Lelo VIII., šlev. 6$. Celle, torek 15. junija 1926. Poštnlna plačana v gotoul Naročnitiac Zu Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. fotamein« čtevitka I Din. tZfl&Jct v torek, LefrteK In sotoolo. Redakcija in uprnvai Strossmaijerjeva ulica 1, pritl Tel.b5.— Rač.p -č.zavoda 10.666. Oglaftl fio tttalnem oenlku. Obrestna mera in Narodna banka, Dnc 8. t. m. se je vršila pri Ij.ub- ljanski podružnici Narodne banke kon- ferenca denarnih za.vod'ov, ki imajo kredite pri Narodni banki. Na tej kon- ferenci so bili doloce-ni, da posljejo svo- je zastoipniike h konferenci o obrestni meri, Ljubljanska krediitna banka, Za- družna gospoda.rska banka (fakinltar tivno), Zadružna banka in Mestna hra- nii'nka. Predmet konference pri Na- rodni banki v Beogradu je vprašanje obrestne mere. Ugotoviiti moramo, ka,r so priiznal'i pri zadnjem obisku tudi vir ceguverner Protic in generalni ravna- tolj Novakovie, da je ohxrestna mera v Sloveni'ji najnižja v celi državi in da je da vena obremeniitev denarnih zavodov v Sloveniji neznosna. Kadarkoii Narodna banka pozove denarne zavode, katerim daje kredite, da znižajo svojo obrestno mero, odnos- no opravičijo svojo sedan jo višino, ker bi jim steer morala kredite odpovedati. se pojavljajo v naši javnosti oporeka- lija proti takemu postopanju Narodne banke. češ da tajka akcijia našega naj- večjega denarnega zavoda no more biti uspešna, kakor ni tudi do sedaj še nik- dar dosegla svojega namena. Cudno je pa, da se Narodna banka kfjub po- udarjenim neuspehom in klj'ub vsem težavara in korrrplikacijam, na ka'tere se izgovarjajo branilci privatnih bank, vendar vrača na prvotno akcijo. Izgle- da namreč, da po mnenju njene upra- ve vendar obstoje uspehi v obliiki del- nega vpliiva na privatne denarne zavo- de v smeri postopnega zniižasnja obres t- ne mere. Kaie se, da pretežnemu delu bank ni vseeno, ali dobi kredit Narod- ne banke po 6% ali ne. To so posebno one banke, ki v notranjiostii in v po- krajiiiiah ne dobijo vtog v taki izmeri, kakor velebanke v Zagrebu in v Ljub- Ijanii. Pa tudi stevilo teh zadnjith zavo- dov je bolj omejeno, kakor to navajajo branilci teze privatnih bank. Obstoji pa moinost, da na hitrejši način pridemo do bla,godejnega vpli/va na znižanje obrestne mere iin siicer s podeljevanjem dkektnih krediitov na- siin gospodarskün krogom. Znano je, da podeljuje Narodna banka samo kratkoca^ne krediite, ne pai tutu inveKticiijski'h. Kratkočasnost je •bolj teoretična nego praktična. Naše- rou ga^podarstv-u je pomagano tudi s takiini kredi^i. Narodna banka eskon- Pred konferenco Male antante na Bledu. Prihod zunanjlh mlnistrov. — Program konference. Povratek kralja v Beograd. Beograd, 14. junitja. Sinoči je od- potoval na Bled šef protokola v zuna- njem ministrstvu Ilijia Novakovič, da priipravi vse potrebno za kon-ferenco Male antante, ki se vrsi od 17. do 19. t. m. Danes odpotuje v Ljubljana kabi- netni šef Vučkovič, da uredi vse potreb- no za oficljelni sprejem češkoslovaške- ga zunanjega miniistra dr. Benem, ki pruspe a- sred'o dopoi'dne iz Ženeve pre- ko Tivsta v Ljubljano. Zunanji minister dr. Ninčic pride v Ljubljano v sredo dopoldne in bo prilsostvoval oficiijielne- mu sprejemu dr. Beneša. Oba miinislra odpotu.jeta na'to na Bled, kam-or prilspe tudi runi'imski zunanji minister Miti- lineu. 0 svrhi konference Male antante je izdiano uradno poročilo, ki nagkiša, d;i bodo na sestankut, ki se vrši na Bl'edu od 17. do 19. t, in., med zunanjimi mi- nißtri Male antante izmenjane misli glede miroljubne akcije za sanaoijo in konsolidacijo pov.ojnih razmer v Evro- pi ter o vseh politiičnih vprašanjih, ki v^e neposredno iin posredno ti-cejio Male antanrte kot celote kakor tudi v njej včlamjeni/h posaimeznih držav. Na se- stanku se bo zlasti razpravifjalo vprli- šanjo zasedanja DriDStva narodov. vpra'sanje ra.zširjenja Sveta Dništva narodov in politični dogodki:, kr so na- staJi po mesecu marcu t. 1. Izmenjale se bod'o tuidl miisLi o med'sebojnih akci- jah, ki so jrh države Male antamte zad- nji ča.s podvzele za konsolidacijo od no- sad ev in okrepitev zvez s sosednj.kni dr- žavami. Beograd, 14. juniija. Dames dopol"- dne ob 11. je priispel kralj Aleksander u Topole v Beograd. Veličasten Pribičevičev shod v Metliki. Mellika, 14. junija. Vceraj dopol- dne se je vršil v Me.tliki sijajno obicäkan shod Samostojne demiokra.tiske vStranke, na katerem j,e govoril strajnkim šef Sve- tozar Pribičevic. Mesto je bilo v zasta- vah. Pred shodom se je vršif veličasten sprevod po mestui, ki so se ga udeležile nepregledne množice ljudstva. Nekate- ri radicevci so skušaJi motiti shod, a j'irn ni u^pelo. Svetozar Pribiceaüc je v poklru'go uro trajajocem govoru raz- pravljal o sedanjem poliličnem posoža- ju ter v primernii obliki pojasn.il posto- panje poljedelskega mmistra Ivana Puclja i>n radicevcev. Priibicevic je žel za svoja izvaijanijti viharno odobrava- nje. Ta shod je 92. shod Svetozarja Pri^ bitčevica v letošnji pol'iticni kampanjii pnoti vlaxli RR. Sodba v mariborskem carinskem procesu. Maribor, 14. junija. Mariborska porota je v nedeljo izrokla kriivdorek v kazenskem pro ce.su proli enajstim carinikom, ki so soobtoženi s spediiterjem, nakar je porotno sodišče ol)sodilo: caaimike Franka Grubica iz Senja, Maitka Kar- lovica s Sušaka in Franca Kneza iz Požoge, trgovca Rafaela Nafussija iz Zagreba in Vilj-ema Hobacherja^ špo- dicijskega uradnika iz Maribora, vsa- kega na 2 feti in 1 mevS-ec težke ječe. Grubič je poleg tega obsoien na povtra- cil'o zneska 50.000 Din, ostali pa soli- darno na 500.000 Din državi povzro- čene škode, carinik Edo Rup iz Stare Pazove na 14 mesecev težke ječe, Fra- nj'0 Praprotic, zasebni uradndk iz Ja- strebarskega pa na 6 mesecev težke je- če. Ostali. obtoženci, cariniiki Ma.rkavič. Prazn/ik in Zorzut ter mariborski spe- diter Tončič so biti oproščeni. tuje dal'je samo poslovne menice; za te zahteva žiro velebank, kar jzdatno dra- ži kredit. Ne dvomiano, da se bodo go- spodarski krogi polagonia prilagodili t.udi tej zahtevi Narodne bamke, dasi na drugi strani tudi dvomiino, da iz~ hajajo vse menice, katere eskontiira Na- rodna banka^ iz zakljtuičenih poslor\r. Ob- stoj'i pa še ena oviira za podeljevanje diirektni/h kreditov, ki je tehtnejša nego so ostale. To je poznavanje bonitete dolžiiii\ka in spltošnoga gospodarskega in konjunkturnega razvoja. Pri nas je to poznavajije tem težje, ker nitmamo dofočenega pravca za gospodarsko po- liitiko in so iiznenadenja v tej smea'i na dnevnem redu. Siicer si lahko ogledamo ravno v tem oziru primere v inozem- st.viu,. Vzeniiinno 'm primer najkoiiizerva- tinnejše zavode na svetu, to so angle- sko bamke, ki se bavi\jo izključno z bančniimi posliii. Tarn na primer vidimo, da so se pi'iivatne banke s pom-ocjo anTgleške banke pirilagodiile izprcmenjenkn raz- meram in da so angleškem/u gospodar- stvu stavM'e veliko več sredstev na raz- polago, nego v normalniih priilikah, ko so tii'ja in njimi zampana sredishra raz- posojale samo na kratek rok aLi ji/h in- vestiirale v drža\iie papirje z zlato pod- stavo. Maksimium posojil gospodar- st'viu iz lastniili iin tujjh bančniih sred- stev je znasal v predvo,fni dobi 40%, dočim se je v povojni dobi zvisal" na 52%. Istotako so se izpremeniili roki. Banke dajejo kred'Üe na leto dni ali še dalje. Da se pa obvaruijejo izguh, pre- vzemajo v svoje up rave gosjK>darsike strokavnjake, ki dobro poznajo pölozaj na tržišču tudi glede posameznih go- spodarskih panog, same pa vstopajo v uprave posameznih gospodarskih pöd- jeliy. Končno se poslužujejo za svoje industijjske dolžnike posebniili stro- kovnjakov, kakor se tudi pasame'zna induvstrijska podjetj/a reorganijziirajo potom posebnih baaičnith stroko\Tija- kov. Naša Nairodna banka bi ne smela izgubiti rtikdar iz vida, da je ona glav- ni regulator našega de-narnega trga in c(.-lega iiasega gospodiarskega zwljenja. Brez njene pomoči ne morejo uspevati niti naši denarni zavodii, niiti naša tr- govina in. kidustrija tako kakor uspo- vajo, ako se naslanj'ajo nan jo. Njeni upravi ne bo težko, organiizirati sode- lovanije s privatniimi bankami v smeri ureditve denarnega in kreditnega pro- meta v našem gospodarstvu.. Ako bi se katere privatne banke neupravičeno upirale, bi bila Narodna bamka iz splosniJi ijiteresov primorana, da iizve- de or»aniza,cijio kreditov tuidi brez so- delovanja privatnih bank, odnosno brez onih, ki se npirajo upraviicenim zahtevaiii. Najboljse pa bi to izvedla z dajanjem direktnih krediitov našemu gospodarstvui. jklet Savinjske podmžnice SPD na Sljeme. Celje, 14. ju/nija. Da se oddolžimo Slijemenašem za njihov lepi obisk na Celjiski koči, se je odbor Sav. podr. odločiil1, da obišče v nedeljo 13. t. m. Sljeme nad Zag reborn. Izfeta se je udeležilo okoli 40 Cel'janov, Em. Lilek. Zgodovinski opis Sloyenske Štajerske in Prekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Med slovenskimi shodi, kii so se vr- šiiti na Štajerskem 1. 1918., im na kate- rih se je sprejela resoiuciija z zahtevo po popolni narodni samoodlocbi in sa?- mastojni jugoslovenski državi »brez hafcsburskega otiketnega priveska«, vredtti-o je, da se tudi spomnimo celj- skega shoda, ki ga je sklical g. dr. K u- kovec v obleki domobranskega atotni- ka. V svojern govoru je rekel, da mora<- mo Jugosfoveni v av»tro-ogrski mo- narliiji iti črez majniško deklaracijo, in če nas nasi vodje klicejo na vešala, moramo se tudi na to pripraviti, ako tako žrtev od nas zahteva imteres naše domovine. Na str. 392 piše dr. Kovacic o de- lu v nemških »crnih odborili« im dobro pripomni, da bi trebalo za nataničnejši opis strasnih dni meseca avgusta in septetnbra 1914 posebne monografije. Omenja dalje sovražno postopanije ma- rii)orskega okrajnega poglavarstva proti Ölovencem. Med južiLOtštajerskimL i.'. ki-. gsavarjii' je bill celjtski glavar ba- ron Müller ena častna izjema, ki za ča- sa vojne ni preganjal Sloveancev. Stal je v tem pogledu pod vplivom kandiijiske- ga predstojniika g. Shnoniiška m svoje soproge, ki je rojena Francozioija. Ge- lije je knelo takrat tudi poštenega, hu- manega in pravičnega državnega pravdnika, dr. Bračiča, ki je sedaj vis- jii sodniij>ski svetnik pri cel*jskem okrož- nem sodi'scu. Imel sem z njim posla radd enega gimnazijea, Jii se je bil na- pram nekemu vrtnarjai na Lavi ilzrazil, da Srbi niso naši sovrazmiiki', anipak naši bratje. Na temel!j.u mojiega poro- ciila je g. dr. Bračič ugodno in abši.rno poročal o tem dijaku v Gradec, iin dijak je bil brez kazni iz gamiziij-skega za.po- ra izpust'en. Med celjßkiimi Nemci so inoraan omeniti tretjeiga, ki se za časa vojne tudi ni pokazal sovražniiika Sso- vencev, in to je bivši ravnatelj celjeke c. kr. diržavne gimnazijte, vladni svet- ndk Ktamens Proft. V šolskiili počiitni- cah 1. 1914. so se vojaki nastanili v po- siLopju sainostojinih nemskoHslovenskih' razredov in raznesfi iz šoLskih sob vse klopii, omare, table, kaitedre i. dr. Na početku šolskega leta 1914/15 vršil sem sicer kot vodja zavoda vpisovanje di- jakov, ali ni bilo prostora in. sredstev za poučevanje. ČakaJ" sem do 18. sep- tembra na odlok šokke obkisti glede prosit or a, kjer bi se mogel vršiiti pouk. Ali in oje čakaniie je bM,o zastonj in čakal bi tudi dalje zastonj, ker pri deželnem šoliskern svetu v Gradcu se celjski samostojni giimnaai|j(ski razredi niti niso smeli omeniti, kair mi je nad- zornik Končndk sam prdiznali. Sei sem zato 18. septembra 1914 k ravnalefju Proftu in mu odLočno iizjavü', da se bom brzojavno obrnil na iicmo miniHtrstvo in tudi na slovenvske posJance, če mi ne odstopi prostorov ki zbirk državne gim- nazije za popoldanski pouk v priid di- jakom iz samos.tojnih nemsko-sliovenr skih razredov, G. ravnatelj Proft je na moj grozilen na'Sitop ugodil mojii prož- nji. C^e tega ne bi storif, bildi bi jeseni I. 1914. slovenski nižjii gilmnaiziyski raz- redi pokopani. Gotovo ,se g. ravnatelj Proft ne bi zameril Gradcu, narobe, on bi se iiiu priikupü, če bi takrat zavzel napram moji zahtevi1 odkloniilmo sta- Iksce. Tudi Dunayiu ne bi bilo žal, če bi izginJla niija &loven.ska giniinazija v CeJflu; prvic zaradd tega ne, ker za sa- mostojne nemško-sliovenske giminazij- ske ra2)rede že dalje casa ni biilo v dr- žavnem budgetu poskrblijeno, drugič, ker je bil takrat mimiietrski predsednik štajerc baron Stürgh, »stari nepriijatefj Slovencev«, kakor ga oznacujje g. dr. Kovaoilc. Zvedel sem od g. profesoria Suhajča, da je njemu ravmatelj Proft za časa vojtne v zadevi slovenskih čitank dal celo svarilen nasivet s prirpombo: Mi stojiimo v vojinem čaisu! Kakor sem od vec strani slišal, bid je ta ilzvanredno vasten im neumoren pedagog zmiiroin pravičen sfovenskim diijakom,. Vem iz lastnega iizkujs.tva, da je bil protiivnik preganjanja. To objaviti ravno v »No- vi Dobi« »em smatrad za svoj-o kolegir jaJtno d'oliznost, ker je v njej — ne spo- minjam se vec datuma — bil proti nje- mu napiwan članek, ki je tega zasluz- nega celjiskega gimnaiziijskega ra:\ntLate- fja moral raizzalitiL (Ako je to kdaj bilo, je sk> gotovo za zasebna mneoija posa- mezniikov. — Ured.) Naj se sliši tudi druga plat zv.ona.. (DaJü'e pride.) Razširjajte „Novo Dobo"! Strati 2. »NOVA DCEA« ___Štev, 65 8 MaTiborčaniov in 4 iz Laškega. Odpe- lja.ll smo se ob eni u pa; Hrvatje, ki so se umikali pred tuirskimi napadi in predi dxugiiml narodi. Od Medvedgrada smo se podali na Sfyeme, aziroma v takozvano Lugarni- co na zahodnem grebenu Sljemena. Tu nas je čakalo vediko presenecenje. Pre- ko kolovoza je bil napravljien inal sla- yolok z napiisom »Dobro došti!« Ob slavoloku nas je pricakovala druga skupina Sljemenašev in par kmetov v narodnili nosah in pa godiha, katera nam jie neuinorno svirala eel cais do našega odhoda na vrli Sljemena. Slje- menaši so nas tam sijajino pogostili. Pekli so 2 odojika, prinesli so kruha, vina in kisde vode, da smo malo prive- zaft naše silno žejne duše. Dobre vode med potom n-i/ bilo in vsled velike vro- čme je bila vsaka kapljica čaja ali celo črešnja dragocena. Ko smo se malo na- užili telesnili dobrot, so se prrceti go- vori. Govorili so: dr. GvetisLc za Slje- nie, g. Kocbek za Sav. podr. S. P. D. Dr. Gussicn se je sponm.iL naistarejše- ga kluba »Dren«, cigar prvi predsednik je bil v vojmi padli Bogiumil Brinisek. Klub je stef 13 članov, 10 Slovencev in 3 Hrvate. Padlemu Brimšku si no za- klicali »Slava«. PovdarjaL je,. da je bil ravno Brinsek prvi, ki nam je otljtril krasoto n'asiih planin. posebno pofzimi. On je bil izboren fotograf, ki1 ni defal sl'ik kar na šlepo, ampak je sei tudi de- setkrat, da je lyel na svojio plošeo sliko, ki jte biJa lepa. Od takratnih 13 ctanov »Drenai« jiili'zivL'še samo 5. Strainja se padliJi Dremovcev. Njimovemu spo- miinu se zakliee >Slava«! Nazadnje je govoril še »tatek« Kosak, kakör^ga imenuijejio Sljeinenašii. Da ni maiiiJK-alo neiizogiibnih' fotografov, sti pa itak lah- ko mksfite. Kjer se je postavila skupi- na, že je biilo najma.ii\j 8 fotografov, ki so si med seboj konkurirali in delali napotje. — Tudi plesalo se je, posebno »Kolo«. ' Ura je kazala ze na dve in treba je bilo miöli'ti. na odhod. Težko smo se fo- ciii od priijazne Luganiice. Od tu smo jo malniili ])o grebenu Sljemena na njegov vrh (1035 m). Tam ie viiso-k že- lezni raagledni stolp, s katerega je si*- jajien razgled po Posav.ini in Hrv. Za- gorju, pa tudi na naše planine. Ko smo se mafo razgledaili, smo odšli v nekaj niižje ležečo, sedaj imonovano Tomisla- vovo kočo. Tu smo se malo okrepčali in potem smo jo mahnili ob zvokih man- dolin in kitar zacetkoma po krasni av- tomobLlski cesti, potem inimo .sanato- ria Osrednjega urada, Kraljevega zdenca itn čez Gracaaie v Zagreb nazaj,, kjer je bil pri »Lovačkem rogu« (Slo- venec Tonejc) prijatefjiski se^anek. Go- vorili so zopet razni govorniiki, ki so se spominjali raznih planinskili delvna.ve; po 25 Dim: gg. Somrek Anton, kapi'an na Vranskem, Ratej Miroslav, kaehet v Žalcu; po 20 Din: gg. Pogo- revc Ötefan, strojn.ik in Vidma'i* Franc, pastrešček, oba v Gelju; po 15'Din: ga. Mariijia Borovič, trgovka v Gelüü'; po 10 di'narjev: gg. Močnik Franc, zujihik pri Sv. ätefanu, Kocjanči'6 Aiitoli^ župnik v JurkLoštru. Lukas Franc, tagovec v Gelju (kot član da.včne komiäije) in ne- i men ova n i i z Velen j a. ' ¦' c DIJAŠKI KUHINJI V' CELJÜ sta poslala namesto venca gr grob umr- il ge. Pepini Stvki, nadučrteljevi so- progi v Št.. JurjiL ob j. ž. go&]>. Franc in ga. Emilija Drofeniik; 'pnsestnika v Št. Jurju ob j. ž. 100 Din. c DRŽAVNI KRAJ, ZAŠClTI DE- GE IN MLAD1NE V GB^JTI so naklo- nilii: JiLŽnostajerska hraniTiiica 250 dh- narjev, Ljubljanska krediitna banka 200 Dial in Ljudska, po.sojilniica 500 di- narjev. Blagim dobrotnikoin še1 odbor najprksrčneje zahvaLjuje.. c UMOR PRI VEL. PIREŠICI. Z oziroin na naše poročilo o porotni raz- pravi proti Vinku Vasletu nas naproša zagovornik g. dr. Ernest Kalan, da po- ijravi'nio svoje poročiilo o njegovem go- (>vvoru v tbliko, da se njegova kriitika go- töviih pojavov v preLskavi ni nanašala na npra,vo jetnišnice, ki je vzorna in prvovrstiia kakor m/ilokje druigod, teni- več na potrtopanje prei.skovalnoya sod- nika. . . ^a c1 >MTJAVA OBVfcZMKUY LET- ' NIKOV 1876—1900. Mestni magistrat p'ozi.va vse vojne obveznike letnikov 1876—1900, ki se čutijo nesposobne za vojaško sluibo ali so bili spoznani za nesposcbne. da se javijo pri vojaskem oddelkii mestnega magistrata do 15. j.uniija. c HIŠNE ELEKTRIČNE INSTA- LAGIJE. (Razglas.) Pri] defektih hiš- niili iiustalacig se naj vedno poklice kon- cesiij'oniranega instalaterja, ne pa me- stno elektrarno. Motnje v omrežju, ki se spoznajo, ce Tue v ve5jihV.stanovanjih aliii hišah istocasno izostane, je nazna- niiti od 8.—12 ure in od 1.—5. ure me- stni elektrarni. Izven tegajčasa se naj poklire monterja elektrarne, kojega na- sLov je pri elektrarni nabil. V nobenein slucajiii se naj ne nadleguje mag strata s telefonskimi vprašanji, ker ieti ni v l)olozaju datii zazül'jenih iinlormaciij. — Gelsje, dne 21. maja 1926. -^ Mestna elektrarna Gelje. ' -> 661 c PASJI KONTUMAG. (Razglas.) TiLkajšnja naredba z dne 22.'a^rila t. L, st. 1091 glede mvedbe stroge^ä pasjega pripora v mestu Geljiu se z d'anasnjim dnovom v toliko spremeni, dä'se smejo za naprej pai po ulicah in javnih pro- storiih voditi na vrvici, ne da bi bili likrati opreniTjeiii z naffobenikom, od- nosno da smej'o z vairnirii na.gobc.nikom opremljeni psi prosto okrog tekati. — Ostala doLočila zgoraj označene nared- be ostanejo do preklica v veljavi. — Mestni magistrat celjski, dne 11. ju- nija 1926. — Župapj: dr. Juro Hra- šovec s. r. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sie- pim na oftaT. — Podporno drustvo «ilonili Wnll'nvn nll^i 19 LiublJMlia. so najcenejšl in najbolj trpežni, oglejte si jih v trgovini Štev. 65. »NOVA DOBA« Stran 3. Kind. MBSTNI KINO. Od danes pon- delijka 14. pa do srede 16. jimija t. 1. se predvajavll. del Lueia.no Albertinijeve- .ga velefrlma »Clovakviz železa«. Ne zamudite torej si ogledati II. del tega fiikna, kii nadkrilijuje I. del. — Od ee- trtka 17. do sobote 19. jiu-ttirj-a pa.vidi-mo krasen film »Zainen jai)a zaročenka«. KINO GABERJE. Danes v pon- čbeljek 14. in juiri torek 15. jiunija se samo še predvaja fiilm »Piratova zaro- čeriika« ali »Ladja smrti«, na kar cenj. obiskovaice opozariamio. Siff*om domofinea š KOLTKO IMA ZAGREB PRE- BIVALGEV. Kakor javlja zagrebški »MorgerublVatt,«, ima Zagreb po uradnih podatkiii okroglo 135.000 prebivalcev. Po verski pri>padniosti je 110.000 riino- kaitoliikqy,, 12.000 pravaslavaiih, 9000 izraelLtov. 1400 starokatolik-ov, 1200 protestajalov, G00 muslimanov in 400 ainiijatoy'. , š PfjfOVANJE FERIJALNEGA .SAVEZ^ NA ŽELEZNIGAH. Po naj- novejši., odredbi uživajo dijaki, ki so člani Ferijainega sa.veza, četrtinisko vožnjo, na naših državnih želoznicah v dobi od 15. juiiija do 15. septembra, .ako potujo skupaj vsaj dvojka. š BllEZOBRESTNA POSOJ1LA ÜRADNIiipM ODPRAVLJENA. V sniißl'u člena 270. finančnega zakona je odipra.vljeno dovoljenje brezobrestnih posojLl, ki sp.-^ila predvidena po Čl. 123. zaikona o državniih uradnikih in usluž- bencih. š SPOMENIKI HRVATSKIH VLA.UARJEV V PRIMORJU. »Putnic- ki ured« v Spliitu izda veliiko zgodovin- sko dek) »Spomeniki hrvatskiili viladar- .jev v Primorju« s 25 origin.aln.iini si'i- kaini. Knjiga jo namenjena gostom v svrho spoznavanja slavno pretoklosti Dalmaei j€. Delo bo tudi nekak od^ovpr; rimskemu zgodovinskemu arliiivu. ^aj Dalmacijo, čiigar cilj je pokazati svetu, preduje! Na dobro domačo hrano in stanovanje se sprejme gospodična ali gospod. Naslov v upravi. lil IŽ vsetlngitnildovioliinilii in dostavlja na dop t mesta in oboücj Fran]o 3ošt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Sppejmc» se kontorisfinja pri zastopstvu v Celju z nastopom službe 1. iulija. Lastnoočno pisane ponudbe z navedbo znanja poslati do 18. t m. na upravo lista. 2-2 Proda se taRoj trgovina na prometnem kraiu- Na- tsinčneje se izve v trafiki v Gosposki 2 ulici. 2 Dijak se sprejme v prihodnjem Solskem Ietu na hrano in stanovanje. Naslov v upr. Inserirajle v „NOVI DOBI"! Delaj, nabiraj in hrani! O > o bb o cx •o D Popolnoma varno naložite denarne prihranke prl zadrugi LRSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6°/0. Večie slalne vloga po dogovoru naiugodneje. gBJT* PrJ naložbl zneska po 20 Din se dobi mJT* nabiralnik na dom. ~^p| "^&H ^PV Jamstvo za vloge nad 1 million 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea St. 15. Čas je denar! 3 E3 o n Ali ste si že kupilf pomladansko o'bleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Nlilos Pšeničsiik, Celje kjer dobite pristno angleSko in češko blago za gospode in damske obleke, kakor tudi velika izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in še mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! Pupibrisovaren in javnoko^isfent denarni lawod celjskega mesfa Mestna hranilnica cellska 1/stanovJ/ena leta 1864. — Pod trajnim državn/m nadzorstvom. V lastni palači Y>x»i kolodvoru. Vsl UranllnKnl posll se izvrinlejo nalknlantneje, hiiro lntoč« no. Ugodno obresiovanje. Polasnlla In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad ttron 25,OOOOOO~. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zfuna tlskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pav*l Zabukoi«k| za tlskarno Milan 6«tlna | za redakcijo Vlnk« V. Gabaro. — Ysl v Celju.