MARIJA GABRŠCKOVA. Tovarišica Manija G a b ir š č k o v a :ie bida učiteljica v Metliki. Dne 16. t. m. popoddme se de šla toopat v Koipo. Zabred,la je v gtoboeino dn utiottiila'. Brž so prihiteili Ijudje m jo poteKmii dz viode. Zamaii — prepoizino! Iz zdendh vatov so spravili na solinčni dan — mirildoa. Umrla je napri-., čakovame, nenadsne ismrti, stara komaj 22 ] let. Meseca maja letos ije naipravMa iz>p>i<t .< uione .uspasofoliiemosti. Komaj so se cvetočemu, mdadostii fa iupov ikiipačemiU žjMiemju ju odprla skroimjna vratca v bodoonost, že de ugiasraiilo itako sHoma! — K©iika tragika nalade, simipatione sliovenske luoitdjice! — Tafca smrt iie zbuidila sptosmo sočuivstvoivanje. Šodska mdadiina in ©drasild isc> prakriM mjan imrfcvaški ioder s ovetjem, ki ga je poknapHa iminogioitera s.il_a ireisndč-' n&ga. žaliovanija. Visi isnn© jo ceniili im spoštovald kot dzbormo učitdjioo, toot zavedmio kalegtaijo, ikot inaivdiušamo Jugio-slovainko. Nikoigar m, ki bi (se z vesdim 'Očesofm ne : oafll ina čvrsto, zdiravo miadenko, ki je z vadno smehlja^očiim se Mceim poigumino ir* pomasno gledala v bodoči čas. Šcteka imiladma se je 'Oikilepala svoge uoitdjioe z Ijiuibazniijo, vidanastio in hvadežmostiio. zakai 'Vzgiojneimiu im. poiučneimiu deloivandu v šali se je rnaša milaida koiegiiiniia žirtvoivaila z vsem lagrijiem plemeniite in irtdiiigeaitne slovanske kulturne ddavke. Po materi je bte kdlegimja Gaibrščkova MetMčanlka iz stairie iLn spoštofvatne rodiovroe Nemaničeve. Diom njanih staršeiv pa de stail v Gofrici. A besneoa viajna je razdejalla iliiubo hiišioo in vso Gabrščkoiv^ rodovirao ipr.agmaila v Bak> Krajinio, ki je dala Visem novo diamiačijo, Marddi pa še za naraečak kasoek iičitdjskega kriuhka. Vzildc vsej u'bonn©sti in pravldioni isirotmasti matarralnega stamja kranjskega učitdjsbva je biila pdkojfflica isvioiji drugi materi 'in isvoiim trem seistrani gtlavina iopora, mjih tolažba v žaiosti pragmanstva in njdh ' up-anje ob poglediiih v boidaonost. Todaižba iin upamie sta padild z roj© <v ¦prezffodiiiji grob... Kako smo jo vsi radi iineili, o tem je . jasno pričai njen poKirebtiii izpTevod. Na- j brailo se de djudstva, katkor ga je redko- ' ikdai videti ©b >ta_cih žalo&tnjh • pridikah. Pnišla de visa šojsika mladiina z učitdijstvom dz mesta dn ©kdice. Krsto so ji spramiljaile v be_o «bl©5ene deiviojke z veiici in šopki v rokah, s soilzamii v očeh. Pevoi so ji zapeii pired hišo. v cenkva, ab gmbn. V limemiu vseh se je od pokoijnicb paslovid tavariš Gangl Zeimlja ije zbobnela na toedo krsto. Kanec! — Tsum pri Sv. Rioku pocivaijo vzgojevalci in učiteilji n&ših očetorv in vrstaikav: Palčuč, Anžiček, Schonbrum, Stuirm. Sedaj se iim je naivrstU. girob učiitelijioe maših Ł>trok — Manijo Gabr&čikoive. Na ndeni irani ff.mili leži venee, ispletan iiiz bršdoana in ovut _ (našiin troboijiiiiim trakom. lm ta simt>»l gavarii, da se j» tudi ona, kaikor je bida mdada in 'skromna, b.iila za našo staro pravtdo, ko jo našemu •nariaščajiu vmemaila srca in polin_la duše s krepostmi an siilamb z vero, upanjem in ljutbeizmiiio! In tako je storila dovoild iin vse, kar je rooigia in imiora/la. Vsaka iniinuta našega živiljanija roora biti i-polnjeoia z deilom, posvečemim bla¦giiiiiii skupmosti. A vsaikomiuir naj pride plačitoi dan, to ga v neivzdrammi pakod zajaip-ejo sile predirage zemilje domiače! Obrščan.