ŽENA V SODOBNEM SVETU Žena mladinska sodnica Pred nedavnim se je na Dunaju dogo* idilo, da je štirinajstfetma Jugoslovanka skrivaj porodila v nekem internatu neza« ikonskega otroka, ga v kopaktici zadavila in skrila v omaro za perilo. V preiskavi je na» vedla, da ji ime očeta ni zmano. Oddali so jo v bolnico in ko okreva, pride pred mla* dmsko sodišče, s strašnim pečatom det o* morilke. To suho dejstvo so zabeležili vsi dne v riiki kot velikansko senzacijo, nihče pa se ni pobrigal za tragično usodo mladega bitja, nihče ni vprašal, kdo je temu kriv •in nikogar ne skrbi, kdo bo nesrečnico naj« boljše razumel in najipravičnejše sodil. V tem primeru se nam zopet jasno oči« tuje potreba, da je na takšnem mestu že« sja»sodnica pred\-sem tista, ki se bo rnnela poglobiti v otroško dušo in jo znala pra« vilro tolmačiti. Toda, ko se pri nas o tej stvari šele razpravlja, je Poljski že davno mogoče, da se lahko presodi delo isn korist žene^sodnice. Od 6. marca 1919 je na mla« diiiskem sodišču v Varšava zaposlena kot sodnica dr. \Vanda G rab in ska, ki je smela že ponovno priliko, da se je izkazala na svojem mestu. Ona ima poseben dar, s katerim zna občevati z lahikomisetao, k zločinu nagibajočo se mladino. S svojo mir« in os tj o in do-s.tojansb.TWTi vpliva na zakrit« mjemo mladež, da se ji prostodušno icztpove. Njene obsodbe jasno pričajo, da ji ne gre za to, da kaznuje mladino, temveč da jo reši in ji da možnost vrniti se zopet na prava pota. Dr. \Vanda Grabinska je mlada lepa, 27letna žena. Misel, da bi zatrla krivico m boj za resnico se je porodila v njej že za* Tarna. To je bilo v dneh, ko so v njeno rod' no mesto vkorakali Nemci in je nemško vojaško oblastvo odredilo v kričečih leta* kih, da se morajo v skupnih hišah zbrati vse prostitutke. Mlado dekle je začutilo vse krivice, ki so se tu dogajale in to je tlelo v njej ves čas njenih študij. L. 1934. je promovirala in praktioiraia v justičnem ministrstvu. Im tu, ko je imela vsak dan pred očmi obtožence in zločince, se je v njej utrdilo mnenje, da so ti nesrečniki ne« normalni ljudje, od nesreče preganjani in da jim je bolj od vsega potrebna skrbna roka, da jih privede spet na prava pota. Ko je imela pred seboj obtožene in sojene otroke, je v njej dozorel sklep, da se po« sveti vzvišenemu poklicu mladinske sod* rtiče. Za njene izredne kvalitete govori tudi dejstvo, da jo je poljski justični minister brez pomisleka takoj postavil na njeno se* danje mesto. Dt. Grabinska ne nosi pri razpravah ta-Larja, resignira na ta zunanji mak svojega dostojanstva. Pojavi se v črnem kostumu, z belo angleško bluzo. Ze* lena sodniška šerpa, ki si jo zaveže počez, ji zadostuje, da karakterizira z njo svoj odgovorni poklic. Kultura žene v staronordijskih sagah Junija 1930 so slavili Islandci tisočletni- co obstoja svojega Althinga, ki se je vr- šil od leta 930 naprej z malimi izjemami vsako leto. Ljudje, ki so se ob tej priliki vsuli v deželo, so odšli z nepozabnimi vtisi naravnih lepot te do tedaj skoro neznane in od civilizacije nedotaknjene dežele, ki pa ima visoko kulturo in idealne socialne razmere. Islandija je zibelka staronordij- ske literature, sag in Edde. Sage pripove- dujejo o dogodkih na Islandiji od naselitve (norveški plemenitaši so se umaknili tja- kaj pred mogočnim Haraldom Schonhaar- jem, 20 let prej pa so jo bili odkrili Vi- kingi) do približno leta 1000., ko so Is- landci po sklepu Althinga sprejeli krščan- stvo. Le malo zgodb sega v krščansko do- bo. Sage so zgodovinsko zanesljive in nam nudijo verno sliko poganske dobe. Družina je podlaga vsemu življenju, na nji je zgrajena poganska kultura. Brez in izven rodbine ni življenja. Kitica iz Hava- male (Edda) pravi: Drevo sredi vasi usahne, ne lubje, ne listje mu ne daje topline, tako je možu, ki ga nihče ne ljubi, čemu mu življenje? Središče rodbine je žena. V njej je dru- žinski čut najmočnejši. V javnosti le ma- lokdaj ali nikoli ne stopa v ospredje, tem večjo veljavo pa ima v družini sami. Pri vseh velikih odločitvah, ki se tičejo blagra družine, jo vprašujejo možje za svet. Če sodi, da možje niso dobro zastopali dru- žinske čisti, ne miruje, dokler se ni zgo- dilo vse po njeni volji. Mož in žena sta popolnoma enakopravna. Tovariša sta, ki sta sklenila pogodbo. V največ primerih govore sage o srečnih zakonih in harmo- nični skupnosti. Ako pa se mož ne drži dogovorov ali pa se kakorkoli spozabi nad ženo, zahteva ta zadoščenje ali pa smatra zakon za ločen. Brezpogojno pa zahteva žena ločitev, ako zavzame mož sovražno stališče nasproti njeni lastni rodbini. V mnogih primerih je bila klofuta, ki jo je dal mož ženi, že vzrok ločitve. Zelo lahko je bilo uvesti ločitveno postopanje, — vendar so v sagah taki primeri zelo redki, kar nam priča, da so bili zakoni v večini harmonični in srečni. Sage prinašajo mno- go dragocenih dokazov o tem. Ganljiva so mesta, kjer čujemo, da so Vikingi, ki jim ni bilo nič posebnega ubiti enega ali več sovražnikov, občevali s svojimi ženami ob- zirno in z ljubeznijo. Možje, kruti in trdi, so se popolnoma spremenili v občevanju z ženo. Neki kmet, ujet od svojih sovražni- kov, je prosil svojo ženo, naj se oddalji, da ne bo videla njegove usmrtitve. Umi- rajoči mož skrbljivo misli na bodočnost žene in otrok. O resnični ljubezni v zakonu nam priča tudi velika žalost ob smrti za- konca. Mnogokrat se je vdova ali vdovec preselil v drugi kraj, da bi lažje prebolel izgubo, vsekakor pa se je navadno znova poročal. Zakoni pa so bili vseskozi monogamni. Nikdar ni imel mož dveh žen. Včasi na potovanju navezane stike je mož takoj po vrnitvi k ženi pretrgal. Dokler dekle ni bilo poročeno, Je bilo odvisno od družine, kakor vsak drugi član rodbine. O zarokah hčera, pogosto tudi si- nov, odločajo družinski posveti, toda zelo redko proti volji hčera. Po največ je tak primer znak propadanja in vsakokrat po- kažejo posledice, da so ljudje tudi takrat že videli v tako samolastnem usmerjanju usode drugega človeka krivico. — Druži- na je odgovorna za neomadeževanost svo- jih hčera in ne te same. Krivdo zapelja- nega dekleta vzamejo njeni moški sorod- niki nase in maščujejo omadeževano čast na zapeljivcu. V nobenem primeru pa ne pride nikomur na misel delati dekletu očitke zaradi pogreška. žena je neranlji- va. Njej storiti kaj žalega, pa če si tudi bil napaden, je največji zločin. Ob uvedbi krščanstva so se razbili stari poganski temelji, namesto starih vrednot pa ni bilo novih in iz tistih dob se tudi na Islandiji Cuje o nespoštovanju do žene in o manj resnem pojmovanju zakona. V 12. in 13. stoletju pa je nastopil splošni propad nravnosti. (Iz tiste dobe je roman Sigride Undsetove »Kristin Lavranstoch- ter«.) Mnogo nam morejo povedati islandske rodbinske zgodbe. Le to naj bo poudarjeno ob koncu: Napačno je mnenje, ki je bilo in je še sedaj zastopano od mnogih, da o resnični kulturi in etičnem pojmovanju življenja ni govora pred uvedbo krščan- stva. če pa sodimo kulturno stopnjo ka- kega naroda po položaju, ki ga zavzema v njem žena, potem smo danes marsikod daleč za Islandci izza poganskih časov. Še besedo o narodnih nošah Že lepo vrsto let bi bila rada o tem spre- govorila. Ker so se pa vendar le zapored začeli oglašati drugi, sem bila prepričana, da mi bo to prihranjeno. — Ker pa v vseh dosedanjih upravičeno ogorčenih člankih o samovoljnih kompozicijah in neusmiljenem pačenju naše častitljive narodne noše ven- dar ni nihče prav vsega povedal, naj mi bo Ie še dovoljena beseda. Da so bile prireditve v narodnih nošah premnogokrat res maškarade, bodisi v ob- leki kakor zadržanju, smo v splošnem več ali manj že vsi ugotovili. Svoječasno je že zapisal prof. AL Sič: »Saj je lepa ta noša m kmečka j« tudi, samo naša narodna no- ša to ni. In strašen je včasih pogled na to ali ono gospico krasotico v domnevani na rodni noši. In strašne so tiste avbe z rdečkasto zlatimi flinterci, pošitirrri kifeljč- ki in polumeseci.c Ne pačijo pa naše narodne noše v ma- ska ro samo tosti. katerim tega končno ni toliko zamerjati, temveč so to tudi mero- dajne osebe, katere b? v prvi vrsti morale vedeti, kakšna je pravilna narodna noša, saj imamo vendar po prof. Siču dve izboriti izdaji o slovenskih narodnih nošah. Tudi narodne ilustracije in umetnin« našega moj- stra M. Gasparija dovolj razločno govorijo. Ker pa naše ženstvo v splošnem nadvse »obrajta import in modernizacijo« je pač tako kakor je, in ne kakor bi moralo bitk Ne raziločujejo, kje jc umestno modernizi- ranje in kje je čuvati originalnost. Kjer na glavi kraljuje vsega občudovanja vredna dragocena zlata stara avba in je (re- cimo) do pasu vse lepo in prav, nas pa zopet do skrajnosti razočara partija od pa- su do tal, ker hoče biti naša žena tudi v narodni noši mladostna in vitka. In tako imamo zaradi preozkega in prekratkega krila namesto narodne noše maškaro. In ravno o tem, s čimer se je največ grešijo, se je premalo govorilo. Poglejmo katero koli drugo narodno nošo. Povsod se točno držijo prvotne dolžine in širine kril, ne glede na modo. Nosijo jo po izvirniku ved- no enako. Mi Kranjci pa. ki imamo res talent prfla- godevanja, ki upoštevamo vse prej, le se- be premalo in s tem za vsako ceno ubija- mo samoniklost, kar nam utegne postati v teku časa morda žalostno usodno, smo mo- rali seveda tudi originalno narodno nošo modernizirati. Tok časa pač zahteva prila- godevanju svetovnemu vplivu. Toda svoje narodne relikvije pustimo od teh vpfivov povsem nedotaknjene! Res, kakor danes mL, so nekdai Kranj d hodili križem sveta in od blizu in daleč sku- paj znašali to, kaT danes tvori našo narod- no nošo. Kar so naši pradedje privzeli vz te aH one kulture naših sosedov in sebt prilagodili in iz tega stvorili like. odgovar- jajoče življenju in lastni bistvenosti, to nam je dolžnost spoštovati. Oblike iz zapuščine naših prababic moraio ostati do zadnje po- drobnosti nepreobličene. Saj tvorijo de! zgodovine našega naroda. Kar se iz naših narodnih noš eksocrpira v praktično vsakdanjo vporabo. je zopet drugo poglavje. Narodna noša kot taka pa mora ostati kratkomalo nedotaknjena. Na- še prastare matere so nosile široka dolga krila, z več spodnjimi krili, kar ie tvorilo častitljivo skladnost z visoko avbo. Oglejmo si stare Korytkove slike »Kranjiice v avbi«. Današnja žena v narodni noši, v preozkem in mnogo prekratkem dekliškem krilu, z avbo na glavi, je prav komičen kontrast s staro nošo. Ce nismo preveč preslepljend od modnih volivov, bomo uvideli, da je ta po- java v primeri s staro našo nekaj silno neumnega, smešnega. Vsaka prireditev v narodnih nošah, vsa- ko fotografiranje skupin, bodi od koderko- li (iz Amerike, Dunaja ali naše najbližje okolice) prikazuje isto kratkokrilno maška- rado, ki hoče biti predvsem modna, potem šele narodna. Uprav nerazumljivo je to (morda celo nezavedno) smešenje in ža!;'e- nje sebe in svojega rodu. Jaz za svojo osebo sem izgubila vse ve- selje do narodne noše, ie ne oblečem več, ker ne maram biti obsežna dolgokrila iz- jema med novodobnimi kratkokrilkamL Svo i čas mi je nepopisno srečo tvorila že- lja in misel: imeti narodno nošo. In pre- srečna sem bila, ko sem jo dobila. Sedaj pa jo imam, ker nimam skrinje, spravljeno v vitrini med starimi spomini, da dočaka čas, ko se bo naše ženstvo z narodno nošo zopet prilagodilo modi dolgih in širokih kril nakar bom tudi jaz zopet mogoča med nji- mi. Dotlej pa bom sanjala o tistih časih, ko sem ob nedeljah kot otrok slonela ob skrinji stare tete. Ona je iz skrinje jemala ki pregledovala zaklade svojih rrrladih let. Bele peče, ošpetlie z zapestnimi gumbi, rute z rožami in tički, brkalaste predpasni- ke in šiiroke mezlanke. In ko je oblekla staro dolgo krilo, predpasnik in kočemaj- ko, je oddrsala ob dveh palicah k maši v trnovsko cerkev. Jaz pa sem komaj čaka- la, da se je zopet odprla skrinja, v katero je stara tetka zopet skrbno zložila svojo starodavno praznično obleko. In kakor takrat, tudi sedaj čakam tiste nedelje, ko se bo zopet iz skrinje pojavilo staro široko praznično krilo. Toda zdaj bo že treba naših starinoslovcev, da sestavijo odbore, ki bodo vodili strogo kontrolo nad pravilnostjo naših narodnih noš. Nedavno sem že z nekaterim* razpra-v- liala o tem, kako bi se v splošnem omogo- čita ceneiša nabava res pravilne in lepe na- rodne noše, da bi si jo lahko omislil vsak slovenski dom. Ni izključeno, da se bo tn omogočilo. Prenehati mora kvarno izposo- jevanje m vsaka slovenska hiša nai ima svogo zakladnico s pravilno narodno nošo, ki bo Sa zopet od roda do roda. .Marija Šarčeva. 35ena prejela ameriško nagrado. Z ve- seljem smo zaznali, da je v Združenji dr- žavah SA od Pictoral Review razpisana nagrada za posebne zasluge v znesku 5000 dolarjev, bna dodeljena ustanoviteljici in častni predsednici Carrie Chapman Catl- ovi za njene izredne zasluge, posebno pri mirovni propagandi. Razdelila je znesek med 10 starih prvoboriteljic za žensko vo- lilno pravico in po 100 dolarjev 20 orga- nizacijam za mirovno delo. Obdržala je za sebe majhno vsoto, ki jo bo porabila za vsakoletno, po nji sklicano konferenco, za proučevanje povodov vojne in njih odstra- nitev. MALI OGLASI 2 čevljarska pomočnika ta črvan« in zbila dela •prejmean. Hrana in sta- novanje T h:ši. Mihael ©em Itec, r nri j ars t vo, Ptrahinj 45. p. Naklo. 15:04-1 Mlinarja pridnepa ia poštenega i??" JMvard Mesfsaol. Vič 55, va4jčrri in umetni mlin. 15048-1 Dekle 19 let s>taro, idr»vt», pridno in poltenih star- šev, išče mesta k otro- kom, ako mocrofe • Mari- ! boni ali okolici. T*« mot- nosti nastopi e 1. majem, j Ponudbe pod Šifro »Lju- bim deeoc na oglasni od- delek »Jutra«. 13045-2 Prazno sobo s pofetomrra vhodom c 1. majeim oddam Podroinik St. l/I. 15344-33 Opremljeno sobo oddam r Roind ulj-ci 19. 15330-23 fta&gk« Trg. pomočnika Špecerijske stroke, mlajše- ga in agilnega sprejmem takoj. Po^nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Špecerist 1931 c. 13191-1 Šoferja »eo? enjenega, zanesljivega in treznega, popolnoma ve- Sčega vseh popravil sprej- memo takoj. Ponudbe na poštni preda.! štev. 153. 12961-1 Učenko M damsko krnjašivo spra- ne modni atelje Fan i Ja- cer, Kolodvorska ul. 281. 15365-1 Pekovski pomočnik mlajši, marljiv in pošten, išče slnžbo. Naslov v ogl. •ddelku >Jntra<. 15355-2 Sobarica premeriti službo. Na- slov pove oglasni oddelek •Jutra«. 15248-2 Camernikova šoferska šola t.iubljana. Dunajska e. 36 (Jugo - Au«o) telefon 2236 Prva oblast, koneesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj 251 (UHH>vamfq Sobo in kuhinjo v suterenu odda-m samo odraslim osebam. Nasloiv v oslasnem oddelkn »Jn- tra«. 15159-21 sobe in kuhinje, * elektr. razsvetljavo oddam v Ze- leni jami, Tovarniška ul. št. 26. 13264-21 Sobo s kuhinjo oddam stranki brez otrok. Prodam pareelo 600 ms. Glince IX/14 a. 15120-21 Stanovanje 2 kuhinje in pritiklin v Stezicah odda-m e 1. ma- jem. Naslov v ogiasnern oddelku ».Jutra«. 15046-21 Sobico prijazno in zračno takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15323-23 Stanovanje v Kranja n« glavnem fcrgn, T pri- tličju na dvonšSu oddam 8 1. majem. Zelo priprav- no za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. — Pojasnila daje Fra.nr. Maj- dič v Kranju. 13190-21 Potnika r Sloveniji dobro •vpelja- nega sprejme trgovina z galanterijo, pleteninami in s perilom. Reflektira se le na dobro moč, ki je v na- vedeni stroki že potoval. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Ju tra c pod šifro »Potnik 1800«.. 15065-5 Fiksum in provizijo dobe v mannfakturi verzi- ran! potniki ta obisk pri- vatnih strank v Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« r Ljublja ni pod značko »Fiksum«. 1187045 Motorno kolo Sumbeam s prikolico po- ceni proda P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11 15287-10 Gostilno v najem i?č«m ali prevzamem ma račun takoj. Sera kavcije zmožen. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina takoj«. 1511S-17 H Akviziterje prodajalce avtomobilov, motornih brlzgalri Iščemo pod naj- ugodnejšimi pogoji. Po- nudbe z zahtevo plače na Renault Sikor, Cesta na Rožnik 19. 12764-3 Gostilna in trgovina z mešanim blagom, dobre idoča, poleg tudi mlin na 3 pare kamnov in stope, pri kolodvoru, z gospodar- skim poslopjem, 15 oralov gozda in 4 orale travnika, vsled preselitve po ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do- broidoča 44«. 15144-20 Enonadstropno vilo z vrtom, v letovišča Laško prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15025-20 Amaterska dela (razvijanje ta kopiranje) ta foto-materijal je najcenejši pri foto Joško Smue. W»l- fova 12, podružnica Bled. Si • n i •» Številke, napise emajllrane in meden«, za sobe, ključe, pasje znamke itd. Izdeluje »Emajl«, LJubljana VII.; Beljaška 4, telefon 32-52. 146-30 krepi !n zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL Jermenlce eevi in poljsko vozičke prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1.5026-6 Najboljša reklama ki zraven nese še lep do- hodek, je na vsak način lepa fotografija Va- šega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča, Vašo tr- govine, gostilne, restavra- cije, obrti .trafike itd. — Pišite še danes za pro- spekte im conik na tvor- nioo fotografskih razgled- nic ln slik: Lojze Smuc, Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 26. 96 trboveljski premog in angleški koks — pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta 33 (Balkan). Telefon št. 34-34. 5581 jdZfd/. fahn,. JoU&cJi ^uKjevrta liSH s^EČ^ im ta nlljtM iwfc tnI IV loto za embalažo j tn* vedno t ulogij Mirko Mlakar i LJubljana, SJomJkor* tdlca tt. Spec. trgovina otroških vozičkov OTON ZEMELROK se je preselila v LJUBLJANO VIL, Lepodvorska ulica 3 TOVARNA PELIKAN 5616 CENE TOVARNIŠKE Poslužujte se Malih oglasov! PARK HOTEL SUBOTICA Popolnoma novozidan komfor- tabel hotel; tekoča voda, cen- tralna kurjava, kopel ji, radio in telefon. — Potniki imajo popust. Tudi penzion. 962 Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c.15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo ® domaČi in inozemski, ta do- 'f^^fff^O karJ'avo in industrijske tfCoUasici premog Mošes (S rSšeete vseh vrst livarniški. plavžanki in plinski DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in stekleni' cah pekovski kvas, čisti rafinirani ln denaturtranl Špirit. Podruina pivovarna v Mariboru TELEFON: Ljubljana. 2S10 in 2311. — Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. Kreditni zavod za trgovino fn industrijo LJUBLJAKA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vk»g, nakup ta prodaja vsako- vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka ziia v te- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon št 2040. 3457. 2548. Tnternrban 2706, 2806. Ujeiftie Davoria JSaiUecu Izdaja m kflomeaii AMi aihnikftc. Za Natfldao tiakarng d. i. kot tiakamarja £rans Jfizecfek. £a iatecatai deliš itigdzocaa Alojz ftovak. Ysi £ JLAabliani.