi in pospeševalci za področje investicij v kmetijstvu, z Evropsko banko za razvoj in tujimi ban- je politiki zapisal že zgodaj. Za nekaj časa jo je opustil, ker je bilo preveč dela z uvajanjem posla. Danes lahko veliko stori že s telefonskimi klici in razen za kletarjenje je časa tudi za politiko. Čuti se sposobnega, da bi nekaj naredil za svoj kraj: "Imam občutek, da smo najbolj zaspali v naši KS Podgorci v vsej občini, stvari je treba premakniti naprej!" Po nekajmesečnem stažu v občinskem svetu Korpar pravi, da bi bilo potrebno več sodelovanja z županom, ki je sicer izjemno sposoben, vendar je med njim in strankami premalo sodelovanja. Premalo je želje po kooperiranju, premalo je dialoga. Doslej se v občinskem svetu še ni kaj dosti oglašal. Tako kot večina "novih" svetnikov pravi, da še ni pripravljen, da ima premalo informacij. Tudi sicer je mnenja, da svetniki premalo vedo, premalo je znanja, preslabo so informirani, da bi lahko aktivno sodelovali. Občino vidi kot veliko firmo, z županom kot generalnim direktorjem. Zato mora biti uspeh občine vedno uspeh dobre ekipe in ne posameznika. Tako je tudi v gospodarstvu. Nezadovoljen je, ker so bili v preteklosti številni veliki posli v gradbeništvu oddani izvajalcem izven ormoške občine. Opozoril je tudi na številne reklamacije in popravila, ki so se ali se sedaj vršijo na vseh ormoških novogradnjah — doma starejših občanov do nove poslovno stanovanjske zgradbe na Ptujski cesti. Po njegovem mnenju bi lahko z dobrim sodelovanjem novo vrednost ustvarjali doma, v lastni občini. vki kami kot kreditorji pa le posredno. Rezultati, s katerimi se lahko pohvalijo v obdobju desetletnega poslovanja, niso majhni. Samo v zadnjih treh letih so skupaj s Skladom za razvoj malega gospodarstva in občinam na ptujsko-ormoškem območju malim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom odobrili več kot milijardo dolgoročnih investicijskih kreditov, pri katerih je obrestna meta največ en odstotek nad TOM-om, in pridobili več kot 40 tolarjev neposrednih subvencij obresti za dane bančne kredite. Izvoznike podpirajo z ugodnimi krediti za obratna sredstva s subvencijami obresti (do 50 odstotkov) Slovenske izvozne družbe. Podružnica Nove Ljubljanske banke na Ptuju je bila pobudnica in organizatorica Sindikata bank financerk največje slovenske investicije po osamosvojitvi v proizvodnjo, projekta modernizacije Taluma Kidričevo, kar je po besedah namestnice direktorja Marije Planinc njihov največji dosežek v dosedanjem poslovanju. V zadnjem času so zelo uspešni tudi na področju investicijskega bančništva za občane, vlaganju sredstev v vrednostne papirje, prav tako pa tudi v hipotekarnem bančništvu, dajanju kreditov občanom na podlagi hipoteke. Osebno svetovanje strankam - fizičnim osebam - v zadnjem času že prerašča tudi v privatno bančništvo, ko gre za najzahtevnejše in premožne stranke. V to smer gre tudi njihov bodoči razvoj. Razviti želijo čim bolj osebni pristop do strank, kar jim bo še bolj omogočeno s prenovo prostorov v naslednjem letu. Na svoje doslej opravljeno delo so v podružnici zelo ponosni, saj gre za izredno kvalitetne rezultate, poudarja namestnica direktorja Marija Planinc. V njihovi bilanci je bilo konec lanskega leta skupaj več kot za 20 milijard tolarjev danih kreditov. MG Ptuj • Otvoritveni dan Term Maja začetek del V Termah Ptuj, ki letos praznujejo 28-letnico delovanja, so 26. aprila pripravili tretji otvoritveni dan, v okviru katerega so pripravili zanimiv program, prvim kopalcem pa omogočili brezplačno kopanje. Letos je to možnost izkoristilo 500 kopalcev, ki so lahko uživali ob glasbi, občudovali stara vozila, prišlo jih je 110, in balone. Prvi kopalci so zadovoljstvo delili s stacionarnimi gosti, ki so čez prvomajske praznike v celoti zasedli vse postelje. V teh dneh v Termah Ptuju zaključujejo priprave na obnovo in razširitev notranjega termalnega kopališča. Z deli bodo pričeli sredi maja. S prvo letošnjo investicijo bodo zmogljivosti notranjega kopališča povečali za 1000 m2. V času poteka del bo kopališče nemoteno obratovalo, zaprli ga bodo le v vrhuncu del, ki bo od 20. julija do 10. avgusta, ki je tudi praznični dan Term. Letošnji bo že 28. po vrsti. Svečano odprtje termalnega parka načrtujejo za prvi september. Ta dan bo za Terme Ptuj pomemben z več vidikov. Uveljavljati bodo pričeli novo blagovno znamko, novo filozofijo ponudbe, s katero pričenjajo kot prvi v Sloveniji. Gost si bo z nakupom vstopnice zagotovil možnost obiska celotne ponudbe v notranjem termalnem kopališču, ki pa že v tem trenutku ni majhna. Koristil bo lahko vse, kar vsebuje zdraviliška ponudba Term Ptuj. Glede cen po prvem septembru direktor Andrej Klasinc še ni povedal nič določenega, vendar z dvigom ne bodo pretiravali, to pa zagotovo ne, poudarja. Še zmeraj bodo obdržali stimulirane cene za redne goste, kar pomeni, da bodo lahko le-ti koristili 35-odstotni popust na osnovno ceno. Po termalnem parku, ki ga bodo odprli prvega septembra letos, bodo v nadaljevanju druge faze obnove celovito obnovili in razširili zunanje kopališče. S tem bodo pridobili dodatnih 1500 m2 vodnih in obvodnih površin z vsemi adrenalinskimi vodnimi atrakcijami, ki jih bodo lahko koristili že prvi obiskovalci nove poletne kopalne sezone 2004. Obnovili bodo tudi otroški vodni park. Ob koncu letošnjega leta pa naj bi pričeli tudi s pripravljalnimi deli za gradnjo prvega ptujskega topliškega hotela. Imel bo 250 postelj in štiri zvezdice. MG Foto: vki Borl • Na cvetočem travniku 58 let pozneje Oranje razkrilo povojno grobišče? Kmalu po prvomajskih praznikih je v naše uredništvo poklicala Marija Bratec iz Sobetincev in nam sporočila, da je njen sin na sveže zoranem travniku pod Borlom našel nekaj delov človeških kosti, za katere domnevajo, da so ostanki več sto pobitih sodelavcev okupatorja, domnevno v glavnem ustašev, ki naj bi jih postreljali in zakopali v strelske jarke maja 1945. Je 58 let pozneje naključno oranje odkrilo povojno grobišče? Po vsej verjetnosti bo tako, kajti v pogovoru z domačini smo kmalu izvedeli, da so za streljanje in krike pod Borlom ves ~as vedeli vsi starejši iz okoliških vasi. Zgodilo naj bi se v začetku maja 1945 in še kaka dva meseca naj bi se od tam razširjal neznosen smrad; takšen, da so se bojda tudi konji upirali. Vsi, ki so za ta dogodek vedeli, so vse do sedaj s strahom molčali, vendar so omenjeni travnik, ki je v državni lasti ves ta čas pustili pri miru. Zato jih moti, da ga je sedaj nekdo preoral in s tem oskrunil grobišče za sedaj še neznanega števila po vsej verjetnosti po vojni pobitih ljudi. O dogodku smo obvestili policijo in kriminaliste, ki so si najdišče kosti na sveže zoranem travniku pod Borlom ogledali in potrdili, da gre resnično za človeške kosti. O omenjenem dogodku smo obvestili tudi Slavka Brgleza, ki je bil v letih od 1994 do 1998 predsednik komisije za raziskavo povojnih grobišč pri MO Ptuj. Presenečen je povedal: ""Naša komisija je v Tedniku in Ptujčanu nekajkrat objavlja- la pozive občanom, naj nam sporočijo, ali vedo za kakršnekoli povojne poboje ali grobišča, a za območje okrog Borla nismo dobili nobene prijave. Pravzaprav smo ves ta čas prejeli le eno prijavo, in sicer o turniškem grofu Lipittu. Zadevo smo raziskali, saj smo prejeli zapisnike od zasliševanja s podpisi dveh znanih ptujskih oznovcev. O dogodkih pri Bor-lu nismo vedeli ničesar!" Tudi prestresljiva izpoved Marije Bratec priča o tem, da gre po vsej verjetnosti za večje število po vojni pobitih ljudi. Takole se začenja njena zgodba: "Oh, že od malega se z grozo spominjam streljanja in krikov izpod Borla. Osem let mi je bilo in takrat smo bili doma še v Muretincih. Bilo je takoj po koncu vojne, ravno v času, ko smo sejali koruzo, mislim da v začetku maja 1945. Nikoli ne bom pozabila svoje matere, ki je s strahom zrla v nas, ko so v zgodnjih jutranjih urah izpod Borla zadoneli prvi rafali in kriki. Skoraj cel teden se je dogajalo, običajno med tretjo in četrto uro zjutraj, najprej smo Že avgusta 1990 sem prejel anonimno pismo starejše ženske, ki na moč podobno opisuje dogodke pod Borlom in me poziva, da jih v Tedniku razjasnim. A ker na anonimneže ne reagiramo, smo se takrat na uredništvu odločili, da tudi na to ne bomo. Seveda pa pismo ni romalo v koš. [e zmeraj ga imamo v arhivu, imamo pa tudi vzrok več, da vse, kar je zapisano, poskušamo preveriti. Že v uvodnem delu je pismo nadvse zanimivo, saj pravi:" Da veste, grobišče ni samo pod Borlom, ampak ob cesti vse do Zavrča!" Bomo uspeli izvedeti? slišali tovornjake, ki so pripeljali ljudi, pravijo da v glavnem ustaše iz Hrvaške in tiste, ki so sodelovali z Nemci. Potem je bilo nekaj časa vse tiho, kmalu pa so se zaslišali rafali. Tisti vmesni kriki groze mi ne bodo nikoli ušli iz spomina." Veste morda, kam so jih pokopavali, kako? "V tiste "šicngrabne" kot so pravili strelskim jarkom. Ti so bili okoli meter in pol široki ter le slab meter globoki. To smo dobro vedeli, saj imamo še vedno njivo pod temi jarki, na drugi strani ceste, dol proti Dravi, in če pogledaš gor, se sled od jarkov še sedaj vidi. Nikoli tudi ne bom pozabila, ko sva z materjo ravno tisti čas nekega jutra prišli na polje, mi- slim, da sadit runo. Zgoraj so hodili neki stražarji, v vojaških uniformah so bili, ne vem kakšnih, a bili so s puškami. Iz sveže prsti, nametane na strelske jarke, so tu in tam še molele zvezane roke in noge. Najbolj grozno pa je bilo, da je na čase še slišati bolestno ječanje. Grozno je kako smrt so imeli, kdorkoli so že bili, nobeden človek si ne zasluži, da ga na pol živega pokopljejo. Skoda, da so naša mati že 7 let pod grudo, oni so vse vedeli, točno po datumih in urah, vsako podrobnost so si zapomnili." Tudi Marijin mož Jakob Bratec se govoric o streljanju, krikih in ječanju pod Borlom nerad spominja, a vendar doda: "Saj ne gre za drugo kot za humanost, za človečnost. Vsi smo vedeli za to, kaj se je tam dogajalo in od druge vojske naprej smo to zemljo pustili pri miru. Z nekakšnim strahom smo zrli gor, kadarkoli smo prišli na našo njivo pod cesto. Človeka pa zaboli, če nekdo preorje ta prostor groze in smrti, toliko bolj, če na sveže preorani prsti kar na površju zagleda človeške kosti. Tega ne bi smeli početi, samo za to gre, pa naj gre za kogarkoli že. Človek je bil." Kaj pa pred tem, ali ste že kdaj naleteli na človeške kosti? "Ja, čeprav je tega že nekaj desetletij nazaj. Nekaj let po vojni je bilo, ko je nekega dne moj oče opazil, da iz zaraščene trave nad cesto štrli nekaj be- lega. Sele ko je stopil bliže ga je spreletel srd, saj so bile kosti človeških rok, ki so bile za zapestjem še vedno zvezane z debelo žico, "fažinski drot" smo ji pravili. Mislim, da so jih s tem pred smrtjo zvezali." Ko sem se naslednji dan z Jakobom Bratcem odpravil pod Borl, na sveže preorani travnik, kjer je bila sedaj že njiva, posejana s koruzo, sva v krajšem sprehodu ob robu, čisto na površju tudi sama naletela na nekaj kosov kosti. Del gole-nice, lopatice, del počene lobanje, manjše rebro ... zagotovo gre za človeške ostanke. In prepričan sem, da ne bo nikomur teknila ne koruza ne kakšna druga poljščina, ki bi lahko zra-stla na tem mestu. Naj jih pustijo počivati v miru, kogarkoli že, kajti vendarle so bili ljudje! M. Ozmec Poklicali smo tudi na ptujsko izpostavo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije in o dogodku obvestili svetovalca Franca Ranfla, ki nam je povedal, da je lastnik omenjenega zemljišča resnično Republika Slovenija ter da je v teku postopek za oddajo zemljišča v zakup. Žal pa nismo uspeli izvedeti, kdo je zemljišče preoral. t»-^:*!*.^ , ........- Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Jakob Bratec kaže na najdene kosti sredi sveže preoranega nekdanjega travnika, kjer so bili strelski jarki. Foto: M. Ozmec Po 58 letih so deli človeških kosti prišli na površje ... Jakob in Marija Bratec se dogodkov pod Borlom nerada spominjata. Razmišljanje Kmetijske subvencije za in proti Letos sta po naključju sovpadla 30. april, zadnji dan za oddajo vlog za uveljavljanje kmetijskih subvencij, in praznik dela, ki ga po tradiciji svečano obeležijo predvsem delavski sindikati. Predsednik največje sindikalne organizacije, Svodobnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič si je ob osrednjem slovenskem praznovanju na Rožniku v Ljubljani privoščil majhno provokacijo, ki pa je imela dokaj razburljiv odmev v slovenskem kmetijskem prostoru. Dejal je namreč, da država nameni za subvencioniranje kmetijstva 30 milijard, za pomoč gospodarstvu pa le 4 milijarde tolarjev. S tem je želel opozoriti na dokaj slabo stanje v slovenskem gospodarstvu, kjer kar okoli tri četrtine delavcev prejema tako nizke dohodke, da so v najnižjem dohodninskem razredu. Nekaj dni kasneje je novinarski kolega na ptujskem radiu besede sindikalnega predsednika uporabil kot iztočnico za izmenjavo mnenj poslušalcev, kako oni gledajo na razmere v slovenskem kmetijstvu in gospodarstvu in na subvencioniranje kmetijstva. Vsebina številnih klicev je bila polemična, kar je prav za demokracijo, ni pa bilo prav za posameznike, ki jih je taka polemika razjezila do te mere, da so postali besedno agresivni, celo užaljeni, da si radio sploh lahko privošči tako temo. Ti posamezniki seveda razumejo demokracijo po svoje, tako kot ustreza njim, resnice pa nikakor niso pripravljeni iskati v dialogu različno mislečih. Toda to je že druga, nikoli končana zgodba, ki se vleče iz časov, ko je bilo dovoljeno marsikaj govoriti po-tihem, glasno in odkrito pa ne. Tem, nestrpnim posameznikom se gotovo še vedno toži po tistih časih. Ali želi Radio Ptuj spreti kmete in delavce, kot so trdili omenjeni posamezniki? Ali je zelo aktualna tema o nizkih plačah in milijardnih kmetijskih subvencijah prepovedana? Je predsednika sindikata potrebno za tako izjavo linča-ti? Nikakor! Predsednik delavske organizacije ima ob tem, ko opozarja na slabo gmotno stanje delavskega razreda, pravico do mnenja, da država ne stori dovolj za svoje gospodarstvo. Res pa je tudi, da država gospodarstva celo z nekaj stomilijardnimi subvencijami ne bi rešila, prej bi mu dajala potuho in lažno upanje, da bo lahko preživelo na evropskem in svetovnem trgu, na katerega se, vsaj večji del podjetij, uspešno pripravlja. Dejstvo je, to zelo dobro vedo tudi sindikati, da bo za delavce bolje poskrbljeno v razvitem, konkurenčnem gospodarstvu, ki bo stalo na lastnih nogah, brez pomoči države; sicer pa Evropska unija vmešavanje države v gospodarstvo omejuje in prepoveduje. Drugače je s kmetijstvom. Res, da država zanj namenja desetine milijard tolarjev, res je tudi, da to marsikomu ni všeč. Toda kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki ji tudi Evropska unija daje poseben status. Slovenija je z uvajanjem subvencij pred leti zgolj stopila na pot, po kateri hodi Evropska unija, in s tem začela ustvarjati pogoje, da bo naše kmetijstvo čimbolj izenačeno z evropskim. Pravici, da lahko Slovenija do polnih subvencij iz Bruslja dodaja del denarja za ta namen iz svojega proračuna, so bila namenjena trda pogajanja z Evropsko unijo. Znano je, da Unija več kot polovico svojega velikanskega proračuna namenja prav subvencijam v kmetijstvu, da je zaradi tako visoke zaščite predmet številnih kritik Amerike in drugih delov sveta, kjer je kmetijstvo čista ekonomska kategorija. Države Evropske unije so že zdavnaj spoznale, da je pomen kmetijstva večplasten. Poleg tega, da prideluje hrano, daje delovna mesta, skrbi tudi za kulturno krajino, torej za obdela-nost podeželja. Vemo, da se slovensko podeželje, predvsem hribovsko, zarašča, da ljudje odhaja- jo s podeželja in se naseljujejo v mestih. Če želimo, da ima Slovenija poleg nekaj večjih mest zanemarjeno, zaraščeno in neobdelano podeželje, potem je treba ukiniti kmetijske subvencije. Seveda nam to ne bo uspelo, saj se bomo že prihodnje leto vključili v evropske gospodarske in politične tokove in kmetijske subvencije bodo ostale dejstvo. Kolikšne in za katere namene, je odvisno od sprememb evropske kmetijske politike, predvidene do leta 2007. Kmetijske subvencije niso namenjene lastnikom zemljišč, temveč tistim, ki zemljo obdelujejo. Tako ne drži trditev, da so potuha za slabo delo. Nasprotno! Subvencije prejemajo tudi kmetijska podjetja, torej so namenjena tudi delavcem v kmetijstvu. In nenazadnje: zaradi kmetijskih subvencij ima lahko doma pridelana hrana znosno ceno, ki jo zmore tudi plitek delavski žep. Če pa omenimo še subvencije za vzpodbujanje integriranega, ekološkega, torej naravi prijaznega pridelovanja hrane, smo pri bistveno širši dimenziji odločitve, ki jo je pred leti, po vzoru Evrope, sprejela slovenska država. Ko se prepiramo o tem, ali so kmetijske subvencije pravične ali ne, je potrebno vsaj malo poznati njihov namen in učinek. J. Bračič Ivanjkovci • 120 let šole Stoji učilna zidana V Ivanjkovcih so svečano praznovali 120. obletnico postavitve šolske zgradbe pri Svetinjah. Za to priložnost so pripravili razstavo ter predstavitev šole in njenih dejavnosti. Prireditev so obiskali številni domačini in gostje. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali številne šolske predmete, knjige, zvezke, listine, fotografije, ki so odslikava-le življenje v šoli v preteklih desetletjih. Panoje z zbranim materialom, ki so ga veliko nabrali učenci šole, je pripravila Zdenka Plejnšek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, enote Ormož. Učenci so v posameznih učilnicah svoje lepe šole predstavili posamezna področja življenja in ustvarjanja, poseben kotiček so namenili Erni Meško, obiskovalce pa so ob koncu poti skozi šolo pogostili - aktiv kmečkih žena je pripravil obilen prigrizek. Na proslavi, ki je sledila, je zbrane pozdravil ravnatelj Anton Lah, ki je tudi v zbornik Stoji učilna zidana zapisal, da "vsi skupaj verjamemo, da je naša šola, v kateri učence učimo za življenje, najboljša, ker vsi verjamemo drug v drugega in uresničujemo skupne dogo- vore". Iztok Hrastar z Zavoda za šolstvo, organizacijske enote Maribor je ob tej priložnosti izrekel priznanje, da je šola na pravi poti prenove v devetlet-ko. Pohvalno se je o šoli izrazil tudi župan občine Ormož Vili Trofenik, ki je občudoval predvsem več desetletij trajajočo vztrajnost Ivanjkovčanov, da spet dobijo osemletko. To si je dolga leta s svojim delom tudi kot vodja podružnične šole prizadevala Slavica Rajh, sedaj Razstavi je sledila slovesnost z bogatim kulturnim programom. predsednica sveta KS Ivanjkovci. Pri Svetinjah so otroke začeli organizirano poučevati že leta 1816, ko je okrog 20 otrok zahajalo v sobo župnišča, kjer jih je župnik Andrej Polanec učil verouka in branja. Pouk je potem potekal v mežnariji in šolsko sobo so večkrat povečali. Leta 1882 so krajani pričeli zbirati material za novo šolo. Zbrali so 7.392 fl, 300 fl je prispevala avstrijska država in 351 fl Štajerska hranilnica. Odprli so jo 18. novembra 1883 in dobila je ime Ljudska šola v Svetinjah. 1886 je bilo v šolo vpisanih že 240 otrok. Prvi šolski upravitelj je bila Vincenc Vanda iz Ormoža. V šolski kroniki so zapisani najrazličnejši zanimivi podatki, ki jih je v zborniku zbrala Marta Magdič. Tako zasledimo, da so v letih 1941 - 1945 izselili vse slovenske učitelje in jih nadomestili z nemškimi. Otroci jih niso razumeli in zaradi poniževalnega odnosa, ki so ga bili deležni, so imeli odpor do šole. Zato je bilo njihovo znanje po vojni zelo skromno. Po vojni je imela šola šest razre- Ljutomer • 4. redna seja občinskega svet^ M Ljutomer Sprejeli proračun za 2003 Proračun občine Ljutomer v prvem branju so obravnavali že pred lanskimi lokalnimi volitvami, šele na 4. redni seji občinskega sveta konec minulega V prvem branju so prihodki znašali 1,675 milijarde tolarjev, v drugem branju pa so sprejeli prihodke v višini 1,713 milijarde tolarjev. Do povišanja prihodkov je prišlo predvsem zaradi zvišanja davkov na premoženje (davek na promet nepremičnin in finančno premoženje) ter domačih davkov na blago in storitve (taksa za obremenjevanje okolja in voda ter davek na dobiček od iger na srečo). Do velike spremembe je prišlo tudi med odhodki. V prvem branju so bili le-ti sprejeti v višini 1,667 milijarde tolarjev, sedaj pa so bili primorani predvsem zaradi enormnega povišanja stroškov za rekonstrukcijo osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru sprejeti odhodke v višini 1,764 milijarde tolarjev. Največ denarja bo tako namenjeno za investicije in sicer dobrih 746 milijonov tolarjev, od tega za dokončanje omenjene rekonstrukcije osnovne šole več kot 476 milijonov tolarjev. Na tokrat- ni seji so predvsem člani opozicije z dodatnimi amandmaji predlagali spremembe proračuna 2003, vendar jim koalicija, ki je proračun pripravila, tega ni dovolila. Zanimivo poročilo Odbora za finance je predglasovanje o proračunu občine Ljutomer za leto 2003 posredoval predsednik omenjenega odbora Harry Steržaj: "Nekateri prihodki proračuna so nerealno planirani, predvsem prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, zato predlagamo, da se za določen čas omejijo nekatera izplačila iz proračuna do realizacije planiranih prihodkov. Občina ne sme sprejemati nobenih dodatnih obveznosti proračuna, ampak mora razmišljati o varčevalnih ukrepih." Kljub ne preveč obetavnemu poročilo Odbora za finance ter številnim pripombam opozicije je bil proračun občine Ljutomer za letošnje leto sprejet. Proračunski primanjkljaj občine Ljutomer v letošnjem letu tako znaša 51,2 mili- jona tolarjev, prav zaradi tega pa je občinski svet (beri koalicija) na predlog župana občine Ljutomer Jožefa Špindlerja sprejel sklep o zadolževanju občine. Občina Ljutomer bo namreč najela dolgoročni kredit za sofinanciranje rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer v višini 60 milijonov tolarjev za dobo sedmih let. V prihodnjih sedmih letih bo iz ljutomerskega občinskega proračuna za odplačevanje tega kredita porabljenih 81,6 milijonov tolarjev, tako da bo kredit preplačan za dobrih 21 milijonov tolarjev. Občina Ljutomer bo tako koristila zakonsko možnost, da se občine smejo zadolževati v obsegu, ki ne presega deset odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne smejo presegati 5 odstotkov prihodkov. Miha Šoštarič Pristopili k SOS Občina Ljutomer je postala 113. članica Skupnosti občin Slovenije (SOS) - prostovoljnega, nestrankarskega združenja lokalnih skupnosti Slovenije s sedežem v Mariboru. Skupnost je bila ustanovljena ob reformi lokalne samouprave v letu 1994, občina Ljutomer pa bo za članstvo v Skupnosti občin Slovenije letno plačevala nekaj več kot 200.000 tolarjev. Skupnost občin Slovenije je sicer članica ustreznih evropskih in svetovnih organizacij, ki povezujejo nacionalna združenja lokalnih oblasti z namenom krepitve in razvoja lokalne samouprave. Tako je Skupnost občin Slovenije zastopana v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in v Svetu evropskih občin in regij Evropske unije ter v Mednarodnem združenju lokalnih oblasti. Ob pripravah Slovenije za vstop v polnopravno članstvo Evropske unije pa postaja Skupnost občin Slovenije tista, ki bo kot predstavnica lokalnega nivoja aktivno sodelovala v pripravah na vključitev s poudarkom na priprave lokalne ravni. (MŠ) Razstavo so si skupaj ogledali (z leve) — Stanko Žličar, predsednik TD Ivanjkovcj, Vili Trofenik, župan občine Ormož, Anton Lah, ravnatelj OŠ Ivanjkovci, in predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh. dov, 1954 pa se je OŠ Svetinje preimenovala v OŠ Ivanjkovci. Leta 1974 je postala Slavica Rajh pedagoški vodja podružnične šole. V teh časih je bilo malo učiteljev in nekateri so učili po dva razreda - enega dopoldan, drugega popoldan. Število učencev je padalo in v šolskem letu 1977/78 je šolo v petih razredih obiskovalo le še 93 učencev. Enajst let kasneje so bili pri Svetinjah le še štirje razredi, peti razred je bil preseljen v OŠ Ormož. 1989. je bil položen temeljni kamen za novo šolo v Ivanjkovcih. Obljubljali so, da bo osemletka, vendar so temu le redki verjeli. Junija 1990 so se učenci in učiteljice poslovile od stare šole pri Svetinjah. V Ivanjkovcih je nato delovalo pet razredov, učenci višjih pa so obiskovali Ormož, z letom 1991/92 se je šola združila z OŠ Miklavž pri Ormožu. V šolskem letu 1993/94 je bilo v Ivanjkovcih po 32 letih ponovno vseh osem razredov osnovne šole. V naslednjem letu postane ravnateljica Irma Bezjak. Šola je ves čas rasla - dobila prizidek s prostori za nižjo stopnjo in vrtec ter kasneje še telovadnico. Sedaj so pogoji dela zelo dobri in leta 2000/01 se je vpisala prva generacija otrok v devetletno in zadnja v osemletno osnovno šolo. Številne generacije vežejo na šolo pri Svetinjah in v Ivanj-kovcih topli osebni spomini, ki so zbrani v priložnostnem zborniku. V njem se je spominjal Vili Trofenik, župan občine Ormož, mag Bojan Burgar, nekdanji učenec, učitelj in ravnatelj šole, nekdanja učenka prof.dr. Verica Trstenjak in številni drugi, ki so si edini, da se je v njihovo šolo vedno lepo vrniti. viki klemenčič ivanuša Cerkvenjak • Občinski svet Svetniki podprli Mirka Žmauca V torek, 22. aprila, so se na 1. izredni seji sestali svetniki cerkvenjaškega občinskega sveta. Svetniki so najprej razpravljali o mnenju k imenovanju ravnatelja Javnega zavoda OŠ in vrtec Cerkvenjak. Za omenjeno mesto ravnatelja so se prijavili štirje kandidati. Svetniki so bili najbolj naklonjeni dosedanjemu vršilcu dolžnosti Mirku Žmaucu. Pri odločitvi pa je pretehtalo mnenje, da kandidat dobro pozna zavod in kolektiv, saj je že več let zaposlen v njem, izobražuje pa se tudi na magistrskem študiju. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o določitvi cen vzdrževanja pokopališča in okolice z mrliško vežo ter zakupa grobov. Tako so svetniki sprejeli, da grobarina za leto 2003 za enojni grob znaša 3.900 tolarjev, za družinski grob pa 4.500 tolarjev. Stroški uporabljanja mrliške veže pa znašajo 13.000 tolarjev. Stroški zakupa novega enojnega groba znašajo 12.000 tolarjev, zakup družinskega groba pa 16.000 tolarjev. K navedenim cenam je treba prišteti še davek na dodano vrednost. Po besedah župana občine Cerkvenjak Jožeta Kranerja so se omenjene cene povečale za 8 odstotkov. Povišanje cen pa je bilo nujno, saj morajo na pokopališču pristopiti k obnovi mrliške vežice, kar zadeva nadstrešek pri vhodu in še nekatera druga vzdrževalna dela, tudi fontana sredi pokopališča je potrebna obnove. Zmago Šalamun rajt"^ z s t a v a Pfil u j / 0 3 toV '-ii™- » - Filatelisticno društvo Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Vas vabita na odprtje filatelistične razstave Ptuj 03, ki bo v četrtek, 8. maja 2003, ob 18. uri, v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstava je posvečena 110. obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj. Brezplačna objava Foto: vki Foto: vki Ptuj • Teden Rdečega križa Slovenije Skrb za sočloveka na prvem mestu Danes se v Sloveniji pričenja Teden Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja. V tem tednu bodo javnosti predstavili programe, ki so namenjeni skrbi za sočloveka, ki jih izvajajo skozi vse leto, ne samo v tem tednu. To so merjenje krvnega tlaka in sladkorja, prikazi osnov prve pomoči, krvodajalske akcije, letovanja za otroke in številne druge. Svoje delo bo slovenski Rdeči križ predstavil na številnih stojnicah, prireditvah in priložnostnih srečanjih. Letošnje aktivnosti Rdečega križa so namenjene tudi predstavitvi rezultatov ob 50-letnici prostovoljnega neplačanega krvodajalstva. Ena prvih organiziranih krvodajalskih akcij je bila prav na Ptuju. Rdeči križ je skupaj s 56 območnimi združenji RK glavni organizator krvodajalstva v Sloveniji. Po uspešno izvedenih akcijah sodi v sam evropski vrh. Na tisoč prebivalcev je v Sloveniji kar 51.59 krvodajalcev. Letno daruje kri okrog pet odstotkov prebivalcev. Zdravstvo dnevno potrebuje kri okrog 400 krvodajalcev in kr- vodajalk. V Sloveniji letno zberemo okrog 45 tisoč litrov krvi. V tednu Rdečega križa bodo tudi na Ptujskem potekale nekatere aktivnosti, je povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Anica Kozoderc. V osnovnih šolah bodo potekali tradicionalni sprejemi mladih članov Rdečega križa, 15. maja pa bodo izvedli tekmovanje mladih članov Rde- čega križa na temo širjenja znanj o RK. Učenci višjih razredov osnovnih šol pa bodo tekmovali iz prve pomoči. Že nekaj časa pa se v Rdečem križu pripravljajo na aktivnosti v okviru evropske kampanje Rdečega križa o varnosti v cestnem prometu, katere glavni cilj je zmanjšanje števila poškodb in smrtnih primerov v cestnem prometu. Ciljna skupina letošnje kam- panje so otroci v starosti od 7 do 10 let. Vrhunec bodo aktivnosti doživele ob sveto vnem dnevu prve pomoči 13. septembru - ko bodo ak tivnosti usmerjene v osvešča nje javnosti o varnosti in prvi pomoči za otroke. Projekt pa bodo zaključili ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila leta 2004, ki bo posvečen varnosti v cestnem prometu. MG Lenart • Sodnik za prekrške Lenart V letu 2002 obravnavali 3490 zadev Sodnica za prekrške Lenart je lani obravnavala 3490 zadev, od tega je bilo 1535 zadev prenesenih iz leta 2001, lani pa so prejeli tudi 1955 novih zadev. 1786 je bilo rešenih, 160 jih je zastaralo. Lenarški sodnik za prekrške, ki zaposluje sodnico in dve administrativni tehnični delavki, deluje za območje štirih občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. V teh štirih občinah živi nekaj manj kot 18.000 prebivalcev, število prekrškov pa je na tem območju vsako leto približno enako. Tako je sod- nica lani obravnavala 3490 zadev, od tega jih je bilo iz leta 2001 prenesenih 1535, novih zadev pa je bilo 1955. V lanskem letu so rešili 1666 zadev in 292 pravnih pomoči. Zastaralo je 160 zadev. Med lanskimi rešenimi primeri je bilo največ, kar 1173, cestnopro-metnih prekrškov, ter 370 pre- krškov s področja javnega reda in miru. Najvišja izrečena kazen posamezniku je znašala 300.000,00 SIT. Vozniških dovoljenj je bilo odvzetih 59. Izrečene denarne kazni so v letu 2002 znašale 80.604.500,00 SIT, povpreč-nin pa je bilo izrečenih za 6.703.182,78 SIT. Za poštnino pa so lani porabili nekaj več kot 1,5 milijona tolarjev. V letu 2002 niso izrekli zaporne kazni, bile pa so izrečene v preteklih obdobjih, v zaporno kazen pa se je spremenilo 197 izrečenih denarnih kazni. Mladoletniki so v letu 2002 storili prekrške v 170 primerih. Po besedah sodnice za pre- krške Lenart Iris Zei delajo v primernih prostorih, čeprav so nekoliko tesni, vendar pa se predvideva preselitev organa ob združitvi z Okrajnim sodiščem v Lenartu, ki naj bi po novem Zakonu o prekrških nastopila s 1. januarjem 2005. Zmago Šalamun Prejeli smo Arhitekturna sramota? (štajerski tednik, 24.4.03) V Večeru sem 8. 4. 2003 zapisal, da ne želim javne razprave o triletnih zapletih pri realizaciji projekta zaščite rimske opekarske peči. Dan kasneje je prof. Arih, Pokrajinski muzej Ptuj (PMP), sklical tiskovno konferenco, ki se je brez moje vednosti in prisotnosti razvila v pravi linč in sodbo brez možnosti ugovora pred objavo. Istega dne je bil s prof. Arihom sklenjen dogovor na Upravi RS za kulturno dediščino (URSKD), da delo (3. gradbena faza) nadaljujem in končam. Na žaljiv članek pa vseeno moram odgovoriti. Neresnice, ki jih prof. Arih v članku navaja, sem že večkratpisno zavrnil z dokazno dokumentacijo, ki jo prof. Arih hrani v štirih fasciklih. Na željo Restavratorskega centra (RC) sem poleti 1999 izdelal projekt in finančno konstrukcijo zaščite rimske opekarske peči. Gre za sistemsko rešitev, ki sem jo v 25 letih razvil v sklopu Eureke/ Eurocare, in je uspešno uporabljena v Egiptu, Italiji, Indiji in na Kitajskem, v Sloveniji pa v cerkvi sv. Jurija v Legnu, v Črnomlju in na Rob-bovem vodnjaku v Ljubljani. Moje delo stroka dobro pozna in sledi v zadnjem desetletju delovanju opravljenih del. Projekt peči sem zaradi pomanjkanja sredstev razdelil v tri gradbene faze. 1. gradbeno fazo (betonsko zaščitno lupino, drenažo in kanalizacijo) je izvedel Gradis Gradnje Ptuj, d.d. (Gra-dis) na podlagi pogodbe z dne 14. 10. 1999, ki v 9. členu navaja, da PMP imenuje nadzorni organ TMD Invest, d.o.o. Gradis je dobil izplačan celotni pogodbeni znesek na podlagi računa, izstavljenega le dan kasneje s potrdilom nadzornega organa, TMD Invest, d.o.o., z lažno navedbo, da so dela re- snično opravljena po podatkih iz gradbene knjige. V resnici je Gradis gradil pet mesecev kasneje brez gradbenega dovoljenja in brez gradbene knjige. To je znano prof. Arihu in navedba, da sem imel nadzor nad delom Gradisa, je debela laž. Plačilo, ki se ga omenja, sem prejel za idejno rešitev, idejni projekt s fazno razdelitvijo, projektantsko oceno stroškov in projektantski nadzor (pregled ponudb, obrazložitev projekta izbranemu izvajalcu). O poteku gradnje me ni nihče obvestil. Lažna je navedba, da je bilo vse urejeno po zapovedih stroke in projektne dokumentacije (katere obstoj prof. Arih v nadaljevanju članka zanika), da sem še naprej iskal strokovnjake in jih vodil na Ptuj in s tem prisilil muzej, da si je najel sodnega izvedenca. Leto dni zamude v izvedbi 2. grabene faze - naša pogodbena obveznost - nam je povzročilo dodatne stroške. Prof. Arih je 14.6.01 podpisal arbitražni sporazum pod okriljem URSKD. Do 6.7.01 z deli nismo mogli nadaljevati, zaradi prepovedi republiškega inšpektorja (gradnja brez gradbenega dovoljenja) in prepovedi Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) (sanacija drenaže in kanalizacije) ter zaradi tega, ker je PMP potre-bovalpol leta za odobritev izvedbenega projekta nosilne jeklene konstrukcije. Dne 12.7.01 je prof. Arih zapisal: 'Zaradi lažjega dela arbitraže sem angažiral zapriseženega cenilca gradbene stroke.' in 30.7.01: ' Takoj ko boste izpolnili pogodbene obveznosti, postavitev nosilne konstrukcije s steklom, bomo pristopili k arbitraži. Mnenje sodnega izvedenca je pripravljeno.' Mnenje, datirano 23.7.01, kljub temu da so se dela intezivno izvajala od 6.7. do 27.7. 01, ko so bila zaključena, in sicer v stalni prisotnosti arheologinje PMP, navaja, da z deli sploh nismo pričeli. Isto mnenje svetuje prekinitev pogodbe ter poda očitek goljufije, češ, da toplotna stekla niso nabavljena. Prof. Ariha smo povabili, da si stekla ogleda, kar ni storil, a z istim navedenim razlogom na podlagi 'izvedenskega mnenja' dne 17.10. 01 pooblaščenec PMP odvetnik Vladimir Toplak razveljavi pogodbo, prof. Arih pa arbitražni sporazum ter zavrne račune. To je vzrok za tožbo (le del nastalih stroškov) na Ptuju. Mnenje Dušana Murovca je torej prof. Arih naročil z namenom, da prekine pogodbo in se tako izogne plačilu nastalih stroškov. Dušan Murovec je zapisal brez vsake osnove to, kar je prof. Arih želel. Na tiskovni konferenci je prof. Arih razdelil novinarjem kopije 'Murovčevega mnenja' z vednostjo, da je to brez vsake osnove, češ, poglejte kaj o Kovaču in njegovem delu pravi zapriseženi sodni izvedenec. Prof. Arih bi moral vedeti, da je širjenje neresničnih in žaljivih navedb kaznivo dejanje. Ni res, da sem za proučevanje Mu-rovčevega mnenja porabil255 ur. Mnenje sem v celoti zavrnil, za kar sem porabil 16 ur. Veliko časa pa je bilo porabljenega za oceno mnenja s strani Inženirske zbornice Slovenije, Združenja sodnih izvedencev za gradbeno stroko ter iskanje foruma, ki ocenjuje delo sodnih izvedencev. Šele februarja 2003 je prijavo zoper Dušana Muro-vca predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru posredoval Ministrstvu za pravosodje. O vsem tem je prof. Arih informiran. Po pogodbi med Gradisom in PMP je za izvedbo del merodajno mnenje ZRMK, Gradis pa se obvezuje, da na svoje stroške popravi in odstrani vse napake na izvršenih delih. Izvedenca ZRMK, ki je ugotovil nepravilno izvedeno drenažo in popolnoma ruinirano kanalizacijsko cev, iz katere so se le v meter oddaljeno rimsko peč izlivale fekalije, sem resprivedel v oktobru 2000, in sicer na svoje stroške. Nerazumljivo je, da PMP ni zahteval na podlagi poročila ZRMK sanacije drenaže in kana- lizacije na stroške Gradisa, temveč je to sanacijo drago plačal, drenaža pa še do danes ni sanirana. Kako se je kanalizacijska cev znašla v strogem arheološkem prostoru in kako je mogoče, daje Gradis cev razbil in zasul brez tesnenja in zakaj je arheološki nadzor odobril prekritje razbite cevi z betonsko ploščo, ki jo je bilo potrebno avgusta2002 z žaganjem odstraniti, da smo lahko namestili stekla, pa naj pojasni gospa arheologinja Marjana Tomanič Jevremov, ki je zadolžena za arheološki nadzor vseh del na območju peči. Dela smo nadaljevali po 17.7.02, ko je nadzor nad projektom prevzela URSKD, prof. Arih pa se je ponovno pisno zavezal, da o spornih postavkah po končanju projekta odloči arbitraža. Dela smo končali23.10.02, odarbi-traže pa je prof. Arih ponovno odstopil. Prof. Arih se skoraj dve leti izmika pisno dogovorjeni arbitraži, kar je seveda povzročilo velike dodatne in povsem nepotrebne stroške. Ni torej res, da so v muzeju naredili vse, da bi sporna vprašanja reševali mimo sodišča. Svoja pogodbena dela smo končali. Zaščita peči deluje zadovoljivo kot predvideno, so izjavili restavratorji RC (izvajalec restavratorsko - konserva-torskegaprograma z meritvami) na sestanku dne 28.4.03 v Ljubljani, ki se ga prof. Arih vkljub vabilu ni udeležil. Poslal je le arheologinjo Tomanič Jev-removo. Da je peč ogrožena bolj kot kdajkoli prej, je laž ali pa izjava neukega laika. Projekt arhitektonsko ni dokončan in ga zato prof. Arih ne more imenovati 'arhitekturna sramota'. Prof. Arih ni strokovnjak za arhitekturo, urbanizem in še manj za konservatorske in restavratorske posege. Tiskovna konferenca ni forum za reševanje finančnih sporov. Za to je pristojna arbitraža ali sodišče, če sporazum ni možen. Milan Kovač, u.d.i.a. Marketing E - sporočila v pretekli številki smo govorili o SPAM-u oz. nezaželenih elektronskih poročilih, ki jih pošiljajo razna podjetja in ostali pošiljatelji. Danes bomo spregovorili o spreminjanju nezaželenih sporočil v zaželena, oz. o pošiljanju sporočil, s katerimi ne kršimo zakona o varstvu potrošnikov. Dejstvo je, da včasih tudi sami želimo prejemati določena sporočila (npr. obvestila o določenih ponudbah, prodajnih akcijah ipd.). Poleg e-pošte in SMS sporočil si zaželimo tudi določene "Newslettere" oz. elektronske časopise, preko katerih na pregleden način pridemo do različnih informacij in novih znanj. Torej, elektronska sporočila so v veliko primerih zaželena, na njih pa se naročijo uporabniki interneta sami. Vendar če želite, da bo vse potekalo v skladu z zakonom (ki pa, kot smo dejali že v pretekli številki, še ni dorečen), upoštevajte določene smernice: - Prejemniki elektronskih sporočil naj dejansko izkažejo željo, da bi bili na vaši listi prejemnikov (to možnost jim lahko ponudite na vaših spletnih straneh, na različnih naročilnicah in nagradnih igrah, na ku-pončkih itd); - sporočil nikoli ne pošiljajte brez vnaprejšnjega privoljenja naslovnikov oz. brez njihovega samostojnega vpisa na listo (če pa to že naredite, pa dajte naslovnikom možnost, da vam odgovorijo, če takšna sporočila želijo prejemati še naprej), - Zaščitite se pred neutemeljenimi pritožbami. Zahtevajte potrditev vpisa na vašo listo (velja predvsem za vpis preko spletnih strani). Za vpis na listo naj ne bo dovolj samo vpis elektronskega naslova v obrazec na spletni strani. Na elektronski naslov, ki ga prejmete, pošljite avtomatično sporočilo, kjer zahtevate potrditev naročila. Brez potrditve naročnika ne dodajajte med uporabnike. Vodite tudi urejeno bazo podatkov, iz katere je razvidno, da so se naročniki dejansko samostojno vpisali. Toliko o osnovah, v naslednjih številkah bomo prikazali nekaj uspešnih primerov komuniciranja preko spletnih sporočil. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fldeljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima. Marjan Ostrosko, univ. dipl. komunikolog Lenart • Pregled varnostne situacije število prometnih Va Vb nesreč se je povečalo Na zadnjih sejah vseh štirih občinsicih svetov na območju delovanja Policijsice postaje Lenart so se svetnilci seznanjali s pregledom varnostne situacije na celotnem območju Policijske postaje Lenart. O oceni varnostne situacije smo se pogovarjali s komandirjem Policijske postaje Lenart Jožetom Rožmarinom. Lenarški policisti so v letu 2002 obravnavali 247 kaznivih dejanj, kar je za 15 odstotkov manj kot v letu prej. Skupna preiskanost teh kaznivih dejanj zna{a 56 odstotkov. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je največ kaznivih dejanj s področja premoženjskih deli-ktov. Skupna preiskanost premoženjskih deliktov je 38-odstotna in je nekoliko boljša kot lani. Lani so se na območju Policijske postaje Lenart za 25 odstotkov povečala kazniva dejanja na področju gospodarske kriminalitete; najbolj so se povečale poslovne goljufije. Lani je bilo pridržanih 43 oseb, lenarški policisti pa so tudi 83-krat uporabili različna prisilna sredstva, največkrat fizično silo in strokovni prijem. Na področju splošne varnosti je bilo zaradi različnih kršitev predpisov v letu 2002 obravnavanih 435 fizičnih oseb, od tega je bilo 32 mladostnikov in 12 pravnih oseb. Policisti so izvedli 350 intervencij, kar je za 8 odstotkov manj kot v preteklem letu, za enak odstotek pa se je zmanjšalo tudi število vseh obravnavanih kršitev. Na področju kršitve javnega reda in miru so obravnavali 419 kršiteljev, ki so storili 435 kršitev, kar pa pomeni tudi 4-odstotni upad kršitev. Pri kršitvi javnega reda in miru je bilo kar 41 odstotkov oseb pod vplivom alkohola. Lenarški policisti pa so lani obravnavali tudi 7 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Kršitev v zvezi prepovedanega prehoda čez državno mejo niso obravnavali. Lani se je na območju Policijske postaje Lenart zgodilo 435 prometnih nesreč, kar je v primerjavi z letom 2002 za 5 odstotkov več. Poslabšalo se je tudi stanje glede na posledice pri prometnih nesrečah, saj se je v letu 2002 zgodilo 120 prometnih nesreč s telesno poškodbo, 312 z materialno škodo in tri s smrtnim izidom. Od tega so obravnavali 55 prometnih nesreč s pobegom, od tega so jih 44 raziskali. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami cestnoprometnih predpisov so v letu 2002 podali 9395 kršitev, od tega je bilo predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške podanih 1102, 7327 izrečenih denarnih kazni in 217-krat so lenar-ški policisti izrekli opozorilo za storjeni prekršek. Najpogosteje pa so policisti izrekali ukrepe za kršitev hitrosti, za vožnjo pod vplivom alkohola, za neu-porabo varnostnega pasu in za vožnjo zaradi nepravilne strani Foto: Zmago Šalamun Komandir policijske postaje Lenart Jože Rožmarin. in smeri vožnje. V letu 2002 so zabeležili tudi 22 odstotkov manj drugih varnostnih dogodkov kot leto poprej. Tako so evidentirali 16 požarov, 6 samomorov, 4 delovne nesreče, 3 najdbe trupla, 2 nenadni smrti in 2 naravni nesreči. Komandir PP Lenart Jože Rožmarin je še povedal, da klasičnega napada na policista v letu 2002 niso zabeležili, zabe- ležili so pa tri poskuse preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ko so osumljenci s fizično silo poskušali preprečiti, da bi policisti izvedli uradne postopke. Najbolj zadovoljen je, da v letu 2002 niso prejeli pritožbe na delo policije, kar pa kaže tudi, da policisti spoštujejo človekove pravice in svoboščine, kar pa je tudi v interesu policistov kot državljanov. Zmago Šalamun Hajdina • 51. občni zbor Društva upokojencev Zlata plaketa ob 50-letnici V Domu gasilcev na Hajdini je 27. aprila potekal 51. občni zbor Društva upokojencev Hajdina, s katerim so tudi počastili 50-letnico uspešnega delovanja društva. Ustanovljeno je bilo leta 1952 za krajevni skupnosti Hajdina in Starše. Leta 1975 je imelo društvo 380 članov, tega leta so se tudi osamosvojili, člani iz Starš so ustanovili svoje društvo. Danes ima Društvo upokojencev Hajdina 743 članov. Kljub številčnosti pa s članstvom še niso zadovoljni, v društvo želijo vključiti prav vse upokojence v občini. 51. občnega zbora se je udeležilo okrog 220 članov, kot gost pa tudi Mirko Bernhard, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije in predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Za dosedanje uspešno delo je Društvu upokojencev Hajdina podelil zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Poudaril je pomen organiziranega delovanja upokojencev, samo tako bodo še bolj prepoznavni, bolj upoštevani v občini in državi. V nobenem primeru pa si ne smejo dovoliti, da bi jih potisnili na rob družbenega dogajanja. Vse pravice, ki jih imajo, so bile dosežene s trdim delom, nihče jim jih nima pravice vzeti. Pregled dela v lanskem letu je podal predsednik Zvonko Črček, ki je zlasti poudaril skrb za člane, ki jo udejanjajo skozi najrazličnejše društvene dejavnosti. Lani so se veliko ukvarjali z dopolnitvami društvenih pravil, oddajo bifeja v najem, ki je obratoval le tri mesece, težav, ki jih imajo, ker najemnica ni poravnala obveznosti, od občine pa so izvedeli, da njihov dom stoji za zemljišču, kjer je predvidena gradnja novega občinskega središča. Zato ga bodo morali prodati in si poiskati nadomestne prostore. Na občino so naslovili tudi vlogo, da bi jim pomagala pri stroških merjenja krvnega tlaka, ki ga za svoje člane in druge občane izvajajo vsako prvo nedeljo v mesecu. Poročilo predsednika je dopolnila tajnica Anica Cestnik, s stanjem financ je člane seznanila blagajničarka Marjana Kiseljak, poročilo o delu odbora za šport in re-keracijo je podal Karl Fridl, poročilo o delu komisije za kulturno dejavnost pa Maks Kampl. Ljudske pevke, ki so bile ustanovljene leta 1996 so imele lani več kot 30 nastopov, prav tolikokrat so nastopili tudi ljudski pevci, ki so začeli nastopati leta 1992. V komisiji za šport in rekreacijo tudi letos načrtujejo več izletov, namesto kolesarskega trima pa bodo letos organizirali spomladanski piknik v naravi z manjšim pohodom. O prehojeni poti društva z naslovom Naših 50 let je v skrbno pripravljenem poročilu spomnil Maks Kampl, ki je tudi eden najaktivnejših članov društva. Društvo je do svojih prostorov prišlo leta 1978. Člani so med drugim za njegovo ureditev prispevali 2665 prostovoljnih delovnih ur. Na 51. občnem zboru so se s priznanji zahvalili nekaterim najaktivnejšim članom. Prejeli so jih: Franc Pernat, Anton Do-bnik, Janez Volgemut, Angela Mlakar, Franc Zajc, Marjana Kiseljak, Marija Repič in Ljudske pevke, ki jih vodi Marta Sitar. Ob glasbi in veselem razpoloženju so se hajdinski upokojenci na praznično nedeljo še dolgo družili. ENKRATNA PRIlOŽNOST V METALKI PTUJ •motorna žaga HUSQUARNA 351 meč 37 cm, 3.1 KM 98.486.- •kosilnica STIHL FS 80 z nitko in kovinskim diskom. 1.2 KM lOS«®.- 93.396.- •raotorni prekopalnik MUTA MP 50 4 KM, širina 50 cm ^fS®.- 84.591.- •bencinski motokultivator MUTA-MAESTRAL 8,2 KM, z diferencialom 425l0tJD.- 363.460.- •bencinski motokultivator MUTA-PROFI 8,2 KM 333ïa3D.- 284.050.- •freza za motokultivator MUTA 60 cm 29i9tID.- 67.915.- •plastificirana mreža za ograje BEKAERT LUXANET, višina 66 cm 399.- •plastificirana mreža za ograje BEKAERT LUXANET, višina 91 cm 600.- Ponudba velja do odprodaje zalog. Metalka Trgovina d. d. ^ Prodajni center Ptuj AIfliUlfđ Rogo^niška 7. TKGOVINA tel; 02/749 18 00 _ _ Rabljena vozila TIP AUDIA4 2,6TIPTR0NIC FIAT PUNTO 1,2 16VELX3V HYUNDAI1,5GLSi KIA SPORTAGE 2,0 MRDi KIA SPORTAGE 2,0 MRDi MERCEDES 190E 2,0 0PELVEaRA1,8-16VKAR R CLIO PRIVILEGE 1,4 16V R LAGUNA 1,8 16V RXE R LAGUNA 1,8 16V GRANDI R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT R MASTER FURGON 2,5 D R MASTER FURGON 2,5 D RENAULT MEGAN BREAK 1,9 SEAT LEON 1,4/16V,5V LETNIK CENA 1997 2.400.000 2000 1.650.000 2000 1.550.000 1998 1.680.000 1999 2.390.000 1990 800.000 1998 1.900.000 2001 1.990.000 1998 1.900.000 2001 3.650.000 2001 4.750.000 1998 1.800.000 2000 2.500.000 2001 2.450.000 2000 1.950.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplafen preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) petovi^^ Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si Kurilno olje Petrol VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. PETROL Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si RADIOllITEDNIK Ormož • Rdeči križ v novih prostorih Preverjajo tlak, sladkor in holesterol Od 30 do 40 ljudi obišče vsak petek med 8.00 in 10.00 postajo RK Ormož, kjer lahko prekontrolirajo svoj krvni tlak, sladkor in holesterol. Podobne postaje so še v Vinskem Vrhu, Miklavžu, Središču ob Dravi in pri Veliki Nedelji. V Podgorcih imajo ženske aparate za merjenje in omarice za prvo pomoč kar na domu. Merjenje krvnega tlaka opravljajo brezplačno, za testiranje sladkorja in holesterola v krvi pa je potreben prispevek, saj so stroški materiala precejšnji. Meritve opravljajo prostovoljci RK in zdravstveni delavci. Po novih pravilih zavarovalnic je namreč vsak zavarovanec sedaj upravičen do brezplačnega kontrolnega pregleda sladkorja vsaki dve in holesterola vsakih pet let. Poleg tega so postaje RK redno tedensko druženje številnih starejših občanov, na njih se srečujejo prijatelji, se veselijo, če so zdravi in si pomagajo, če je treba, je povedala Marta Peršak. Na njih se širijo informacije in hkrati opravljajo tudi funkcijo zelo uspešne skupine za samopomoč. Seveda pa je to le ena izmed številnih dejavnosti, ki jo opravlja OZ RK Ormož, ki se sedaj nahaja v lepih novih prostorih na Ptujski cesti 8 f. V OZ je združenih 11 krajevnih organizacij s 3940 člani, predsednica območnega združenja RK pa je Majda Keček. Najbolj razširjena dejavnost RK je krvodajalstvo. V lanskem letu so organizirali dve enodnevni in eno dvodnevno krvodajalsko akcijo, ki se jih je skupno udeležil 501 krvodajalec, je povedala sekretarka OZ RK Boža Antolič. Kar 185 krvodajalcev pa se je skozi vse leto udeležilo odvzemov krvi v Ptujski bolnici. Zelo močna je tudi socialna dejavnost RK, saj zaposlene pravijo, da vedno več ljudi potrebuje pomoč, kar nekaj pa je tudi takih, ki so jo pripravljeni ponuditi. Tako so iz sredstev FIHO razdelili 238 prehrambenih paketov in pralni prašek socialno ogroženim družinam in posameznikom, 17 osnovnošolcem so pomagali s šolskimi potrebščinami, petim družinam so za različne namene po- Vsak petek med 8.00 in 10.00 postajo RK Ormož obišče med 30 in 40 ljudi. Na Ptujsko cesto 8 f si pridejo izmerit krvni tlak in sladkor ter holesterol. moči namenili sredstva v višini 350.000 SIT, 240.000 SIT pa so namenili za letovanje otrok. Socialne stiske posameznikov so velike. Največkrat pomagajo z oblačili in paketi hrane, ljudi usmerijo na institucije, ki jim še lahko pomagajo in dajo nasvet. Le v izjemnih primerih se odločijo za denarno pomoč. Veseli so, da je lani 16 osnovnošolcev ormoške občine lahko letovalo na Debelem Rtiču, 69 otrok pa se je udeležilo 14-dnevnega letovanja v Puna-tu. V delo so ves čas vključevali dva civilna vojaka, ki sta nudila pomoč invalidom, pomagala družinam na domu in delala z mladimi. Prav mladim posvečajo veliko pozornosti. Delo se na tem področju prepleta z aktivnostmi v okviru promocije zdravja in lokalne akcijske skupine Ormož. Skupaj so osnovnošolce in srednješolce ozaveščali na področju kajenja, alkoholizma, zdrave prehrane, spolnosti. V okviru tega je potekal tudi otroški počitniški tabor na Pohorju, ki se ga je udeležilo 39 otrok. Lani so organizirali tudi dva 10-urna tečaja prve pomoči za dijake in pripravljali ekipo CZ za tekmovanje na regijskem tekmovanju ter sodelovali pri organizaciji le tega. Izpeljali so tudi 17 tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil z 259 udeleženimi in 19 izpitov prve pomoči, na katerih je 232 kandidatov uspešno opravilo izpit. Prihodki iz tečajev so eden glavnih lastnih virov dohodka, ki jih ima RK. Letno razpolagajo z 21 milijoni tolarjev, od tega okrog 52 odstotkov primakne občina, ostalo pa po javnih pooblastilih država. Seveda je v to vštet tudi denar namenjen za plače, najemnino in funkcioniranje organizacije. Članarine, ki jih krajevne organizacije dobijo od svojih članov, ostanejo v kraju za funkcioniranje organizacij. vki Sv. Jurij • 7. Jurjevi dnevi Pireditve se množijo, ■ ■■ ■■ Mm m m tradicija živi naprej V krajevni skupnosti Sv. Jurij so od 21. aprila do 3. maja potekali 7. Jurjevi dnevi in 10. obletnica jurjevega. Prireditve so pričeli z otvoritvijo razstave Zveze društev upokojencev in društev kmečkih gospodinj v kulturnem domu pri Sv. Juriju. Predstavniki KS Sv. Jurij so 23. in 24. aprila obiskovali starejše občane na domu. 25. aprila je potekalo tradicionalno športno tekmovanje lovcev in gasilcev. Lovci in gasilci so se pomerili v sedmih športnih panogah (podiranje tarče, vleka vrvi, streljanje z malokalibrsko puško, nogomet, šah, karte in pikado). Uspešnejši so bili gasilci, ki so lovce premagali s 5:2 in tako tretjič zapored osvojili prehodni pokal KS v trajno last. V soboto, 26. aprila, je po- tekala osrednja proslava ob 7. krajevnem prazniku. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor OŠ Sv. Jurij, mlajša folklorna skupina KUD Ivan Cankar in Aleksandra Potrč. Zbranim je spregovoril predsednik KS Sv. Jurij Jože Škrlec. Na proslavi pa so podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli Alojz Žnofl iz Sp. Gasteraja, Franc Gajzer iz Sp. Gasteraja, Marija Diemad iz Varde in Mirko Škrlec iz Zg. Partinje. Najvišji priznanji KS Sv. Jurij — jurjev srebrnik pa sta prejela predsednica TD Dediščina Marija Šau-perl in folklorna skupina pri KUD Ivan Cankar. Ob koncu prireditve pa je vinogradniško Foto: ARHIV Blagoslova se je udeležila tudi Herbersteinova konjenica. društvo svojim članom podelilo priznanja in medalje za 35 vinskih vzorcev, ki so jih prinesli na ocenitev. V nedeljo, 27. aprila, na Jur-jevo nedeljo pa je potekal v organizaciji turističnega društva Dediščina 10. tradicionalni blagoslov konjev, za katerega je bilo letos prijavljenih okrog 70 konjenikov. Blagoslova se je zaradi slabega vremena udeležilo samo 37 konjev, manjkale pa so konjske vprege. Pred praznikom dela pa so tudi v KS Sv. Jurij postavili prvomajsko drevo v Sp. Gas-teraju in v Jurovskem Dolu. Društvo podeželske mladine Slovenskih goric pa je v sredo, 30. aprila, organiziralo kreso-vanje na kmetiji Senekovič. 1. maja pa je športno društvo organiziralo tradicionalne športne igre med zaselki krajevne skupnosti. Ekipe so se pomerile v nogometu, vleki vrvi, šahu in streljanju. Praznovanje Jurjevih dnevov pa so zaključili v soboto, 3. maja, s tradicionalnim pohodom po krajevni skupnosti z naslovom Spoznajmo svoj kraj, ki se ga je udeležilo 43 pohod-nikov. Prehodilo so šolsko Par-tinsko pot v dolžini cca. 26 km. Pohod je organiziralo turistično društvo Dediščina. Zmago Šalamun Benedikt • Okrogla miza o nasilju v družini Pomembno je sodelovanje med službami Občina Benedikt in Policijska postaja Lenart sta v četrtek, 24. aprila, v lovskem domu Benedikt organizirala okroglo mizo o nasilju v družini. O problematiki nasilja v družini in o možnostih reševanja le-te na lokalni ravni so spregovorili Bojan Udovič iz Urada direktorja PU Maribor, Boris Koren iz Urada kriminalistične policije za mladostništvo pri PU Maribor, Stojan Privšek vodja skupine za preventivo na uradu kriminalistične policije PU Maribor, Jože Rožmarin komandir policijske postaje Lenart, Nuška Zobec iz nevladne organizacije Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in vseh drugih oblik nasilja, Brigita Peršak vodja Varne hiše Maribor, Marija Klobasa direktorica Centra za socialno delo Lenart, Zinka Jurša iz Centra za socialno delo Lenart, Feliks Jakopec ravnatelj OŠ Benedikt, Milan Gumzar župan občine Benedikt, Jože Kraner župan občine Cerkvenjak, Bogomir Ruhitelj župan občine Sv. Ana, Mirko Šijanec, Tea Šauperl, Danijela Cipot in Viktor Prosič. Zbrane je pozdravil župan Milan Gumzar, ki je povedal, da se je v zadnjih desetih letih v Benedikt priselilo 500 ljudi, zato se je število teh kaznivih dejanj v občini Benedikt povečalo. Okroglo mizo so organizirali na pobudo komandirja PP Lenart Jožeta Rožmarina. Posamezni sodelujoči so predstavili delovanje služb, iz katerih prihajajo, in bili so enotnega mnenja, da nasilje v družini ni stvar posameznika, ampak celotne družbe. Razpravljavci so menili, da se vrtijo v začaranem krogu, in govorili o pomanjkanju strokovnjakov in finančnih sredstev, bili pa so Ljutomer tudi mnenja, da se stvari na tem področju v zadnjih letih spreminjajo na boljše, k čemur je veliko pripomogla tudi sprememba zakonodaje. Nasilje v družini pa je možno reševati samo s sodelovanjem vseh služb. Zmago Šalamun Višje cene socialnovarstvenih storitev Občina Ljutomer je v skladu z zakonom o socialnem varstvu dolžna organizirati ter financirati socialnovarstveni storitvi pomoć na domu in osebno pomoč, ki jih za ljutomersko občino izvaja Center za socialno delo Ljutomer. Doslej je način financiranja potekal v razmerju 15 odstotkov občina ter 85 država, občina Ljutomer pa je v lanskem letu namenila za financiranje programov Centra za socialno delo Ljutomer dobrih 12 milijonov tolarjev. Na novo izdani podzakonski predpisi so prinesli nova določila kot osnove za financiranje centrov za socialno delo. Za občino Ljutomer se priznava 0,33 delavca za strokovno delo za pomoč na domu in 0,49 delavca za osebno pomoč. Prav zaradi tega so morali sprejeti nove cene za izvajanje teh dveh programov. Cena socialnovar-stvene storitve osebna pomoč znaša v letošnjem letu 286.128 tolarjev mesečno, cena strokovne priprave, vodenja in koordiniranja storitve pomoč na domu pa je v letu 2003 271.500 tolarjev mesečno. Cena storitve pomoči na domu je 2.587 tolarjev na efektivno uro, cena storitve pomoči na domu pa za subvencijo občine za vodenje in subvencijo Republiškega zavoda za zaposlovanje znaša za uporabnike 1.731 tolarja na efektivno uro. (MŠ) Ptuj • Viktorinov večer - petek ob 19.30 Novi Maksimilijan Kolbe? Patri minoriti, ki že več kot deset let dajejo gostoljubje Društvu Viktorina Ptujskega, imajo spet razlog za veselje. V petek, 9. maja, bo namreč na Viktorinovem večeru predstavitev knjige o minoritu Placidu Corteseju. Kdo je bil ta mož in zakaj predstavitev? Rojen je bil leta 1907 na otoku Cresu, študiral teologijo v Padovi in v Rimu in bil leta 1930 posvečen za duhovnika. Deloval je v Milanu in v Padovi, kjer so mu kmalu zaupali odgovorno uredniško mesto glasila Messaggero di S. Antonio. Zaradi vojne se je vse bolj posvečal doborodelnosti in sčasoma prešel z novinarskega dela v celoti na dobrodelnost. To je bil čas, ko so se polnila koncentracijska taborišča, preganjani so bežali na vse strani. Predstojniki so ga določili, da naj bi kot duhovnik pomagal internirancem v Padovi in okolici, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Naloge se je takoj lotil z vnemo in vestno- stjo. Pri delu so mu pomagali tudi nekateri begunci iz Slovenije in študentje, ki so takrat študirali medicino v Padovi. Mnogi so se ga še kasneje spominjali, tako na primer Stanko Kociper, ki piše v knjigi Kar sem živel, objavljeni leta 1996 v Ljubljani: ""Po svojih zvezah si je drobni, šepasti, neznatni pater "Črni", kakor so patra Placida Corteseja imenovali interniran-ci zaradi minoritske kute, priboril vstop v taborišče. Koliko zavojev in necenzuriranih pisem je prinesel pater pod široko kuto v taborišče, vemo samo tisti, pred katerimi se je ta zlata duša naskrivaj "raztovorila" ali zopet "otovorila" s pismi, ki jih je na svoje stroške frankiral in odpošiljal s civilno pošto." Če so Italijani Cortesejevo delo vsaj tolerirali, pa se je po nemški zasedbi začel krog okoli njega ožiti. Nemci so silovito preganjali Jude in Cortese je pomagal tudi tem. Po zvezi v Milanu jih je pošiljal v Švico. Reševal je tudi zavezniške letalce, jim oskrboval lažne dokumente in jih pošiljal na ladje, ki so čakale nanje v Jadranskem morju. V zadnjem času je prišlo na dan tudi to, da je v poročilih zaveznikom zmanjševal pomen Ljubljane, da bi od mesta odvrnil bombardiranje. Pri pomoči je tvegal vse. Nemci so ga obdali z ovaduhi in 8. oktobra 1944 sta ga dva agenta v civilu izvabila iz samostana in nikoli več se ni vrnil. Po vojni, leta 1946, je v Pa- dovo prispelo angleško priznanje za pomoč zavezniškim vojakom, leta 1948 pa odlikovanje bronastega križa češkoslovaškega predsednika Beneša, v Padovi so po njem imenovali ulico. Nato pa je padel težek molk, ki je trajal do leta 1995, ko se je začel spet prebujati spomin na tega neverjetnega človeka. Velike zasluge za to ima novinar na slovenskem programu italijanske televizije v Trstu, Ivo Jevnikar. On in še drugi raziskovalci Cortesejevega življenja bodo prisotni tudi na petkovem Viktorinovem večeru, tako msgr. Vitale Bommarco, goriški nadškof, bivši generalni predstojnik minoritskega reda in Cortesejev rojak s Cresa, prav tako p. Tito Magnani, odgovor- ni za zadeve svetih minoritske province sv. Antona Padovan-skega, Appollonio Tottoli, avtor biografije o Corteseju, ga. dr. Majda Mazovec, zdravnica iz Ljubljane, priča iz tržaškega zapora, p. Slavko Stermšek, provincial slovenskih minoritov, ter Doroteja Emeršič, prava-jalka hrvaške izdaje. Pogovor bo vodil p. Janez Šamperl. Življenje, delo in smrt tega hrvaško-italijanskega minorita so močno podobni póti poljskega sobrata, patra Maksimilijana Kolbeja, ki je dobesedno dal življenje za sojetnika v taborišču in bil že proglašen za svetnika. Se obeta minoritskemu redu še en svetnik, ki je močno povezan tudi s Slovenci? Zbor sv. Viktorina bo oplemenitil večer z izvajanjem nekaterih delov Brucknerjeve maše. Obenem pa bo tudi otvoritev fotografske razstave umetnostnega fotografa Gorana Saboli-ča iz Celja, ki se bo predstavil s ciklom fotografij iz Assisija ob začetku leta sv. Klare Asiške. Torej dovolj razlogov za obisk Viktorinovega večera v petek, 9. maja, ob 1930 uri v refekto-riju minoritskega samostana. D. E. Id Ptuj • Na obisku veleposlanik EU Slovenija - ena najbolje pripravljenih Nadaljevanje s strani 1 Delegacija Evropske komisije v Republiki Sloveniji že četrto leto izvaja obsežen komunikacijski program, s katerim slovensko javnost seznanja z vsemi vidiki Evropske unije in s pristopom Slovenije vanjo. Del tega je pomenil tudi evropski dan v Ptuju z obiskom veleposlanika Erwana Fouereja. Srečanja z Erwanom Fouere-jem v dvorani Mestne hiše so se poleg župana dr. Štefana Čela-na udeležili tudi direktor občinske uprave magister Stanko Glažar ter vodje nekaterih oddelkov. Župan dr. Štefan Čelan je visokemu gostu zaželel toplo dobrodošlico ter izrazil svoje prepričanje, da je naše mesto že ves čas v Evropi, zato ob formalnem vstopu Slovenije leta 2004 ne pričakuje nobenih težav. Če nam je Ptuj uspelo ohraniti prek 2000 let, se bomo znali prilagoditi in ostati tudi v družbi evropskih narodov. Vendar pa po županovih besedah za celotno združeno Evropo naloga ne bo lahka, kajti ZDA ima na drugi strani tudi velikega zaveznika v azijskem prostoru, druži pa ju isti interes, vstopiti v evropski trg. Zato bo potrebno strpno dogovarjanje in iskanje skupnih točk, kjer smo v primerjavi z ZDA in Azijo v prednosti. Srečanje v Ptuju pa je župan razumel kot prvi korak k tesnejšemu sodelovanju na področju evropske povezave. Veleposlanik Erwan Fouere je izrazil navdušenje nad lepotami našega Ptuja in dejal: "To je moj prvi obisk v tem zgodovinskem mestu, sicer pa sem o Ptuju že veliko prebral in videl v vaši prestolnici Ljubljani, zato sem si ga želel ogledati in se obenem pogovoriti z nekaterimi njegovimi predstavniki." Ob tem, ko je predstavljal stališča evropske komisije do vstopa Slovenije pa je poudaril: "Za nas je Slovenija ena najbolje pripravljenih držav za vstop v Evropsko unijo. Sam sem v Sloveniji že eno leto in prevzela me je odločnost za to integracijo tako na nacionalni kot lokalni ravni. Že sedaj Slovenija uspešno sodeluje v Evropi z nekaterimi skupnimi programi, kot recimo v programu na področju čiščenja odpadnih voda, v programu za razvoj srednjih in manjših po- djetij. Izziv, s katerim se soočate, pomeni predvsem razvoj gospodarske in socialne politike, za kar je program že prilagojen za naslednja tri leta. Pri tem pa morajo regije in občine odigrati še pomembnejšo vlogo, zato sem vesel, da ste pod vodstvom premiera Ropa že ustanovili novo Ministrstvo za regionalni razvoj in z ministrico Kovačiče-vo sva že v stalnem stiku. Zavedati se moramo, da je združevanje moči, medsebojnih vezi in lobiranje zelo pomembno pri uresničevanju skupnih interesov v Evropi. Vesel sem, da že obstajajo močne vezi med Slovenijo in Irsko, od koder prihajam, sicer pa sem optimističen in prepričan, da bo imela Slovenija z vstopom v Evropsko unijo več pomembnih koristi." Visoki gost je obisk v Ptuju nadaljeval v gimnaziji, kjer je dijakom predaval o Evropski uniji in integracijah. O tem se je pogovarjal tudi s predstavniki Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, svoj obisk pa je sklenil z udeležbo na okrogli mizi o Evropi in evropskih povezavah, ki so jo pripravili v ptujskem društvu upokojencev. V okviru evropskega dne je bil ta dan pred Mestno hišo v Ptuju tudi Evrobus vladnega urada za informiranje, študentje pa so na stojnicah ob njem mimoidočim ponujali aktualno gradivo in brošure o Evropski uniji. M. Ozmec Sedem (ne)pomembnih dni Čigav zakon? Dušan Lajovic, avstralski podjetnik slovenskega rodu je še vedno častni generalni konzul Slovenije v Novi Zelandiji. Slovensko zunanje ministrstvo še vedno "premišljuje", kaj naj stori s človekom, ki je konec aprila na svetovnih spletnih straneh objavil milijonski spisek domnevnih sodelavcev nekdanje tajne policije Udbe in tistih, ki naj bi bili nadzirani od nje. Objava je, kot je znano, sprožila najrazličnejše odmeve, špekulacije in ugovore. Toda to v Sloveniji očitno (že spet) ni pomembno. Če bi bilo drugače, ne bi bilo splošnega političnega licitiranja, ali je Lajovic ravnal prav ali napačno. Prav tako se zunanjemu ministrstvu ne bi bilo treba dneve in dneve "mučiti", kaj naj stori s svojim častnim konzu- lom, ki očitno zelo natančno ve, koliko je ura oziroma da v Sloveniji tisto, kar je sveto v vsaki državi -spoštovanje lastnih zakonov - pač ni kakšna posebna odlika in navada. Zato ni čudno, da celo arogantno izjavlja, da naj ga odstavijo, če so v Sloveniji takšni norci in idioti. Zdaj je poglaviten odgovor na vprašanje, ali je človek, ki krši zakone države, ki jo zastopa v tujini, lahko še naprej v tej funkciji. In ali je osebnost, ki ji je očitno do tega, da bi v življenje svojega naroda kar naprej vnašala nekakšne napetosti in delitve, sumničenja in obtožbe, sovraštvo namesto medsebojnega razumevanja, res najbolj ustrezna za diplomatskega predstavnika vseh Slovencev!? Čisto posebno nerazumevanje zakonov in "zaslug" pa smo prav te dni srečali tudi v aferi, v kateri kot glavni akter nastopa slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Zunanje ministrstvo je pretrgalo pogodbo o posebnem šolanju diplomatov, ki jo je imelo z ljubljansko fakuleteto za družbene vede in posel zaupalo še nevzspostav-ljeni zasebni pravni fakulteti in diplomatski akademiji v Portorožu, s katero naj bi kot profesor sodeloval tudi zunanji minister dr. Rupel. Časopisi (Delo, Dnevnik itd.) so podvomili v regularnost in etičnost celotnega početja zunanjega ministrstva in še zlasti zunanjega ministra, direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko pa je v vsem skupaj zaznal znamenja morebitne zlorabe službenega položaja in korupcije ter generalnemu državnemu tožilstvu predlagal ustrezno preiskavo. Penko je storil, kar je moral storiti. Pravzaprav bi si težko predstavljali drugačno ravnanje visokega (državnega) predstavnika za boj proti korupciji. S svojo hitro akcijo je pravzaprav vsem dokazal, da vlada, katere sestavni del je, misli s preprečevanjem korupcije skrajno resno in da pri tem ne dela nobenih razločkov. Po drugi strani pa so v Penkovem početju tudi vsi elementi zaščite visoke vladne institucije in visoke vladne osebnosti pred morebitnimi podtikanji in neopravičenimi obtožbami. Penko namreč dr. Rupla ni obtožil za korupcijo, zahteval je preiskavo, ki s svojimi izsledki seveda lahko dokaže tudi Ruplovo nedolžnost. Zaradi vsega tega je še toliko bolj presenetljiv aroganten odziv zunanjega ministra dr. Rupla na pisanje tiska in še zlasti na ravnanje direktorja državnega urada za preprečevanje korupcije Boštjana Penka: "Marsikaj od tega, kar piše v časopisih, je namenjeno dis- kreditaciji moje osebe in funcije zunanjega ministra. Napadi so nezaslišani. Kaj takšnega se v Sloveniji še ni dogajalo. Delovanje zunanjepolitičnega sistema Slovenije bi bilo lahko zaradi tega ogroženo ... Penko je naredil veliko neumnost. Njegove izjave so brez primere in bodo lahko dobile epilog ... Penko ni pristojen za to, da bi mene kamor koli prijavljal. Namesto, da bi se ukvarjal s korupcijo, se ukvarja z akademskimi načrti. Sem odgovoren in pošten človek in tožil bom vsakega, ki bo trdil nasprotno ... Nikoli si nisem neopravičeno prisvojil niti tolarja ...," je na posebni tiskovni konferenci zunanji minister dr. Dimitrij Rupel užaljeno nizal pripombe (in obtožbe) na račun tiska in direktorja državnega urada za preprečevanje korupcije. Minister dr. Rupel tako zagotovo ni pokazal, da se ima pred zakonom za enakega med enakimi oziroma da zakoni enako veljajo zanj kot ministra kot za kakšno prebito paro z ulice. Škoda. Jak Koprivc in tam Lovrenc • Razvitje prapora Foto: Zvonimir Hole, župan občine Kidričevo, razvija prapor. V društvu upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju so izvedli 27. letno konferenco, kjer so pregledali delo v minulem obdobju in ga ocenili za uspesno. Priložnost so izkoristili tudi za razvitje društvenegaprapo-ra, katerega botra sta bila Anica Černenšek s Podlož in Boris Bavdek iz Apač. V kulturnem in zabavnem programu so nastopile pevke podeželskih žena in fantje treh vasi. DanHo Klajnsek Ptuj • Novo vodstvo kirurgije S prvim majem je vodenje kirurškega oddelka ptujske bolnišnice kot v. d. prevzel mag. Teodor Pevec, dr. med. specialist, za stalnega namestnika pa so imenovali Darka Jazbeca, dr. med. spec. Do prvega maja je kirurški oddelek vodil Marko Bricelj, dr. med. spec., a je zaprosil za razrešitev. MG Ptuj • Čistilna akcija MF ZLSD Nekaj deset članov Mladega foruma ZLSD Ptuj se je v soboto, 26. aprila, udeležilo akcije čiščenja okolja. Tovrstno akcijo je MF organiziral že četrto leto. Delali so v dveh skupina. Prva skupina je pobirala smeti ob Tihi poti skozi pokopališče, mimo srednješolskega centra, Rimske peči in okoliških garaž, druga skupina pa je očistila obrobje Potrčeve ceste, Ciril-Metodovega drevoreda, okolico bolnice ter zdravstvenega doma. Kot je povedala Petra Kurnik, ki je projekt vodila, so forumovci v dobrih dveh urah nabrali dobrih deset 150-litrskih vreč smeti. Mojca Zemljarič Dornava • Odpirajo prostore za mlade V soboto, 10. maja, bodo člani Kluba mladih iz Dor-nave odprli svoje prostore, ki so si jih uredili v stari šoli. Najprej bo kulturni program, v katerem bo nastopila godba na pihala iz Dornave, mladi glasbeniki in Mili. Sledila bo zabava za mlade. Marija Slodnjak Foto: DK Haloze • Dogajanje v turistični vasi Prvi dan drobnice Za haloško kmetijsko in turistično ponudbo je bil v soboto pomemben dan. Društvo rejcev drobnice Haloze je v okviru aktivnosti turistične vasi Halonga organiziralo Prvi dan rejcev drobnice. Srečanje je bilo na turistični kmetiji Korpič v Dravcih, kjer so se zbrali rejci drobnice z ob-mo~ja Haloz ter številni gostje iz cele Slovenije. Prireditev je imela promocijski in družabni namen, tako so organizatorji ob predstavitivi ovčereje in kozjereje v Halozah in Sloveniji, poskrbeli tudi za kulinarične užitke, predvsem s ponudbo pečene jagnjetine in seveda drugimi dobrotami. Na ogled je bila tudi oprema za rejo drobnice, nekaj izdelkov obeh rej, od kozjega sira do ovčjega in kozjega krzna, zanimiva ponudba haloških spominkov in še bi lahko naštevali. Osrednja zanimivost je veljala prikazu striženja ovac. To opravilo je bilo nekoč v Halozah dokaj vsakdanje, danes pa ga obvladajo le redki posamezniki. Strojno striženje je predstavil Damjan Drobnič, ročno Prvi dan drobnice je bil v vasi Dravci, ki je najmanjša vas na območju bivše občine Ptuj. Šteje 19 hišnih številk in je znana po dobrem vzajemnem sodelovanju vaščanov, ki vidijo svojo prihodnost v haloški turistični ponudbi. Vas, kije nastala pred približno 350 leti, se ponaša s številnimi zanimivostmi: leži v dolini med haloškimi griči, nudi športno rekreacijske užitke v lepi naravi, ribolov, skozi njo pelje Vinsko-turistična cesta in Haloška planinska pot, v vasi stoji eden največjih haloških klopotcev in nenazadnje, v vasi je zelo aktivno Kulturno-turistično društvo Klopotec. pa Milan Vesenjak. V prikazu striženja ovac je sodeloval tudi predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Boris Grabrijan. Kot je povedal, lahko dober strižec ostriže ovco prej kot v minuti, dnevno tudi do 500 in več ovac. Morda se bo striženje ob širjenju ovčje-reje v Halozah tudi pri nas razvilo v tekmovalno disciplino, predvsem pa bodo tega opravila vešči vse številčnejši rejci. Čeprav je danes reja ovac zanimiva predvsem zaradi mesa, je potrebno ovce ostriči vsaj enkrat letno. Društvo rejcev drobnice Haloze je bilo ustanovljeno leta 2000 in že žanje uspehe svojega dela. Kozjereja in ovčjere-ja se znova vračata v Haloze. Trenutno se s to dejavnostjo ukvarja 45 kmetij, ki goji tisoč ovac in 139 koz, za pašo in pridelavo krme pa imajo te kmeti- Ročno striženje ovac je prikazal Milan Vesnjak. Foto:jb je na voljo okoli 200 hektarjev površin. V društvu ocenjujejo, da so v Halozah še dobre možnosti za širitev reje drobnice. Podobne so razmere v slovenskem merilu, kjer je reja drobnice v zadnjih letih v velikem porastu. Razlog je predvsem v tem, da je bila ta kmetijska dejavnost v minulih desetletjih že skoraj pozabljena. Tako je bilo leta 1991 v Sloveniji samo okoli 20 tisoč ovac, danes pa šteje čreda drobnice okoli 100 tisoč ovac in 30 tisoč koz. Možnosti razvoja so še od števila 350 do 400 tisoč živali. Tako število drobnice bi ob nezmanjšanem številu goveda zaustavilo sedanje zaraščanje slovenskega podeželja, predvsem nekoč obdelanega hribovitega sveta. V reji drobnice so torej še neizkoriščene možnosti slovenskega kmetijstva. Enako velja za Haloze. Po prvi uspeli prireditvi upamo, da društvu rejcev drobnice Haloze ne bo zmankalo energije in dobre volje za organizacijo podobnih prireditev tudi v prihodnje. Vztrajnost se bo gotovo obrestovala z vse večjim obiskom ljubiteljev dobre hrane in pijače ter mirne in lepe ha-loške narave, na čemer sicer temelji zamisel haloške turistične vasi Halonga. J. Bracic Namig za pomladanski izlet Ni daleč, je pa vredno ogleda Ptujski turistični vodniki so letos Ptujčane popeljali v okolico Ptuja. S tem so na že tradicionalen način obeležili svoj praznik, mednarodni dan turističnih vodnikov. Skupaj z njimi so ponovno odkrivali kulturno-zgodovinske lepote, ki tudi zato, ker so tako blizu, za večino pogosto ostanejo skrite. Lepi majski dnevi so priložnost, da po njihovi poti stopite tudi vi. Prva postojanka je bila Do-minkova domačija v Gorišnici, ki je edina v celoti ohranjena panonska hiša v Sloveniji. Stara je 300 let. S svojo lepoto in izvirnostjo še danes navdušuje. Za marsikoga predstavlja izvir novih idej. Letno si jo ogleda več kot štiri tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Ob njej potekajo najrazličnejše prireditve, vezane na ljudsko izročilo. Na griču v Veliki Nedelji si stojita nasproti grad in cerkev Svete Trojice. V mogočni stavbi velikonedeljskega gradu domuje etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj, v kateri so na ogled predmeti meteri-alne kulture iz celotnega območja občine Ormož. Zbirka je pričela nastajati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zajema okrog sedemsto predmetov. Sam grad je zgo-dnjebaročna arhitektura z renesančnimi primesmi. Jedro je dvonadstropna, štirikotna grajska stavba z notranjim dvoriščem. V notranjosti gradu je še posebej dragoceno balustrad-no baročno stopnišče in kapela z baročnim štukom na stropu; na dvorišču pa baročni vodnjak s kamnitim vencem Dominkovo doma~ijo letno obis~e ve~ kot štiri tiso~ obiskovalcev od blizu in dale~. in železno konstrukcijo. Oprema, ki je nekoč krasila veliko-nedeljski grad, kot daleč po svetu znani plastiki sv. Barbare in sv. Katarine ter Sočutne, se danes nahaja v ptujskem Pokrajinskem muzeju. Cerkev Svete Trojice v Veliki Nedelji se prvič posredno omenja leta 1219, po vsej verjetnosti pa je obstajala že pred letom 1199. Zgradil jo je Friderik I. Ptujski. Stara romanska cerkev je skozi stoletja doživela več prezidav in dozidav. Bistvene spremembe pa je doživela leta 1674, ko je bil nadzidan tudi zgodnjegotski zvonik. Kri-žev pot v njej je bil postavljen leta 1839. Posebej zanimiva in vredna ogleda pa je romanska apsida, kjer je mogoče videti tudi najstarejši krstilni kamen iz pohorskega marmorja, ki je bil izdelan ob ustanovitvi župnije leta 1236, po nekaterih podatkih pa celo v 9. stoletju, in velja za najstarejši krstilni kamen na Slovenskem. Na obdobju je okrašen s štirimi ženskimi glavami kot simbolom štirih rajskih rek, štirih evangelijev, štirih strani sveta. V apsidi je postavljen tudi oltar z Dajnkove domačije. Peter Daj-nko je bil slovenski jezikoslovec, velikonedeljski župnik in dekan, ki je pričel pisati župnijsko kroniko Velike Nedelje. Tudi po njegovi zaslugi je iz obdobja 1840 do 1860 ohranjenih veliko zanimivosti o Veliki Nedelji in njeni okolici. Velikonedeljski grad se ponaša z bogato etnološko zbirko. Kot je videti na sliki je njegova zunanjost precej načeta, pa tudi okolica ni najbolj zgledno urejeno. Ne glede na to, si je grad vredno ogledati. Sv. Jurij ob Sčavnici Odlično znanje mladih kmetovalcev V prostorih Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici je potekal državni kviz Mladi in kmetijstvo. Glavni namen tekmovanja je izobraževanje mladih na podeželju, ki bo ob vstopu v Evropsko unijo še toliko bolj pomembno, saj bo treba nadoknaditi zaostanek za kmetijami na območju Evropske unije. Na tekmovanju je znanje merilo 11 tričlanskih ekip iz vseh slovenskih regij, ki so svoje znanje morale dokazati že na predhodnih tekmovanjih: najprej je bil to lokalni kviz, nato pa še regijsko tekmovanje, na katerem je na območju Pomurja sodelovalo sedem ekip. Vprašanja v treh tematskih sklopih so bila pripravljena na državni ravni, v vsakem sklopu se je zvrstilo po 9 vprašanj. Tako so udeleženci odgovarjali na vprašanja o žepnem bontonu, varstvu pri delu na kmetiji ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Dogajanje je spremljala 6-članska strokovna komisija, največ znanja pa je pokazala ekipa iz Krškega, drugo mesto je osvojila druga ekipa Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, tretja je bila ekipa iz Moravč. Ob kvizu pa so pripravili tudi okroglo mizo na temo Zgodnje upokojevanje kmetov in pomoč mladim prevzemnikom, katere sta se udeležila tudi sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Simončič ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Natalija Skrlec Foto: MG Foto: MG Ormož • Literarni večer "Maribor je moj osebni mit" Andrej Brvar, mariborski pesnik, publicist in urednik, je bil ob izdaji svoje knjige Odzivi gost tokratnega literarnega večera v organizaciji knjižnice F. K. Meška iz Ormoža. V sproščenem pogovoru med prijatelji, ki ga je vodila direktorica Cirila Gabron Vuk, so prišle na dan številne zanimivosti iz Brvarjevega življenja in ustvarjanja, utripa štajerske prestolnice in prioritetah založniške branže. Odzivi so izšli pri založbi Litera. Gre za študentsko založbo, in zanimivo je, da so v Sloveniji trenutno kar tri etablirane študentske založbe. Izdajanje neprofitne literature je bolj ali manj prešlo v njihovo domeno, kar govori o skomer-cializiranosti večjih slovenskih založb. Te namreč izdajajo izključno knjige, ki prinašajo denar. Za slovensko literaturo, za izdaje domačih avtorjev, ponatise klasikov pa skrbijo v Lite-ri, ki deluje kot javni zavod in preživi s pomočjo dotacij države, občine in študentske organizacije. Andrej Brvar, ki je nekoč skrbel za beletristiko pri mariborski založbi Obzorja, je sedaj urednik Litere. Spomnil se je začetka devetdesetih let in časov, ko je bilo gospodarstvo na psu, a vendar je bila benevolenca pri podjetjih za izdajo knjig velika, "kot da bi čutili, da gre za nas, za Slovence". Za izdajo marsikatere knjige so prispevali tudi do 70 odstotkov sredstev. Čim trdneje so se ustoličile kapitalistične manire, toliko manjša je bila naklonjenost pri sponzorjih. V zelo pozitivni vlogi je predstavil tudi ormoškega župana Vilija Tro-fenika, ki je v tistih časih s finančnim prispevkom občine pri izdaji knjige Stanka Kocipra Goričanec pomembno vplival na to, da je bil avtor izdan v Sloveniji in odkrit tudi od drugih založb. Med drugim je za Mladinsko knjigo napisal tudi avtobiografijo. V teh letih se je do odrinjenih in pozabljenih avtorjev poravnavala krivica časa in ljudi. Odzivi — pogovori in zapisi so nastali po naključju, na pobudo Orlanda Uršiča, direktorja Litere. Gre za izbor publicistike, ki se je nabral v obdobju zadnjih 30 let. Gra- Andrej Brvar: »Nikoli se nisem imel za angažiranega avtorja.« Dokler ni zbral gradiva za Odzive. divo je razporejeno kronološko, zajema pa štiri problemske sklope - poezija in avantgarda sedemdesetih let, narod in država sredi osemdesetih, založništvo in mariborska kultura, Maribor z vsemi svojimi problemi. Maribor je v Brvarjevem življenju stalnica. Leta 1999 je napisal Mariborsko knjigo, drugo iz serije slovenskih mest. Pravi, da ne gre za antologijo mariborskih pesnikov in pisateljev, kot je pogosto napačno razumljeno, gre za zbornik poezije, literature, spominov, v katerih se odseva Maribor skozi čas. Opozoril je, da bo čimprej potrebno vanjo vključiti tudi zamolčano zgodovino in kulturo nemškega prebivalstva, ki mu je bil Maribor prav tako dom, ki so ga v določenem zgodovinskem trenutku morali zapustiti. Brvar o tem, da bi zapustil Maribor, ne razmišlja. Tudi ko so ga zapustili mladostni prijatelji in sogovorniki, se ni mogel sprijazniti z Ljubljano. Dojemal jo je kot kulturniški akvarij, kjer prevelika koncentracija lepega ni več prav nič lepa. Sicer pa goji aktivna prijateljstva in kontakte po vsej Sloveniji, ki je z izgradnjo cest postala precej dostopnejša in Slovenci se bomo počasi zbližali. Pravi, da pogosto sliši to, da je ostal v Mariboru kot očitek, vendar osebnemu mitu, mladostni ljubezni se pač ne gre odpovedati. Andrej Brvar je bil namreč rojen v Čačku, v Srbiji leta 1945. Njegovi starši so bili izgnani in ker se je kmalu za njim rodila še sestra, so v Srbiji ostali vse do njegovega vstopa v šolo, ko je bilo treba fanta vpisati v slovensko šolo. V tistih časih mu je mama pogosto govorila o Mariboru, ki je tam nekje daleč, kjer se s soncem obsijani ljudje sprehajajo ob treh ribnikih in svoje otroke peljejo v slaščičarno. Maribor je postal njuna skupna želja in ljubezen. Realnost Maribora pa že leta ni zavidljiva in zelo malo je takih, ki vztrajajo z njim. Prihodnost mesta Brvar vidi v bančništvu, malem gospodarstvu, kulturi in univerzi ter turizmu. viki klemenčič ivanuša JERRY SPINELLI Tednikova knjigarnica Zvezdica Berem časopise. Berem časopise od vsepovsod. Preskočim naslovne strani in brskam po zadnjih. Preberem lokalna obvestila in mašila. Vsepovsod lahko opazim majhna drobna dejanja, vse od Maina do Kalifornije. Berem o moškem v Kansas Cityju, ki vsak dan stoji na prometnem križišču in maha ljudem, ki se vozijo v službo. Berem o majhni deklici v Oregonu, ki prodaja limonado pred svojo hišo za pet centov na kozarec — in vsakemu kupcu nudi brezplačno praskanje po hrbtu. Kadar berem te stvari, se vedno sprašujem, ali je le ONA TAM? Razmišljam o tem, kakšno je sedaj njeno ime. Zanima me, ali še ima sončne pege. Sprašujem se, ali bom še kdaj dobil drugo priložnost. Sprašujem se, vendar ne obupujem. Čeprav sam nimam družine, nikoli nisem osamljen. Vem, da me nekdo opazuje. Odmev njenega smeha je moj drugi sončni vzhod, ki me vsako jutro prebudi in ponoči čutim, da me ne opazujejo samo zvezde. Prejšnji mesec, en dan pred rojstnim dnevom, sem po pošti prejel zavito darilo. Bila je kravata z ježevci. Ravnokar ste prebrali besede zadnje, sto petindevetdesete strani knjige, ki me je neizmerno presenetila in vam jo, dragi bralci knjigarnice, iz srca priporočam. Zvezdica je ime, ki si ga je nadelo posebno dekle. In tak je tudi naslov romana, ki se ga lahko lotijo mladi in odrasli bralci. Avtor Jerry Spinelli je imel morda v mislih mlade bralce, starejše osnovnošolce in srednješolce, ko je pletel nežno pripoved o rečeh, ki se gledajo s srcem. Vendar je zgodba o nenavadnem dekletu, ki se razdaja drugim, pravi obliž za duhovne in čutne bralce. Zgodba je prepolna drobnih lepot med ljudmi, čeprav se zdi, da potrjuje tudi tisti izrabljeni pregovor: Dobrota je sirota. A le, če površno beremo podobo Zvezdice. Zvezdica se s starši naseli v manjšem kraju, kjer je vse na svojem mestu, tudi v gimnaziji. Vsakdanje, malomeščansko, sivkasto življenje pretrese deklica, ki je drugačna. Njena drugačnost je v takem okolju v nebo vpijoča: ne le oblačenje, predvsem njene navade, odnosi do sošolcev in meščanov postanejo temelj njene izločitve, osamitve. Dekle je radodarno z drobnimi pozornostmi do vsega, kar jo obdaja. Z ukulelo in pesmijo razveseljuje tiste, ki imajo rojstni dan. Opazuje ljudi v trgovskih centrih in predvideva, kako bi jih razveselila. V šoli je izjemno nadarjena, a njena blagost dosega ravno nasprotne učinke, saj jo šolska skupnost povsem izloči. Tudi ko osvoji prestižno prvo mesto v govorništvu na državnem nivoju, se sošolci ne veselijo njenega uspeha. Zgodbo pripoveduje Leon, ki se neizmerno zaljubi v Zvezdico, a njena drugačnost je preveč za mladeniča, ki obupa, čeprav sam premore izjemno čuteče srce. Leon doživi ob Zvezdici, ki je popolnoma zavezana odkritosrčnosti in nosi močne dimenzije čustvene inteligence, najlepše trenutke svojega življenja ter ga za vselej plemeniti s spominom nanjo. Roman je odlična pripoved o duhovnih vrednotah, o ljubezni in spoštovanju do življenja in narave. Je eden prvih na slovenskih knjižnih policah, ki vpeljuje meditacijske skušnje tudi za mlajše bralce. Hkrati pa je zgodba neke mlade ljubezni, ki je polna predanosti na neki višji ravni. Tisti, ki ni pogojena z mladostniško spolnostjo, marveč razkriva bistvo odnosov med ljudmi: spoštovanje, razumevanje, dajanje. Knjiga Zvezdica je izšla pri založbi Grlica v prevodu Simone Nagernik. Liljana Klemenčič Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /2 Deset let kasneje, 16. septembra 1898, je Ptuj dobil deželno višjo gimnazijo (Kaiser Franz Josef — Landesgymnasium in Pettau). Dolgoletna prizadevanja občinskega sveta po popolni gimnaziji, ki naj bo čuvaj nemštva na Spodnjem Štajerskem, so se uresničila pred 105-imi leti. Leta 1903 se je v Vitomarcih rodil dr. Jože Potrč. Zdravnik, humanist in komunist, požrtvovalen do ljudi, skromen in preprost človek je umrl pred 40-imi leti (1963) v Ljubljani. V nacionalnem pogledu je bilo leto 1908 razgibano. Pred 95-imi leti je bil ptujski okrajni za-stop v nemških rokah, občinske podpore so bili deležni le nemški gimnazijci, social-demokrati niso smeli zborovati v mestu, prošnje staršev za uvedbo neobveznega pouka slovenščine na dekliški osnovni šoli so bile zavrnjene. Sklic velike redne skupščine Družbe Sv. Cirila in Metoda dne 13. sept. 1908 na Ptuju je razbu- rila domače nemštvo. Dvakrat je bilo potrebno prositi mestni urad, da omogoči zborovanje. (ZAI, MO Ptuj, šk. št. 154) Najpomembnejše dejanje tega leta je bil sklic Glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda 12. in 13.septembra, ki naj bi manifestivno potrdil, da je Ptuj na slovenskih tleh. Nemci so odgovorili. Plakati na nemških hišah so opozarjali, da hočejo slovenski nasprotniki, vtisniti "nemškemu mestu Ptuju sramoten pečat". Na dan zborovanja je nahujskana nemška množica kljub orožniškim okrepitvam hrupno in izivalno sprejela skupščinarje, ki so odhajali proti Narodnemu domu. Sočasno so zborovali zastopniki Štajerčeve nemške stranke v nemškem Društvenemu domu (danes kino). Po končani skupščini cirilmetodijcev so se izgredi in fizični obračuni nadaljevali. Na železniški postaji jo je skupil deželni in državni poslanec, dr. Miroslav Ploj. Dogodki v Ptuju so sprožili nemire v drugih slovenskih mestih. Septembrski dogodki so zaostrili narodnostna nasprotja v Ptuju. Okrajni glavar je poročal o "nacionalnih nemirih" v mestu in ocenil, da je "13. september nepremostljivo poglobil prepad med obema strankama". Župan Josef Ornig je opozoril, da so Nemci le otoček v slovenskem okolju, da so "nemškutarji" tisti Slovenci, ki so se iz gospodarskih razlogov priključili Nemcem. Narodnoobrambni boj se je zaostril. "Svoji k svojim!" je postalo geslo zavednega slovenstva. Ob septembrskih dogodkih je zrasla Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Da bi se "med mladino vzbujala narodna zavest", se je na pobudo železniškega uradnika Miroslava Gregorke, odvetnika dr. Karla Kodermana in učitelja Dragotina Zupančiča oblikoval ptujski Sokol. Oblasti so ga nenehno ovirale. V "nemški trdnjavi" so se slovenskega zborovanja ob peti obletnici društvenega delovanja leta 1913 udeležili sokoli iz Maribora, Središča, Ljutomera in zastopniki celjske župe. Ptujski Sokol se je pod vodstvom dr. Ivana Fermevca, priključil mariborski sokolski župi. Dr. Ljubica Šuligoj Foto: vki Ptuj • Revija gledaliških skupin Maraton ljubiteljskih odrov V organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj, Zveze kulturnih društev in Gledališča Ptuj sta bili od 24. do 29. aprila in 3. maja območna in medobmočna revija odraslih in mladinskih gledaliških skupin. Na Ptujskem je zadnja sezona prinesla pravi razcvet ljubiteljskega odra, saj se je na območni reviji predstavilo kar 11 skupin. Kar pa je najbolj razveseljivo, skupine so mlade, zanesene in upati je, da se ne bodo prehitro utrudile. Kljub množičnosti pa so ljubiteljski gledališčniki pokazali kakovostne gledališke predstave in strokovni ocenjevalki Branki Bezeljak Glazer je bilo težko izbrati skupine za medobmočno revijo. Skupine so bile po gledališkem izrazu dokaj izenačene, čeprav je bilo mogoče pri vseh najti nekaj osnovnih spodrsljajev, pa naj gre za igro, režijo, dramaturgijo ali sceno. Splošen vtis pa je izredno dober in vzpobuden. Na območni reviji so nastopili Dramska skupina KPD "Stane Petrovič" Hajdina s predstavo Marjana Marinca POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v priredbi in režiji Ide Markež, Gledališki studio Gimnazije Ptuj s poezijo Srečka Kosovela VESOLJE IN JAZ v režiji Branke Bezeljak Glazer in koreografiji Majde Fridl, RODOLJUBA IZ AMERIKE Rudolfa Doboviška je predstavila Dramska skupina KPD Stoperce v režiji Anice Rejec, Marija Černila je režirala Vinka Moderndorferja VAJO ZBORA v izvedbi gledališke skupine PD "Franceta Prešerna" Videm, Dramska sekcija DPD Svoboda Majšperk je v režiji Stanke Varžič zaigrala Vinka Moderndorferja ŠTIRJE LETNI ČASI, Dramska skupina KD Muršec-Živkov iz Trnovske vasi je izbrala tekst naše avtorice iz Kidričevega Sonje Votolen JANČ v režiji Rajka Vrečarja, * ^ I ^ >1 lil: J, . Ji--. . I. -,,.-9 '' J/ Podelitev priznanj režiserjem predstav na območni reviji gledaliških skupin. Foto: Langerholc Gledališka skupina Kalimero iz Vitomarcev je naštudirala Gorana Gluviča VIDEO KLUB v priredbi in režiji Valerije Ilešič, zgodbe Franca Milčinskega v priredbi Maksa Kotnika BU-TALCI GREMO NAPREJ so v režiji Silva Vučaka predstavili člani gledališke skupine KD Skorba, Dramska skupina KD Draženci je zaigrala Vinka Moderndorferja TRANSVESTIT-SKA SVATBA v režiji Milana Čer-nile, v njegovi režiji pa se je predstavila tudi dramska skupina KUD Vitomarci s komedijo Raya Cooneya TO IMAMO V DRUŽINI. Odpadla pa je predstava gledališke skupine KPD "Franček Kozel" Cirkula-ne, ljudska igra MAKSEK v režiji Lojzeta Matjašiča. Čeprav po vsebini v glavnem komedije, so bile predstave zadržale pravo mero okusa in večina igralcev je odlično izpeljala svoje vloge. Pri nekaterih je bilo izrazito opaziti, da so režiserji izbrali tekste za igralce skupine in njihove zmožnosti, kar je seveda še požlahtnilo nastope. Na medobmočni reviji, ki predstavlja izbrane skupine Območnih izpostav JSKD Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj, smo videli 6 predstav, izbranih je bilo sedem, pa še skupina Kulturnega društva Slomšek iz Slovenske Bistrice z dramo Prešernovega življenja na besedilo in v režiji Janka Čara SEM DOLGO UPAL IN SE BAL, reviji ni mogla udeležiti. Strokovna ocenjevalca Miha Alujevič in Kajetan Čop, ki bosta, če bosta izbrala, skupine za državno Linhartovo srečanje in za Vizije, predstavitev najboljših mladinskih skupin, pa sta si ogledala 3. maja izbrane predstave Dramske skupine KUD Vitomarci, Gledališke skupine PD "Franceta Prešerna" Videm, Dramske sekcije KUD "GAJ" Zg. Polskava, Dramske skupine KD Muršec-Živkov Trnovska vas, Gledališke skupine Kalimero KUD Vitomarci in Gledališkega studia Gimnazije Ptuj. Predstave, ki so izstopale po igralsko dodelanih kreacijah, po ambicijah izrabiti enakovredno vsa gledališka sredstva do pogumnih gledaliških poskusov narediti gledališče drugačno in odlični kolektivni igri. Izpostaviti je treba tudi možnost, da so ljubiteljske skupine lahko igrale na odru poklicnega gledališča, kar je bila dodatna motivacija, ki je zagotovo doprinesla h kakovosti predstav. Posebno zahvalo pa je treba izreči mojstru tehnike Gledališča Ptuj, Tomažu Bezjaku, ki je vse predstave zares profesionalno spremljal z lučmi in zvokom. Natasa Petrovič M. Sobota • Tekmovanje dijakov elektro šol Tekmovanje in druženje Z namenom preverjanja znanja ter druženja je 11. in 12. aprila potekalo v prostorih Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti 11. tekmovanje in srečanje dijakov poklicnih elektro šol Slovenije. Foto: Milan Krajno Pavlioa Tekmovanja v Murski Soboti sta se od Ptujčanov udeležila Mitja Rozman in Gregor Korpar. Znanje in izkušnje, ki si jih dijaki pridobijo med šolanjem, je možno preveriti na različne načine. Prijetnejši način preverjanja je tekmovanje. V Murski Soboti se ga je udeležilo 36 dijakov iz dvanajstih šol. Preizkusili so svoje teoretično in praktično znanje na treh področjih: avtoelektrikar, elek-trikar energetik in elektrikar elektronik. Tekmovanja sta se udeležila tudi dijaka Poklicne in tehniške elektro šole Šolskega centra Ptuj Mitja Rozman in Gregor Korpar. Tekmovala sta na področju elektrikar elektronik. Svojo delo sta odlično opravila, saj je Gregor v ostri konkurenci dosegel sedmo mesto. Uspeh je še tem večji, saj je že pol točke pomenilo za nekaj mest boljšo, lahko pa tudi slabšo uvrstitev. Spremljevalca Miran Meznarič in Franc Vrbančič sta s svojimi izkušnjami pripomogla k pravočasni in nemoteni izvedbi tekmovanja. Na Poklicni in tehniški elek-tro šoli Ptuj se redno udeležujejo tovrstnih tekmovanj, saj hočejo dijake pripraviti na vse-življenjsko izobraževanje - za poklic in kakovostno življenje ter jih navaditi na samostojno učenje in jim z raznolikimi sodobnimi oblikami poučevanja, učenja in preverjanja popestriti šolska leta. Milan Krajnc Pavlica Pa brez zamere Made in USA Psihoanaliza kart Američani so dvainpetdeset najbolj iskanih ljudi iz bivšega iraškega vrha fliknili na igralne karte. Sadama, Udaja, Kemičnega Alija, Tariqa Aziza in tako dalje. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj so to naredili. Seveda bi bil prvi odgovor, da so jih gor napopali zato, da bi jih vojaki pač lažje prepoznali ter prijeli. Ja, seveda, ampak zakaj ravno na karte? To je vprašanje. In odgovor na to tiči drugje, kot pa bi si mislili. Američani so praktičen narod. Kadar nekaj naredijo, dobro vedo, zakaj so to naredili. In karte, prav igralne karte, niso zgolj naključje ali posledica estetskega čuta kakega šefa Cie. Opcija igralnih kart ni bila izbrana naključno. Namreč, karte, s katerih nas pozdravlja dvainpetdeset ožigosanih, niso karte za tarok ali za šnops. Ne. To so karte za poker. In poker je igra, ki je, kot veste, tipično ameriška. Ce vam kdo reče besedo poker, se boste najprej spomnili divjega zahoda, re-volverašev, pištol, debelih barmenov, viskija in zakajenih sa-loonov. To pa je tudi slika, ki je zapisana v ameriških genih. To je ameriška folklora, v osnovi vsega, kar je ameriško, to je temelj, fundacija ameriške nacionalne identitete. Ko ameriški vojak v Zalivu vidi poker karte, se podzavestno spomni vsega tega, plus hamburgerjev, kokakole, kipa svobode, porušenih dvojčkov, velikega kanjona, Pearl Harborja, vsega, kar je ameriška svetinja. Ta paket kart za poker, kombiniran s slikami največjih iraških sovražnikov ameriškega naroda, je propagandni in motivacijski dosežek par excellence. Pozabite Smiljana Morija. V primerjavi s tem je amater, prvošolček. Ne pozabite, za veliki finale motivacije in eksplozijo patriotistič-nih čustev in besa sta za nameček v paketu gratis zraven še dva jollyja, jokerja, s katerih sovražno bolščita še dvepooseb-ljenji zla, že pozabljeni Osama bin Laden in severnokorejski nuklearni hudič Kim Jong Il. O ne, jenkiji niso nori, da bi šli vse te sovražnike naroda napocat na karte za tarok. Pa ne zato, ker jih je šestinpetdeset in bi potemtakem morali najti še štiri face, to sploh ne bi bil problem, štos je v tem, da stvar potem sploh ne bi delovala. Tarok ima namreč pridih evrop-skosti. Razumete? Ob evropskih tarok kartah se ne bi v nobenem vojaku zbudilo niti za pol molekule antraksa patriotskih čustev, ob tarokercah se ne bi noben ameriški trooper spomnil na ljubljeno domovino, ampak na anti-vojno Evropo. A poker, to pa je popolnoma druga zgodba. Američanom lahko očitate, da so predrzni, arogantni in unilateralni. Ne morete pa jim očitati, da ne vedo, kaj počnejo. Gregor Ali~ Ptuj • Matura 2003 Najprej esej V ponedeljek, 5. maja, se je pričela letošnja splošna matura za skoraj deset tisoč prijavljenih kandidatov. Ustni maturitetni izpiti bodo potekali na šolah med 20. in 30. junijem, z uspehom na letošnji maturi pa bodo kandidati seznanjeni 14. julija. Izpit iz posameznega predmeta splošne mature bo opravljalo tudi 1.045 kandidatov, ki so se prijavili k poklicni maturi oziroma so jo že opravili. Splošna matura je namenjena izključno gimnazijcem, to je dijakom splošne, klasične, tehniške, ekonomske ali umetniške gimnazije. Letos poteka na 81 šolah in prvič jo bo opravljalo 9.607 kandidatov. Petega maja se je pisala prvo izpitna pola - esej iz materinščine. Izbirali so lahko med razpravljal-nim in interpretativnim. Esej pri materinščini letos obsega tematski sklop Zločin in kazen F. M. Dostojevskega in Alamut Vladimirja Bartola. Pri ostalih predmetih se matura prične 31. maja, in sicer s pisnim izpitom iz tujega jezika. Drugi del pisnega izpita iz materinščine bo potekal 2. junija, 4. junija pisni izpit iz matematike ter 6., 7. in 9. junija pisni izpiti iz tujih jezikov ter izbirnih predmetov. V osem nezapore-dnih dni je nemogoče razporediti pet maturitetnih izpitov, ko imajo kandidati obvezne tri, pri preostalih dveh pa zelo različne kombinacije, tako da bi lahko bil en dan rezerviran le za en predmet. Na isti dan bodo zato izpiti iz različnih predmetov oz. bodo izpiti za isti predmet potekali v dveh dneh. Samo matematika in materinščina bosta za vse kandidate enaki; 4. junija bodo namreč vsi reševali enake matematične naloge in 2. junija razčlenjali enako neumetnostno besedilo pri materinščini. Ta dva dneva bosta dejansko rezervirana izključno za matematiko oziroma materinščino. V preostalih štirih dneh pa se bodo zvrstili izbirni predmeti. Posameznik dveh izpitov na isti dan ne sme opravljati, zato so republiške predmetne komisije, enako kot v zadnjih dveh letih, za spomladanski maturitetni rok pripravile za te predmete po dva težavnostno čimbolj enakovredna in primerljiva izpitna kompleta. S.S. Markovci • Pesem ne pozna meja Madžarski pevci navdušili Pod naslovom^ Pesem ne pozna meja so člani moškega pevskega zbora kulturnega društva Alojz Strafela iz Markovcev v soboto, 26. aprila, v kinodvorani Markovci izvedli svoj 36. pomladanski koncert. Zbor, ki ga vodi Srečko Zavec je bil lani ob 35-letnici delovanja na gostovanju pri pevcih moškega zbora Penzugyorseg Liszt Ferenc (Franc List) iz Budimpešte. Madžarski pevci so Markovčanom vrnili obisk ob njihovem četrtem občinskem prazniku, s svojim petjem pa so prijetno popestirli tudi prvi del njihovega celovečernega pomladnega koncerta. Kot je povedal predsednik madžarskega moškega pevskega zbora Ferenc Wohl, prepevajo že 46. leto, saj je bil zbor Liszt Ferenc ustanovljen leta 1957 na pobudo prvega zborovodje Laszla Revesza, ki jih je uspešno vodil kar 42 let. Od leta 1999 pa si dirigentsko palico delita sedanja zborovodja Peter Palinka in Csaba Toth. Sicer prepevajo na amaterski os- Ob koncu skupnega koncertnega večera se je pevcem obeh zborov za prijetno doživetje zahvalil tudi župan Franc Kekec. novi, pevci pa so v glavnem zaposleni in upokojeni delavci madžarske carine in finančne policije ter nekaj drugih ljubiteljev petja iz Budimpešte. Z nastopi na tujem so pričeli leta 1960 s turnejo po Bolgariji, prepevali pa so že v Koreji, na Kubi, v Španiji, Irski, na Finskem, v Nemčiji, Švici in Holan-diji. Poleg tega pa seveda veliko nastopajo tudi na domačih odrih, saj so med madžarskim občinstvom precej priljubljeni in cenjeni. Njihov pevski repertoar je zelo pester, saj so v minulih 46 letih prevevali že vse vrste glasbene ustvarjalnosti. Poleg del madžarskih skladateljev prepevajo tudi madžarske ljudske pesmi, nekatere manj znane narodne pesmi pa tudi nekatere popularne operne skladbe. Za tokratni nastop v Sloveniji, torej v Markovcih, pa so izbrali 12 pesmi, v glavnem dela znanih madžarskih skladateljev Kodalya, Erkela, Halmosa, Hus-zka in Wohla, nekaj madžarskih narodnih pesmi, za poslastico pa še po eno Mozartovo in Charpentierjevo. Po drugem delu koncertnega večera, ki so ga z izvedbo izbranih del slovenskih skladateljev prispevali pevci moškega pevskega zbora iz Markovcev pod vodstvom Srečka Zavca, pa je na odru zadonela skupna pesem, znameniti Verrdijev zbor hebrejskih sužnjev iz opere Nabucco. Posebnost te izvedbe je bila, da so ob klavirski spremljavi Polone Strelec pevci zapeli vsak v svojem jeziku. Pevcem obeh zborov se je pred nabito polno dvorano za prijetno pevsko doživetje v imenu vseh občanov zahvalil župan občine Markovci Franc Kekec. Predsednik madžarskega pevskega zbora Ferenc Wohl pa je ob slovesu nad gostovanjem v Sloveniji izrazil veliko zadovoljstvo, posebej se je zahvalil pevcem markovskega zbora za prisrčen sprejem in za dva čudovita dneva, ki so jih preživeli tudi ob ogledu Ptuja in njegovih znamenitosti. Izrazil je svojo prepričanje, da pomeni njihov nastop v Mar-kovcih začetek dolgoročnega prijateljskega sodelovanja med obema zboroma. Glede na dejstvo, da imajo tudi oni svoj pihalni orkester in folklorno skupino, kar premorejo tudi Markovčani, pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo to sodelovanje še razširilo. M. Ozmec Cirkovce • V živo po radiu Tamburaška skupina malo drugače 18. aprila smo sodelovali v živo z rok skupino CZD (Center za dehumanizacijo) iz Maribora v popularni radijski oddaji na RTV Slovenija. Ni še dolgo tega, ko smo bili v Štajerskem tedniku predstavljeni kot izredno uspešni na Republiškem srečanju tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije v Rete-čah pri Škofji Loki. Tokrat pa ne moremo govoriti o "klasični" nagradi, ampak o nagradi, ki smo si jo prislužili s prav tako trdim delom in je nekaj posebnega. 18. aprila smo namreč imeli čast sodelovati v ŽIVO z rok skupino CZD (Center za dehumanizacijo) iz Maribora v popularni radijski oddaji na RTV Slovenija, VAL-u 202, studio 26 z naslovom IZŠTEKANI. Oddajo že od samega začetka, leta 1993, vodi Jure Longyka, znan kot Vaš omiljeni DJ Jure, dobitnik viktorjev za najboljšega radijskega voditelja in tudi oddaja sama je že prejela viktorja kot najboljša radijska oddaja. V oddaji Jure gosti različne glasbene goste različnih glasbenih zvrsti in kar je najzanimivejše - glasba se, kot sem že omenila, oddaja v živo. Glasbeni gosti se v oddaji pogovarjajo povsem sproščeno, izmenjujejo mnenja, repertoar skoraj vedno spremenijo, "izštekajo". Pogoji dela so pri takšni oddaji običajno Foto: lU Repertoar rokovskih skladb prirejenih za orkester smo »direktno v eter« zaigrali prvič in uspeli. daleč od optimalnih, a vseeno gre za res posebno doživetje. Vodja skupine CZD nas je povabil k sodelovanju že pred meseci, a nam, predvsem pa našemu dirigentu ni bilo najbolj jasno, kako naj bi se glasbeno ujeli tamburaši z rokerji. Po premisleku smo se odločili, da velja poizkusiti. Naš dirigent g. Klein ni imel ravno lahkega dela, ko je štiri rokov-ske skladbe priredil za orkester, vendar mu je to odlično uspelo. Že sami naslovi skladb vam lahko povedo veliko, in sicer: Ob našem prazniku, Da bo bolje, Barve, Gverilci. Navdušeni smo bili mi in tudi člani CZD-ja, zato smo se po nekaj skupnih vajah z velikim pričakovanjem in tudi strahom, kako bo celotna stvar stekla v živo, odpravili v Ljubljano. Prvič smo zaigrali takšen repertoar, prvič "direktno v eter" in uspelo nam je. V studiu smo se popolnoma "izšte-kali" , uživali ob predstavitvi skupine CDZ ter se enkratno zabavali ob interpretacijah njihovih skladb. Velja poudariti, da se do sedaj še noben tamburaški orkester pri nas ni predstavil s čim podobnim. Veselje po oddaji je bilo upravičeno in polni enkratnih ter neponovljivih vtisov smo se odpravili proti domu.V sodelovanju s takšno skupino smo pridobili veliko novih, do sedaj nam nepoznanih izkušenj, za kar se članom skupine CZD iskreno zahvaljujemo in upamo, da ta naš skupni projekt tudi ni bil zadnji. Ivica Unuk Sv. Trojica • Dan zemlje Podpisali ekolistino V torek, 22. aprila, ob dnevu zemlje, so se učenci in delavci OS Sv. Trojica zbrali na prireditvi o podpisu ekolistine. lili wm Foto: Zmago Šalamun Ekolistino so podpisali (od leve: koordinatorka za eko „šole Sv. Trojica Barbara Polič, ravnatelj OŠ Sv. Trojica Darko Šker-get, predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko, predsednica sveta staršev Sabina Fekonja, predsednica sveta šole Milica Klam-pfer in najbolj zaslužni učenec Nejc Jensterle. Takoj po vključitvi k projektu Ekošola kot način življenja so si izbrali projekt Očistimo in uredimo okolje. Lotili so se odpadkov v razredu in pričeli ločeno zbirati papir in druge odpadke. Vsak razred je naredil svoj ekokoš za papir in pričeli so ocenjevati ločeno zbiranje odpadkov, vsak razred pa si je naredil tudi ekokotiček, v katerem so zapisane ekoko-de, ki se jih bodo držali. Učenci ekokrožka pa so se ukvarjali z divjimi odlagališči. V okolici šole pa so pričeli redno izvajati očiščevalne akcije. Pred novoletnimi prazniki so izdelovali ekovoščilnice. V ekokvizu na temo gozdovi je postal šolski prvak Nejc Jensterle, ki se bo udeležil tudi državnega tekmovanja v Puconcih. Kot ekošola so se lotili tudi izdelave svojega ekoznaka, imajo pa tudi ekohimno, besedilo zanjo sta prispevala učenca Branko Družovec iz 4.a in Timotej Roškar iz 3.b razreda. Uglasbil pa jo je glasbeni pedagog Božidar Čobec. Pred vhodom v šolo so naredili novo gredico in jo oblikovali v obliki šolskega ekoznaka in jo posadili z različnimi trajnicami. Vključili pa so se tudi v projekt Promet in okolje. Ekolistino so podpisali: ko-ordinatorka za eko šole Sv. Trojica Barbara Polič, ravnatelj OŠ Sv. Trojica Darko Škerget, predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko, predsednica sveta staršev Sabina Fekonja, predsednica sveta šole Milica Klampfer in najzaslužnejši učenec Nejc Jensterle. Podpis listine so obogatili z bogatim kulturnim programom in s predstavitvijo posameznih projektov. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik podjetja Letnik Sa-ubermacher Karl Maguša. Zmago Šalamun Sv. Trojica • Revija Orfejeva pesem 2003 V petek, 25. aprila, je v kulturnem domu v Sv. Trojici potekala območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, ki sta jo organizirala območna izpostavaJSKD Lenart in KD Sv. Frančišek iz Sv. Trojice. Revijo so poimenovali Orfejeva pesem 2003. Na njej se je predstavilo šest pevskih zborov in skupin: mešani pevski zbor KD Benedikt, moški pevski zbor KUD Obrtnik Lenart, mešani cerkveno-prosvetni zbor KD Sv. Ana, mešani pevski zbor društva upokojencev Cerkvenjak, mešani pevski zbor KD Sv. Frančišek iz Sv. Trojice in lovski nonet Sv. Ana v Slovenskih goricah. Strokovno jo je spremljal Mitja Reichenberg. Zmago Šalamun Literarno kolo (14) - France Forstnerič - 2 Nocoj bo prišel Pomemben motiv, ki se vseskozi kaže v poeziji Franceta For-stneriča, je gozd. Pesnik mu pripisuje mistično, nevarno in preteče. Gozd je prostor zakrivanja in tudi razkrivanja, je tam, kjer se stikata človekova podzavest in zunanji svet. V pesmi Gozdne igre iz pesniške zbirke Ljubstava pesnik na skoraj ironi~en na~in izpri-~a, kaj je gozd in kaj se v njem dogaja. Na videz lahkoten naslov uvaja prva kitica, od katere se motivno in vsebinsko stopnjuje v napeto grozo — preteči veveričji zobje, divji kriki, lovljenje, lovski psi. Vse to so zveze, s katerimi pesnik ustvarja strašljivo podobo gozda. Kakor mi, v naši podzavesti, ki smo večna igra med nagonskim in razumskim, med jasnim in zamegljenim, in ki smo požrešni "lovski psi", ki lovijo svoj plen. Je pesnik želel poudariti, da gre za hladne in sovražne odnose med ljudmi, ki živijo en mimo drugega, ali je lovski pes zgolj metafora za iz-koriščevalskega in zajedalske-ga človeka, ki mu je cilj zgolj denar? Kakorkoli že, gozd v tej poeziji nosi posebno težo. Prav pesem Gozd iz te iste zbirke je tista, ki pokaže, na kaj pesnik misli, kadar ga omenja. Zanj je ta gluh, temen, prepreden z mračnimi silami, celo zlom, drevesa so prostor spominskih zapisov, ki se "dolbejo v leso-vje", gozd pa povezuje še s prenekaterimi besedami, ki v bralcu prav tako puščajo sled in ga spremljajo še dolgo potem, ko je nehal brati — "ozko cesto, tesno sotesko, so debla nagrobniki, gluha večnost." Vse to napaja s tišino in krikom hkrati. Lirski subjekt v pesniški zbirki Ljubstava je zanimivo opazovati prav s tega zornega kota. Ta je namreč bitje, ki teži k svobodi, pa je vendar ne doseže, ki niha med tem in onim časom, ki se vrača, pa spet odhaja, ki je blizu in naposled zalo daleč. Večna igra nihanja, ki nazadnje odpre prostor tesnobe, strahu in groze. V subjektu obstaja želja po biti, želja po besedi, ki je pravzaprav že žeja in lakota, vendar slednjih nikoli docela ne poteši. Mestoma dobimo občutek nemega ekspresionističnega krika, ki obstaja pod kožo, skoznjo pa nikoli ne prodre. Vsi so gluhi. Nihče ne sliši. Na tem mestu sem se spomnil na vsem znano pesem Daneta Zajca Veliki črni bik, pa še vrsto njegovih, v katerih je pokrajina prav taka — zavita v togo, tesnobno, omrtvičeno naravo, ki je gluha in noče slišati. Seveda gre v resnici za razumevanje človeka in medsebojnih odnosov, ki jih lahko prav tako tudi razumemo. In kot da pesniku naši gozdovi niso dovolj, išče take, ki so še bolj zgoščeni, v katerih je še več skrivnosti, teme, ki jo ustvarjajo na gosto posejana drevesa. Tudi pragozd je vtkal v pesmi Nesreča nad pragozdom. Pesem združuje povsem resnično, najbrž letalsko nesrečo — s strašnim, pretečim gozdom, ki je tako zadnje počivališče teh nesrečnikov. In gozd je spet gluh, narava in procesi v njej tečejo povsem neodvisno od človeka, od njegove usode in poti: "Potem se je nebo še bolj stemnilo / in hladen piš je šel skoz gozd, / kot da so pomrli gozdni duhovi / in se je naglo / spremenilo podnebje." Sprememba podnebja v pesmi ni posledica omenjene nesreče, pač pa naravnih procesov, ki so za tropske kraje še kako značilni. Ozračje sicer daje vtis povezanosti enega z drugim, vendar je pesnik v tem primeru nastopil celo nekoliko ironično v odnosu do romantičnega poetičnega zaledja, kjer sta narava in človek praviloma skladna in temu primerno tudi funkcionirata. Mistično, demonično in pr-vinsko pa je obarvan in upe-snjen še en motiv - motiv kurenta. Pesmi s tem motivom najdemo v drugi centralni pesniški zbirki, in sicer Pijani kurent, ki je izšla leta 1971 pri Založbi Obzorja. Da je to še en element, ki pesnika usodno povezuje z našimi kraji, ni potrebno poudarjati. Motiv maske, ki ima seveda tudi zgodovinsko in močno etnološko osnovo, je za pesnika več kot dobrodošel. Če je gozd prostor zakrivanja in odkrivanja hkrati, potem je tako mogoče razumeti tudi lik kurenta. Maska, ki učinkuje navzven zastrašujoče, pod njo pa se skriva povsem običajen človek. Človek brez maske je tako hkrati člo- vek s številnimi potlačitvami, zlasti nagonskih impulzov, ko pa se njegovo meso zlije z masko kurenta, planejo na površino mnoge notranje težnje. Kurent je zanj prostor divjega, nebrzdanega, nagonskega, vendar do njega goji tudi spoštljivo držo. [e najbolje opisujejo sintezo vsega povedanega naslednji verzi: "Ko se naloka, mu lajajoča trava / iztrga iz rok verigo, da je penast / kakor stekla slina, kuštrav kakor kri / in žalosten kot kalna Drava." Tako tudi zveze pijani kurent ni potre- Knjiga meseca Vladimir Arsenijević: MEXICO (vojni dnevnik) Mediji vsak dan poročajo o številnih žrtvah, o nasilju ... 21. stoletje - in še vedno se vojskujemo! Nas izkušnje iz preteklosti niso ničesar naučile? Se sporov res ne da drugače rešiti? Ravno v ~asu, ko so se za-~eli napadi na Irak, je pri založbi Litera izšla knjiga Mexico s podnaslovom vojni dnevnik. V romanu se prepletatajo dnevniški zapisi s spomini. Gre za tretji roman srbskega pisatelja Vladimira Arsenijeviča. Prvega, V podpalubju, ki je hkrati prvi del tetralogije Cloaca Maxima, je objavil leta 1994. Zanj je prejel prestižno NlN-ovo nagrado za najboljši roman. Leta 1997 je objavil drugi del ciklusa, to je bil roman Andela. Leta 2000 pa je tako izšel vojni dnevnik Mexico. Roman je lo~en na tri dele. V prvem delu z naslovom "K Mehiki" nam avtor poda sliko takratne Miloševi~eve Srbije s konca devetdesetih let. Zgodba se za~ne jeseni 1998 na Banovem brdu, ravno v ~asu groženj z napadom na Ju- goslavijo. Arsenijeviču ponudi pomo~ albanski pisatelj Bash-kim Shehu, kateremu je prvo poglavje tudi posve~eno. V okviru Mednarodnega parlamenta pisateljev mu omogo~i odhod v Mexico Citiy. Avtor pri tem podvomi, ~e je res opra-vi~en do te pomo~i in pri tem opiše razmere v Srbiji. Čeprav ni nikoli storil ni~esar protidr-žavnega, je kot prejemnik Ni-nove nagrade nezaželen med oblastmi. Ker se njegov odhod zavle~e, Arsenijeviča v Srbiji doleti bombni napad Nata. Dnevniški del romana z naslovom Mexico se za~ne tretjega dne napada na Beograd. Arsenijevič za~ne v svoj elek-tri~no modri zvezek zapisovati doživetja teh napadov. Zapiski nastajajo spontano, nena~rtno. Zelo natan~no so podane razmere takratnega družbenega ~asa, pa tudi ~ustveno stanje avtorja razkriva psihoti~no naravo tistega ~asa. S krepitvijo napadov naraš~a tudi hrepenenje po Mehiki, ki se zdi v teh trenutkih zelo oddaljena. Zelo natan~no so navedene ure zapisovanja, to poteka v poznih ve~ernih urah, ko sirene napovedujejo zra~ne napade, avtor pa sedi v sobi in piše, poro~a o uni~enih zgradba in spremembah ljudi, ki jih je na njih pustila vojna. Iz tega kaosa pa si Arsenijevič prizadeva rešiti predvsem svoja dva otroka in bivšo ženo, zaradi vojne pa postaja to vse te-žavnejše. Naposled mu le uspe spraviti družino v Ljubljano in nato odpotuje še sam. Na tem mestu pa se vojni dnevnik pretvori v potopisnega. Že iz življenjske zgodbe Bashki-ma Shehuja, ki mu je ponudil pomo~, pa sluti, da se je težko otresti duha balkanskega prostora, ker ga nosi v sebi. Tretji spominski del romana se odvija v Mehiki in nosi naslov Xhevdet in jaz. V Mehiki se Arsenijevičevim pridruži tudi družina kosovskega pesnika Xhevdeta Bajaraja. Znotraj opisa tega eksoti~nega okolja se ponovno pojavijo spomini vojnega nasilja. Arsenijevič nam pred o~i postavi grozljive spomine Xhevdeta, ki je med drugim na Kosovu doživel smrt družinske tragedije, rope, požige vasi, maltretiranja. Ti dogodki oba umetnika zbližajo, rodi se prijateljstvo, ki ga vežejo z bole~ino prežeti pogledi na svet. Ve~ini ljudem so takšni ob-~utki tuji, prav zato se še vedno odvijajo vojne, nasilja in trpin~enja. Urška Hlupič bno posebej razlagati. Je pa pomembno združitev obojega — gozdov in kurenta prinesla prav zbirka z naslovom Pesmi, ki je izšla leta 1979 (Živi pesniki) in je izšla pri Državni založbi Slovenije. Knjiga, katere urednik je Kajetan Kovič, opremil pa jo je Karel Hrovatin, je tako pregled pesnikovega dotedanjega ustvarjanja in jo bralcem toplo priporočam. V tej je namreč vse na enem mestu, predvsem pa lahko prav skozi to zbirko bralci — če doslej še niso brali Forstneričeve poezije — pridejo v stik z dejansko naravo njegovih, zlasti zgodnejših pesmi. Izstopa seveda cikel Iz "Selitve gozdov", ki motiv gozda le še poglobi — "... Noben klic nas zdaj več ne doseže, / le bedeti moramo, ker v spanju / plove vsakdo nazaj. Vse, kar pustimo zadaj, / se namreč ranjeno zavleče v spanje / in na obrazu spečega skoraj s studom bereš / dolgo trudno potovanje." Sanje imajo vlogo nekakšnega mostu med resnico in fikcijo, so svojevrstno potovanje, iz katerega vejejo psiho-analitski odtenki razumevanja duševnosti — Freud na eni strani, še bolj pa Jung s teorijo arhetipov. Arhetip "shadow" ali senca, nekaj, kar nas določa v divjem in živalskem se tako razlije čez celotno pesem. Človek je humano bitje, a je na drugi strani tudi zatrti lovec, morilec, vampir, ki želi potešiti notranjo lakoto. In to zmore le tako, da si nadene masko, da živi v vlogi (vsaj deloma) nekoga ali nečesa. Prav zato je odličen kurent — pijani kurent, ki "dolgo in težko se odpravlja, / pa mirno in tiho odide: prag / cvili za njim kakor pes, / vrata glasno molijo. // Pijan se spusti z dvigalom iz preslice / navzdol skozi potne sloje mesa. / Ko slednjič zadene kost, / je že skoraj trezen." Kurent, ki je nosilec paradoksa bližajoče se pomladi in hkratne smrti. Forstnerič seveda kurenta oblikuje skozi pretekli svet, skozi običaje, ki so vladali nekoč, čeprav veliko plasti znotraj te poezije še vedno ostaja aktualnih. Kdo smo, maske ali resnični ljudje? Mar ne živimo precej zlagano in neiskreno življenje tudi v medsebojnih odnosih? In to je tista prava teža in vrednost teh pesmi — iz drobcev prerastejo v ogromno, resnično in otipljivo, ali če zaključim s pesnikovimi besedami: "V koči, ki ni hiša, ampak stara vrba ob vodi, / bedi babica in gleda, / kako zeleno se svetlika / jabolko na zvoniku. Moli hudo / kurent-sko molitev: NOCOJ BO PRIŠEL / OGENJ ZEMLJA JE NEKJE RAZKLANA / ŽAR ODPRTEGA PEKLA / V TIHI SVET POŠEVNO SEVA." David Bedrač Kulturne revije - II Literatura, Srp S področja osrednje Slovenije sta še dve reviji s temo kulture. To sta revija Literatura ter SRP. LITERATURA - je mese~nik za književnost. Glavni urednik je Urban Vovk, v uredniškem odboru pa sodeluje tudi Tomo Virk, Andrej Blatnik in drugi. Tudi v tej reviji se sre~amo z ustaljenimi poglavji: Proza in Poezija slovenskih ustvarjalcev; v poglavju Intervju se Literatura pogovarja z ustvarjalcem mlajše generacije pisateljev. Nato je predstavljena proza kakšnega tujega ustvarjalca. Dela tujih avtorjev najdemo tudi v poglavju Refleksija. V poglavjih Druge celine in Zadnja izmena pa ponovno sre-~amo prozo in poezijo tujih avtorjev. Sledijo še kritike, polemike ter t. i. robni zapisi, v katerih so zapisi kritik in recenzij novih knjig. SRP - je revija, ki pod tem naslovom združuje naslednje teme: svoboda, resnica, pogum. Revijo izdaja zavod za založništvo na področju kulture in umetnosti, le-ta pa se precej razlikuje od vseh ostalih, saj ni razdeljena na poglavja. Njena posebnost pa je tudi črkopis. Utemeljitev črkopisa je podana v Zborniku 2001 Bohorichica. Revija vsebuje poezijo, prozna dela, likovna dela, karikature, intervju, odlomki neprevedenih knjig ter t. i. dokumenti pričevanja. Urška Hlupič Rogoznica • 50 let društva upokojencev Skrb za bolne, osamljene, ogrožene V dvorani doma Slovenskogoriške čete na Rogoznici so se v soboto, 26. aprila, sestali na slovesnosti ob 50-letnici delovanja tamkajšnjega društva upokojencev. Tudi v prihodnosti so njihovi cilji usmerjeni v druženje, utrjevanju humanih medčloveških odnosov in predvsem varstvu pravic, ki so si jih prislužili s svojim delom in si pokojnine prislužili s plačevanjem prispevkov v pokojninski in zdravstveni sklad. Upokojenci pa niso povezani in aktivni le v svojem društvu, njihovo delo se odraža v organizaciji Rdečega križa, v so nazorno postavili na ogled v jubilejni knjižici, ki jo je skrbno pripravil in uredil Stane Lepej. V njej je 19 avtorjev napisalo 28 zanimivih sestavkov, ki so opremljeni s prek 50 fo-togra jami. Jubilejno knjižnico je ob zlatem jubileju prejel vsak član društva pa tudi gostje. V zahvalo za požrtvovalno delo in sodelovanje so najzaslužnejšim posameznikom in Predsednik društva Feliks Bagar (levo) in urednik jubilejne publikacije Stane Lepej Ker je v njem povezanih kar 516 članov, so ob jubileju v prvem krogu pripravili le slavnostno sejo upravnega in nadzornega odbora. Skupaj s številnimi gosti je zgodovino in delovanje upokojencev predstavil sedanji predsednik Feliks Bagar, sicer pa so pet desetletij obstoja podrobneje predstavili v posebni publikaciji, ki jo je pripravil Stane Lepej. Praznovanje zlatega jubileja pa so sklenili minulo nedeljo, 4. maja, v Podvincih, s srečanjem vseh članic in članov društva upokojencev. Predsednik Feliks Bagar je zbranim v domu Slovensko-goriške čete povedal, da je društvo upokojencev Rogozni-ca nastalo v času obnove in graditve med vojno porušene domovine. Tedanji ustanovni člani so skupaj z drugimi krajani v letu 1947 najprej očistili ruševine nekdanje Bračičeve gostilne na Rogoznici, nato pa na istem prostoru s prostovoljnim delom ter prispevki v denarju in materialu med prvimi v ptujskem okraju v letu dni spravili pod streho nov vaški dom. Dokončno so ga uredili in predali namenu 31. decembra leta 1952, ko so mladi Ro-gozničani v njem odigrali prvo gledališko predstavo. Le štiri dni zatem pa je pričelo z delovanjem društvo upokojencev Rogoznica, namenjeno povezovanju upokojencev s širšega območja Slovenskih Goric. Dom na Rogoznici, ki nosi ime po Slovenskogoriški četi, je tudi sicer sestavni del novejše krajevne zgodovine, saj se v njem nadaljuje bogato izročilo kulturnega in družabnega poslanstva zavednih Slovencev med obema vojnama. Pri delu društva upokojencev je potrebno posebej omeniti vlogo in požrtvovalnost odbornikov vseh generacij, ki so s svojim prostovoljnim delom izpolnjevali najrazličnejše naloge v dobro upokojencev in vseh drugih. Tako so vseh pet desetletij s svojo humanostjo gradili mostove strpnosti in sožitja med ljudmi, še posebej pa ves čas skrbijo za svoje bolne, osamljene in socialno ogrožene člane. V dvorani doma Slovenskogori{ke ~ete so pripravili zanimivo razstavo del babic in dedkov. kulturnih, gasilskih in drugih društvih. Posebno vlogo ima pri tem moški pevski kvintet DUR, ki ga vodi prof. Ema Škri-njar, ki nastopa skoraj na vseh krajevnih prireditvah. Poleg vsega tega pa rogozni-ški upokojenci uspešno sodelujejo tudi s sosednjimi društvi upokojencev v Spodnjem Po-dravju, še posebej trdne vezi gojijo z upokojenci iz Svete Trojice v Slovenskih goricah, Destrnika, Dornave in Spuhlje, katerih predstavniki so se njihove slovesnosti tudi udeležili. Sicer pa, kot že rečeno, vso svojo 50-letno zgodovinsko pot Ptuj • Prvomajska budnica že tradicionalna organizacijam izročili jubilejna priznanja, slovesnost pa so s prisrčnim kulturnim utripom prijetno popestrili člani moškega kvinteta DUR iz Rogozni-ce pod vodstvom profesorice Eme Škrinjar. Omeniti velja, da so ob jubileju v dvorani na Ro-goznici pripravili tudi zanimivo razstavo ročnih izdelkov babic in dedkov, od kruha do prtič-kov. Spomin na vse padle in umrle člane pa so ob koncu slovesnosti počastili s položitvijo venca k spominski plošči na pročelju doma Slovensko-goriške čete. M. Ozmec Socialne razlike vedno izrazitejše Prvi maj - delavski praznik - že zdavnaj ni več to, kar je bil nekoč. Socialni položaj delavcev se iz leta v leto slabša, tudi njihove pravice so vse bolj ogrožene. Enormno pa se povečuje standard nekaj odstotkov ljudi, ki obvladujejo že skoraj celotno gospodarsko, bančno, politično in druge sfere v državi. Nekoliko naj bi sicer položaj zaposlenih zaščitil pred koncem aprila sprejet socialni sporazum, ki na novo celovito ureja razmerja med delavci in delodajalci in opredeljuje naloge na področju gospodarskega in socialnega razvoja ter pravne varnosti. Od tistega pravega prvega maja v preteklosti so ostale tradicionalne le še budnice pihalnih godb. Med tistimi, Foto: Črtomir Goznik Prvomajska budnica ptujskega pihalnega orkestra ki jih ohranja, je tudi Pihalni orkster Ptuj. Letošnje bujenje je pričel ob šestih v Prešernovi ulici, nadaljeval pa v druge predele starega mestnega jedra in do novega dela Ptuja, zatem pa še v mejne četrti mestne občine Ptuj. Okrog 12. ure so se utrujeni muzikanti zbrali na zaključni malici v gostilni Janka Kozela. Na vsej poti, naredili so kar precej kilometrov, malo peš, več pa z avtobusom, so jih ljudje prisrčno pozdravljali, vabili na pijačo in prigrizek. Razmišljamo Funkcionalna nepismenost Tri leta nazaj smo dobili rezultate mednarodne raziskave o pismenosti odraslih, v katero se je vkljućila tudi Slovenija. Pov-pra{evalo se je predvsem o sposobnostih branja, pisanja in raćunanja. Torej po neke vrste osnovnem znanju, ki omogoča "normalno" funkcioniranje in bivanje v družbi Rezultati raziskave so bili takrat porazni —pokazali so, da Slovenci med 25. in 64. letom v povprečju ne dosegamo niti tiste pismenosti, ki naj bi po mednarodnih merilih še zadoščala za normalno delovanje v družbi. Takrat so se zdramili posamezni odgovorni ljudje na določenih visokih položajih, se zamislili nad izobrazbo večine Slovencev in vlada je sklenila, da je treba nemudoma ukrepati. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je izobraževalnim ustanovam — predvsem Andragoškemu centru Slovenije in ljudskim univerzam (oboji se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih) obljubila, da jim bo bolj na široko odprla proračunsko malho in s tem omogočila dovolj denarja zlasti za nove programe, v katerih bi se izobraževali odrasli. Seveda se je kaj kmalu pokazalo, da so bile to zgolj obljube, do realizacije pa ni nikoli prišlo. V proračunih za leto 2002 in 2003je bilo le 2,5 milijarde tolarjev, medtem ko bi za tovrstno izobraževanje, ki bi pripomoglo k dvigu ravni pismenosti odraslih, potrebovali vsaj pet milijard. Tega denarja zagotovo ne bo niti prihodnje leto, saj je v ta namen predvidenih le 1,4 milijarde tolarjev. In kaj kažejo podatki? Koliko smo se Slovenci pripravljeni izobraževati še po končanem šolanju? Le slaba tretjina odraslih bi se odločila za vpis v kakšen izobraževalni program, pa še to povečini tisti, ki imajo že srednješolsko izobrazbo. Tisti z nižjo o šolanju ne razmišljajo. V mesecu septembru se prične nova mednarodna raziskava o pismenosti odraslih, a tokrat Slovenija po vsej verjetnosti ne bo sodelovala, saj udeležba v takšni raziskavi našo državo stane kar 125 milijard tolarjev. In ker nam je že tako ali tako izpred treh let jasno, kako je z našo pismenostjo, je res škoda zapravljati takšnole lepo vsotico za nekaj, kar je znano že vnaprej. Izobrazba je danes še kako pomembna in le z izobraženo delovno silo bomo lahko konkurenčni državam Evropske unije. Če bo država še naprej tako mačehovska pri odpiranju malhe za izobraževanje starejše populacije, bodo ti sčasoma le še večje breme zanjo, kot so že sedaj. Samo delo in znanje pomenita razvoj, funkcionalna nepismenost pa zgolj stagnacijo že obstoječega. Nekaj bo treba narediti! Bronja Habjanič Lenart • Za praznik na Zavrh Množično na pohod Tudi letos so se Lenarčani v prvomajsko jutro prebudili z budnico Slovenjegoriške pihalne godbe MOL iz Lenarta, ki je na le-narških ulicah zaigrala ob 7. uri. Med 9. in 10. uro so se na Trgu osvoboditve zbirali po-hodniki in se odpravili na Za-vrh. Pohod je bil organiziran po dveh poteh, po turistični ali planinski poti. Na Zavrhu se je zbralo preko 500 pohodni- kov. Organizatorji, Občina Lenart, Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov in Planinsko društvo Lenart pa so poskrbeli, da so se na Zavrhu okrepčali. Zmago Šalamun Inf^^BF Foto: ZS Lenar~ani so se na praznik dela množi~no odpravljali proti Za-vrhu. Izbiramo natakarja 2003 Natakar iz kavarne Evropa - Danijel Danijel Jelen je mlad, perspektiven natakar, ki trenutno dela v kavarni Evropa. Pravi, da svoje delo opravlja z veseljem, vendar pa bi sam raje delal v kak{nem majhnem lokalu. Zraven tega, da dela kot natakar se {ola tudi za kuharja in se namerava preusmeriti na to podro~je. Dodal je, da so v Evropi nedavno odprli tudi picerijo in hkrati tudi pohvalil oba zaposlena kuharja. Večino časa Danijel porabi za delo v Evropi, svoj prosti čas pa namenja punci Nataši, ki ga kot pravi, pri njegovem poklicu spodbuja. Kako dolgo si natakar in kje vse si že delal? ^"V tem poklicu sem že štiri leta, delal pa sem že v baru Piramida, v diskoteki After dark, v gostilni Zelena dolina, v gostilni Pri pošti, sedaj pa že šest mesecev delam v kavarni Evropa." Ali z veseljem opravljaš svoj poklic? "Rad delam kot natakar, ker uživam pri delu z ljudmi. Zato bom tudi vztrajal v tem pokli- cu, najverjetneje pa se bom čez nekaj časa preizkusil tudi kot kuhar, saj se zraven dela šolam za kuharja. Nekaj časa še nameravam ostati za šankom, potem pa se bom najbrž posvetil kuharskemu poklicu." Kje raje delaš, v majhnih ali večjih lokalih? "Menim, da velikost samega lokala ne vpliva toliko na veselje do dela, kot vpliva to, kakšni ljudje obiskujejo določen lokal. Če pa bi se že moral odločiti, bi raje izbral delo v majhnem lokalu. To pa zaradi tega, ker so v takšnih lokalih bolj osebni odnosi kot v večjih." Štajerski (trenutni vrstni red); 1. Marjan VrabI, Pizzeria Siončel<, Ptuj 2. Mitja Mohorko, Zila-Terme, Ptuj 3. Sašo Živkovič, Saš bar, TrstenjalfRISR&F/ THEiONGi LL - Cpaig David ]DODBYE - Ronan /10. Nď ANGE. - No Vsakť? 5o\>o\:o m