št. 7/2023, letnik XXIX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 7, letnik XXIX, 2023 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: dr. Laura Južnik Rotar Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; Nataša Todorović Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih. Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Ljubljana, november 2023 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2023, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 6 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ..............................................................................................................9 Trg dela .......................................................................................................................................................... 15 Cene ................................................................................................................................................................ 17 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 20 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 21 Javne finance ............................................................................................................................................... 22 Statistična priloga ...................................................................................................................................24 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 16. novembra 2023. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Aktualno Aktualno 3 Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje nakazujejo nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. Po prvi predhodni oceni Eurostata se je BDP evrskega območja v tretjem četrtletju zmanjšal (po skromni četrtletni rasti v drugem četrtletju). V Nemčiji, ki je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, je BDP upadel tudi medletno, prav tako v Avstriji. Italijanski BDP je stagniral, v Franciji pa se je nekoliko povečal. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje je bila oktobra najnižja v zadnjih treh letih in že nekaj mesecev kaže krčenje aktivnosti. Kazalnika za aktivnost v predelovanih dejavnostih in storitve sta se še oddaljila od meje 50 (prag med rastjo in krčenjem aktivnosti). Ob šibkem tujem povpraševanju in zaostrenih pogojih financiranja, ki slabijo investicije in potrošnjo, se nakazuje skromna aktivnost tudi v prihodnjih četrtletjih. V Sloveniji se je realni bruto domači proizvod v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal (za 0,2 %), medletno pa je bil višji (za 1,1 %, nedesezonirano), tudi zaradi nižje lanske osnove. Medletna rast je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Potrošnja gospodinjstev je bila medletno nekoliko nižja, večji je bil upad mednarodne menjave, zlasti blagovne. Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu je bilo oktobra na ravni povprečja tretjega četrtletja. Pri tem je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več. Glavni omejitveni dejavniki za poslovanje so povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Ohlajanje rasti gospodarske aktivnosti se zrcali tudi na trgu dela; upočasnjuje se medletna rast števila delovno aktivnih, umirja se tudi še do sredine letošnjega leta močno upadanje števila registriranih brezposelnih. Upočasnitev rasti števila delovno aktivnih je značilna za večino dejavnosti, izstopajo pa delovno intenzivne, kot so gradbeništvo, kjer je medletna rast avgusta znašala 2,3 %, in predelovalne dejavnosti (0,2 %). Rast je bila nižja tudi v gostinstvu, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo dejavnosti zaposlitvenih agencij. Skromnejše povpraševanje po delovni sili se kaže tudi v številu objavljenih prostih delovnih mest, ki je bilo v tretjem četrtletju letos medletno manjše za 10,9 %, povpraševanje pa naj bi se po kazalniku kratkoročnega zaposlovanja umirjalo tudi v prihodnjih mesecih. Kljub umirjanju dinamike zaposlovanja pa je pomanjkanje delovne sile v določenih dejavnostih še vedno velika težava, čeprav manjša kot pred letom. Okoli polovica podjetij v gradbeništvu, tretjina podjetij v trgovini in četrtina v predelovalnih dejavnostih še vedno poroča, da pomanjkanje kadra omejuje njihovo poslovanje. To vpliva tudi na povečano zaposlovanje tujih državljanov, katerih število že več mesecev predstavlja več kot 90 % medletnega prirasta števila delovno aktivnih. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je tako avgusta znašal 14,6 %, kar je odstotno točko več kot avgusta lani. Po deležu izstopajo zlasti gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). Število registriranih brezposelnih še naprej, čeprav skromneje, upada, pri čemer je bilo konec oktobra brezposelnih 47.232 oseb. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo konec oktobra medletno za 20 % manj dolgotrajno brezposelnih (brezposelnost nad enim letom). Povprečna bruto plača, ki medletno nominalno ostaja na visoki ravni (avgusta 10,7 %), a se ne krepi več, ob postopno upadajočih cenovnih pritiskih od začetka leta realno narašča (4,2 %). Realna rast povprečne bruto plače se ob manjših cenovnih pritiskih že dlje časa postopoma krepi. V zasebnem sektorju je avgusta znašala 2,9 %, najvišja pa je bila v gostinstvu (4,8 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (4,2 %), trgovini (3,6 %) in gradbeništvu (3,2 %), ki so tudi dejavnosti z velikim kadrovskim pomanjkanjem in v katerih je splošen dvig minimalne plače (za 12 %) v začetku leta zaradi relativno večjega deleža prejemnikov nižjih plač imel največji vpliv. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača realno višja za 6,7 %, k temu pa je predvsem prispeval lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja o dvigu plač. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala (na 6,9 %), a je, merjena s HICP (6,6 %), še vedno precej presegala povprečje evrskega območja 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 (za 3,7 o. t.); pri osnovni inflaciji je razlika glede na evrsko območje manjša. K oktobrskemu znižanju medletne rasti cen življenjskih potrebščin je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač (z 19,3 % v začetku leta na 7,3 % oktobra), ki pa še vedno največ prispevajo k inflaciji. Pomembno je k umirjanju inflacije prispevala tudi nižja rast cen v skupini obleka in obutev. Rast cen storitev pa se ohranja na povišanih ravneh v vseh skupinah, še najmanj izrazito v skupini komunikacije. Višje pa so tudi cene energentov (8,2 %) in neenergetskega industrijskega blaga. Inflacija, merjena s HICP, presega povprečje evrskega območja, razlika pa se od septembra ponovno povečuje, k čemur je največ prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic draginje v Sloveniji. Države so namreč ukrepe za omejevanje visokih cen energentov sprejemale za različna časovna obdobja in v različnem obsegu. Do razlike je tako oktobra prišlo zlasti pri cenah energentov, na kar so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate. Do večjih razlik prihaja tudi pri rasti cen storitev (oktobra v Sloveniji okoli 8 %, v evrskem območju 4,6 %). V Sloveniji se visoka rast cen storitev ohranja že od pokovidnega okrevanja. Poleg večjega povpraševanja se določene storitvene dejavnosti soočajo s pomanjkanjem delovne sile ter stroškovnimi pritiski, povezanimi z rastjo plač in tudi stroškov blaga, kar krepi pritisk na rast maloprodajnih cen. Rast cen hrane, pijače in tobaka se upočasnjuje tako v Sloveniji (7,7 %) kot v evrskem območju (7,5 %). Tudi pri rasti cen neenergetskega industrijskega blaga ne prihaja do večjih razlik (Slovenija 3,7 %, evrsko območje 3,5 %). Primerjava gibanja indeksov cen dinamike življenjskih potrebščin v Sloveniji in evrskem območju v preteklih desetih letih pokaže, da je do največjih razlik prišlo v zadnjih letih. V tem času so vlade za omilitev posledic epidemije ter visokih cen energentov in hrane sprejemale različne ukrepe tako po vsebini kot po času veljave, pri čemer je vpliv ekonomskih politik večjih držav članic na inflacijo evrskega območja večji. Ob upoštevanju daljšega obdobja razkoraki med inflacijo v Sloveniji in evrskem območju doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov. Do precej manjših nihanj med Slovenijo in evrskim območjem prihaja pri razlikah v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja okrog 2 o. t. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem tretjem četrtletju medletno višji. Znašal je 386 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 177 mio EUR, medletno višji je bil tudi v devetmesečnem obdobju (825 mio EUR letos in 380 mio EUR v enakem lanskem obdobju). Prihodki so se v tretjem četrtletju medletno zvišali za 7 %, kar je bolj kot v drugem (3,2 %). Poleg rasti prihodkov iz socialnih prispevkov se je v tretjem četrtletju obnovila rast davčnih prihodkov, in sicer iz davka od dohodka pravnih oseb, višja je bila tudi rast prihodkov iz dohodnine. Iztek začasnih ukrepov znižanega DDV na energente in takse CO2 je okrepil rasti tudi teh prihodkov. Odhodki so se v tretjem četrtletju medletno zvišali za 10,4 %, kar je prav tako več kot v drugem (7,6 %), okrepitev pa je izhajala pretežno iz povečanih subvencij za blaženje posledic energetske draginje in transferjev neprofitnim organizacijam, kar pripisujemo izplačilom v povezavi s sanacijo po poplavah. Velik del rasti odhodkov pa je podobno kot v predhodnih četrtletjih tudi v tretjem izhajal iz rasti plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Podobno visoka kot v predhodnem četrtletju je ostala tudi rast izdatkov za investicije (11,7 %). Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Realni bruto domači proizvod Slovenije je bil v tretjem četrtletju manjši kot v drugem Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. -10 -20 -30 Q1 23 Q3 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 100 840 80 820 60 800 780 40 760 20 740 0 Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih devetih mesecih letos višji kot v enakem lanskem obdobju Goriva in energija Ostalo 2.000 Javnofinančni saldo Primarni saldo 12 -4 -3.000 -4.000 -2917,2 -3542,2 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. I-IX 2023 -4 I-IX 2022 -2 2022 -2 -1577,3 -2.000 2021 0 2020 2 0 -824,6 2019 2 -379,6 -1.000 2018 4 2017 4 0 2016 6 2015 6 2014 8 2013 8 1.000 mio EUR 10 Medletna rast, v % 10 jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 jan. 22 apr. 22 jul. 22 okt. 22 jan. 23 apr. 23 jul. 23 okt. 23 Prispevek k medletni rasti, v o. t. 120 860 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. K medletni inflaciji je oktobra pomembno prispevala rast cen hrane, ki pa se nadalje umirja Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 16 140 880 Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Q1 15 160 900 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 okt. jan. 23 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -40 180 920 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 0 Hrana Storitve SKUPAJ Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) 940 10 -50 V zadnjih mesecih se je nadaljevalo upočasnjevanje medletne rasti števila delovno aktivnih, umirja se tudi upadanje števila brezposelnih Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 20 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Izvoz proizvodov in storitev Bruto investicije v o. s. Zasebna potrošnja Vir: SURS. V Sloveniji se je zaupanje oktobra v primerjavi z mesecem prej zvišalo le v storitvenih dejavnostih, znižalo pa v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo Q1 14 Uvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Državna potrošnja BDP, realna rast 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Q1 13 Prispevki k medletni rasti BDP, v o. t. okt. 23 jan. 23 jan. 22 Predelovalne dejavnosti jan. 21 jan. 20 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje je bila oktobra najnižja v zadnjih treh letih in nakazuje krčenje gospodarske aktivnosti tudi v začetku zadnjega četrtletja 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 7 Mednarodno okolje Q1 23 Q2 23 Q3 23 Nemčija Italija Q4 22 EU Slika 1: Četrtletna sprememba BDP v glavnih trgovinskih partnericah, 3. četrtletje 2023 BDP evrskega območja je po prvi predhodni oceni Eurostata v tretjem četrtletju glede na drugo upadel. Po skromni četrtletni rasti v drugem četrtletju (0,2 %) se je v tretjem zmanjšal za 0,1 %, medletno je bil višji za 0,1 %. Med našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami, za katere so na voljo podatki, se je BDP medčetrtletno povečal le v Franciji (za 0,1 %, medletno 0,7 %). Avstrijski BDP se je po razmeroma visokem upadu v drugem četrtletju (−0,8 %) precej zmanjšal tudi v tretjem (−0,6 %, medletno −1,2 %). Skrčil se je tudi nemški BDP (−0,1 %, medletno −0,4 %), italijanski pa je stagniral. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih v evrskem območju je bila v povprečju julija in avgusta za 3,1 % manjša od ravni v drugem četrtletju. Za predhodnim četrtletjem sta v povprečju julija in avgusta zaostali tudi prodaja v trgovini na drobno (−0,9 %) in aktivnost v gradbeništvu (−0,3 ). 0,5 0,0 -0,5 Francija Evrsko območje -1,0 Avstrija Četrtletna desezonirana rast, v % 1,0 Vir: Eurostat. Anketni kazalniki za evrsko območje nakazujejo krčenje gospodarske aktivnosti tudi v začetku zadnjega četrtletja. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) je bila oktobra najnižja v zadnjih treh letih (46,5). Kazalnika, ki ga sestavljata, in sicer za predelovalne dejavnosti ter storitve, sta se še oddaljila od meje 50 (prag med rastjo in krčenjem aktivnosti). Na padec aktivnosti so sestavljeni PMI kazalniki oktobra nakazovali tudi za večino naših pomembnejših trgovinskih partneric (Nemčija, Italija, Avstrija, Francija). Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje, ki je od lanskega julija pod dolgoletnim povprečjem, je bila oktobra podobna kot mesec prej in nižja kot pred letom. Ob šibkem tujem povpraševanju ter zaostrenih pogojih financiranja, ki slabijo investicije in potrošnjo, bo aktivnost predvidoma ostala skromna tudi v prihodnjih četrtletjih. Oktobra je povprečna napoved za gospodarsko rast evrskega območja v letošnjem letu znašala 0,5 %, za leto 2024 pa 0,6 %.1 okt. 23 jan. 23 jan. 22 Predelovalne dejavnosti jan. 21 jan. 20 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI Slika 2: Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje, oktober 2023 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. 1 Consensus Economics. Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje Nafta Brent, USD/sod Nafta Brent, EUR/sod sprememba, v %1 2022 IX 23 X 23 X 23/IX 23 X 23/X 22 I-X 23/I-X 22 100,79 93,72 90,78 -3,1 -2,7 -20,1 95,79 87,74 86,00 -2,0 -9,5 -21,9 131,98 36,87 47,07 27,6 -65,3 -63,9 USD/EUR 1,054 1,068 1,056 -1,1 -10,3 2,3 3-mesečni EURIBOR, v % 0,342 3,880 3,968 8,8 254,0 330,5 124,36 110,71 108,93 -1,6 -4,1 -10,7 Zemeljski plin (TTF)2, EUR/MWh Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. 8 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Slika 3: Cene surovin, oktober 2023 Energenti Hrana 180 Neenergetske surovine Kovine 160 120 100 80 60 40 20 Vir: Svetovna banka. jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 13 Indeks 2010=100 140 Cene nafte in neenergetskih surovin na mednarodnih trgih so se oktobra nekoliko znižale. Povprečna dolarska cena nafte Brent je oktobra znašala 90,8 USD (3,1 % manj kot mesec prej), evrska pa 86 EUR (2 % manj kot mesec prej). Po opaznejšem septembrskem zvišanju cen nafte zaradi odločitve Savdske Arabije in Rusije o nadaljevanju zmanjševanja črpanja, vojna na Bližnjem vzhodu na povprečno ceno v oktobru ni imela večjega vpliva. Medletno je bila oktobra dolarska cena nafte Brent nižja za 2,7 %, evrska pa za 9,5 %. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so se oktobra v primerjavi z mesecem prej zvišale za 27,6 %, predvsem zaradi težav s črpanjem na nekaterih nahajališčih in poškodb na plinovodu v Baltskem morju, medletno pa so bile nižje za 65,3 %. Povprečna dolarska cena neenergetskih surovin je bila po podatkih Svetovne banke oktobra v primerjavi z mesecem prej nižja za 1,6 %, medletno za 4,1 %. Na mednarodnih surovinskih trgih so bili oktobra medletno precej cenejši hrana in gnojila. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 9 Gospodarska gibanja v Sloveniji Q1 23 Q3 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Izvoz proizvodov in storitev Bruto investicije v o. s. Zasebna potrošnja Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Uvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Državna potrošnja BDP, realna rast 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Q1 13 Prispevki k medletni rasti BDP, v o. t. Slika 4: Bruto domači proizvod, 3. četrtletje 2023 Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2 %, medletno pa je bil višji za 1,1 % (nedesezonirano). Medletna rast je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Potrošnja gospodinjstev se je, po rasti v prvi polovici leta, medletno zmanjšala. Tudi mednarodna menjava, še zlasti blagovna, je bila nižja kot pred letom. Pri tem je bil padec uvoza večji od padca izvoza, saj je nanj vplivalo tudi nadaljnje medletno zmanjševanje domače potrošnje. Prispevek salda menjave s tujino je bil tako ponovno visoko pozitiven in je znašal 2,4 o. t. Dodana vrednost pretežno izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti pa je ostala medletno nespremenjena. Vir: SURS. Avstrija Italija 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 Francija Nemčija Hrvaška Slovenija Poraba elektrike je bila oktobra medletno nižja za 5 %. Medletni upad je bil precej manjši kot v preteklih mesecih, kar je lahko delno tudi posledica razmeroma nizke lanske osnove, ki je bila povezana z umirjanjem gospodarske aktivnosti in visokimi cenami elektrike. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela oktobra medletno nižjo porabo Avstrija (5 %), drugje je bila poraba medletno višja. V Franciji za 1 %, na Hrvaškem in v Nemčiji za 2 % ter v Italiji za 4 %. apr. 20 jun. 20 avg. 20 okt. 20 dec. 20 feb. 21 apr. 21 jun. 21 avg. 21 okt. 21 dec. 21 feb. 22 apr. 22 jun. 22 avg. 22 okt. 22 dec. 22 feb. 23 apr. 23 jun. 23 avg. 23 okt. 23 Medletna sprememba, v % Slika 5: Poraba elektrike, oktober 2023 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, september 2023 20 10 0 -10 Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Industrijska poraba je bila ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 6,7 %, kar je manjši padec kot v prejšnjih mesecih. Na slednje je lahko vplivala razmeroma nizka lanska osnova, ki je bila posledica umirjanja gospodarske rasti. Nižja kot pred letom je bila septembra tudi poraba gospodinjstev (za 5,2 %) in malih poslovnih odjemalcev2 (za 4,1 %). -20 -30 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 jan. 23 mar. 23 maj. 23 jul. 23 sep. 23 Medletna sprememba, v % 30 Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. 2 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Slika 7: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, oktober 2023 50 Medletna sprememba, v % 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 jul. 23 okt. 23 jan. 23 apr. 23 jul. 22 okt. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 okt. 21 jan. 21 apr. 21 jul. 20 okt. 20 jan. 20 apr. 20 -40 Vir: FURS, preračuni UMAR. Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila oktobra medletno višja za 7 %. Medletna rast skupne prodaje se je po slabšem avgustovskem rezultatu3 okrepila drugi mesec zapored in bila oktobra najvišja po februarju. V trgovini je bila prodaja, po 1-odstotni rasti v avgustu in 4-odstotni rasti v septembru, medletno večja za 7 %. V trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila medletno večja za 5 %, v trgovini z motornimi vozili za 18 %, v trgovini na debelo pa za 4 %. Medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo pa se je po izrazitejši septembrski okrepitvi oktobra nekoliko upočasnila, a ostala razmeroma visoka.4 3 4 Slabša prodaja (medletno večja za 2 %) je bila verjetno povezana tudi z manjšo prodajo po poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele Slovenijo. Rast v gostinstvu se je zmanjšala s 15 % na 10 %, rast v drugih storitvenih dejavnostih (dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T) pa z 21 % na 13 %. Slika 8: Blagovna menjava – realno, september 2023 Uvoz Uvoz iz držav EU 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Izvoz Izvoz v države EU Blagovna menjava je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim upadla.5 Ob večjih mesečnih nihanjih se je v primerjavi s četrtletjem prej realni izvoz blaga zmanjšal za 4,7 %, uvoz pa za 3,7 %. Podobno kot v predhodnih četrtletjih to povezujemo z upadom povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah in manjšim uvoznim povpraševanjem v Sloveniji. Po podrobnih podatkih6 je k upadu pomembno prispevalo znižanje menjave z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, opazno je bilo znižanje izvoza vmesnih proizvodov (kovin in drugih materialov) ter strojev in naprav brez vozil. Medletno je bilo znižanje izvoza in uvoza v tretjem četrtletju še bolj izrazito kot v predhodnih četrtletjih (za 13,5 % oz. 12,5 %). V začetku zadnjega četrtletja letos je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več. Podobno kot v predhodnih četrtletjih podjetja navajajo, da so glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim domačim in tujim povpraševanjem ter pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Zelo nizka ostajajo tudi izvozna naročila. 5 6 Po zunanjetrgovinski statistiki SURS. Deflacioniranje in desezoniranje UMAR. Skupni izvoz in uvoz sta popravljena za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do avgusta 2023. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 11 Slika 9: Storitvena menjava – nominalno, avgust 2023 Izvoz storitev (3mds*) Uvoz storitev (3mds*) 1100 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki V mio EUR, desezonirano 1000 900 800 700 600 500 400 300 jan. 23 avg. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 200 Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina Storitvena menjava je julija in avgusta ostala visoka, medletna rast pa se je še upočasnila. V primerjavi s predhodnim mesecem se je izvoz storitev avgusta povečal, uvoz pa nekoliko zmanjšal (desez.). Med pomembnejšimi skupinami se je povečala menjava ostalih poslovnih storitev in gradbenih storitev. Ugodna mesečna gibanja so se nadaljevala v menjavi s turizmom povezanih storitev, ki so julija in avgusta prvič po epidemiji zopet imele največji delež v strukturi menjave. Menjava transportnih storitev je po več mesecih upadanja ostala na ravni predhodnega meseca, nadaljevalo pa se je zniževanje menjave IKT storitev (desez.). Medletna rast storitvene menjave se je v zadnjih mesecih postopno upočasnjevala. V povprečju prvih osmih mesecev letos je medletna rast izvoza znašala 8 %, uvoza pa 6,1 %. K relativno visoki rasti je prispevalo predvsem opazno okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev. Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, september 2023 Visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Pred.dejavnosti Sr.visoko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju nadalje skrčila. Medčetrtletni padec se je kljub septembrski rasti proizvodnje poglobil. Proizvodnja se je nadalje skrčila v srednje in nizko tehnološko zahtevnih panogah, prvič letos tudi v visoko tehnološko zahtevnih (zanje so sicer značilna precejšnja mesečna nihanja proizvodnje). Tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani je bila proizvodnja v tretjem četrtletju manjša v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti (v povprečju za 8 %). Padec je ostal največji v večini energetsko intenzivnih dejavnosti (kemična, papirna industrija in proizvodnja kovin). Večja kot pred letom je bila le proizvodnja živil, drugih strojev in naprav ter aktivnost v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav. V teh panogah je bila, poleg visoko tehnološko zahtevnih panog in usnjarstva, proizvodnja v prvih devetih mesecih medletno večja. V povprečju predelovalnih dejavnosti je bila proizvodnja v devetih mesecih za 3,8 % manjša kot pred letom. 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu, avgust 2023 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 120 110 100 90 80 70 60 50 jan. 23 avg. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 40 jan. 13 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 130 Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del avgusta povišala in ostala znatno višja kot lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni. V povprečju prvih osmih mesecev je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 22 %. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: največ v specializiranih gradbenih delih (za 36 %), v gradnji inženirskih objektov za 20 % in v gradnji stavb za 16 %. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti. Proizvodnja v dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila v prvih osmih mesecih za 4 % nižja kot pred letom, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 11 %. Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 23 sep. 23 . Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 12: Prihodek v trgovini, avgust–september 2023 V večini trgovskih panog se je realni prihodek avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra, še zmanjšal, medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodka v trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih goriv), ki se tekoče zmanjšujeta že od pomladi, sta bila v osmih mesecih medletno manjša za 5 %. Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki je bila medletno manjša za 4 %, z neživili pa za 5 %. Med neživili je medletno najbolj upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov.7 Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, pa je bil v osmih mesecih medletno večji za 14 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi septembra prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja. 7 Pohištvo, gospodinjske naprave za 11 %, računalniške telekomunikacijske naprave ter knjige in športne naprave za 17 %. in Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2022 IX 23/VIII 23 IX 23/IX 22 I-IX 23/I-IX 22 Izvoz blaga, realno1 5,1 2,13 -14,4 -7,4 - v EU 3,7 0,53 -13,9 -8,7 Uvoz blaga, realno 5,3 3 -4,7 -13,5 -7,4 - iz EU 1,5 -1,23 -4,9 -6,0 Industrijska proizvodnja, realno 1,2 4,13 -6,1 -5,3 - v predelovalnih dejavnostih 3,9 2,03 -6,1 -3,8 2022 VIII 23/VII 23 VIII 23/VIII 22 I-VIII 23/I-VIII 22 Izvoz storitev, nominalno2 31,4 2,63 1,64 8,04 Uvoz storitev, nominalno 22,0 -0,9 -1,3 6,14 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno Trgovina – realni prihodek Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 1 v% 2 3 4 22,2 3 1,1 19,0 22,3 10,2 -1,43 -11,44 -4,24 11,3 0,03 -3,04 1,54 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 13 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) 200 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) 180 160 140 120 100 80 60 40 jan. 23 avg. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 20 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah, avgust 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Vključeno tudi poslovanje z nepremičninami (L). Raven realnega prihodka tržnih storitev se avgusta ni spremenila. Skupni prihodek je tekoče stagniral, po tem ko je v drugem četrtletju že precej upadel (za 2,3 %). V dejavnosti prometa in skladiščenja se je upad prihodka še nekoliko poglobil ob negativnih gibanjih, ki tu vztrajajo že od lanskega maja. Zmanjšanje je izhajalo predvsem iz poštne dejavnosti in kopenskega prometa. Ob visokem upadu prenočitev, na katerega so vplivale tudi avgustovske poplave, se je tudi prihodek v gostinstvu precej zmanjšal. Nekoliko se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih pa tudi v informacijskokomunikacijskih dejavnostih. Rast prihodka se je pospešila le v strokovno-tehničnih dejavnostih. Medletno je bil avgusta skupni prihodek realno manjši za 2,2 % kot posledica upada v informacijsko-komunikacijski dejavnosti, prometu in poslovanju z nepremičninami. Za ravnjo pred epidemijo (glede na avgust 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 11 %). Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, avgust–september 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 23 Q3 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 275 250 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Prenočitve domačih turistov Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam V tretjem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev medletno manjša za 0,8 %. Manjši kot pred letom so ostali nakupi neživil (realno za 8 %), živil, pijač in tobačnih izdelkov (realno za 2 %) ter število prenočitev domačih turistov v Sloveniji (za 8 %). Po rasti v preteklih dveh četrtletjih je bila medletno manjša tudi prodaja novih osebnih avtomobilov (za 1 %). Medletno večja pa je julija in avgusta ostala potrošnja za turistične storitve v tujini (skupaj nominalno za 14 %), pri čemer je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem v teh dveh mesecih medletno manjše za 2 %. Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila prodaja v tretjem četrtletju medletno nominalno večja za 4 %, realno pa je bila drugič zapored medletno manjša. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Slika 15: Gospodarska klima, oktober 2023 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -50 jan. 14 -40 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime malenkost znižala. V primerjavi z mesecem prej je bilo zaupanje nižje v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu, višje pa v storitvenih dejavnostih. Zaupanje med potrošniki je ostalo podobno kot predhodni mesec, v primerjavi z lanskim oktobrom pa je bilo višje, a je kljub temu vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem. Nad dolgoletnim povprečjem je ostala vrednost kazalnika v trgovini na drobno, ki je bila tudi na letni ravni višja. V ostalih dejavnostih pa je bilo zaupanje nižje kot pred letom, najbolj v gradbeništvu, kar je povezano tudi s pomanjkanjem delovne sile. Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Cestni Cestni - po tujini Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški 240 220 200 180 160 140 120 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 23 Q2 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 60 Q1 13 80 Q1 12 V mio tkm, desez. indeks 2010=100 Slika 16: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa, 2. četrtletje 2023 Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v drugem četrtletju ponovno zmanjšal. Po enkratnem povečanju v predhodnem četrtletju se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov spet nekoliko zmanjšal in je bil medletno za 4 % manjši. V primerjavi z drugim četrtletjem leta 2019 pa je bil za desetino večji (prevoz po tujini za 7 %, ostali cestni prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije, pa za 12 %). Delež prevoza po tujini v vseh prevozih, ki je pred epidemijo presegel 50 %, v letošnjem drugem četrtletju ostaja nizek, le okoli 45 %.8 Železniški prevoz blaga, ki se je zmanjševal že pred epidemijo, je bil v drugem četrtletju medletno manjši za 10 % in najmanjši v zadnjih sedmih letih. Zmanjševanje obsega prevozov tako v cestnem kot železniškem blagovnem prometu v zadnjem obdobju je predvsem povezano z umirjanjem rasti splošne gospodarske aktivnosti. Med ovirami za večji obseg železniških prevozov so tudi pogoste zapore prog zaradi vzdrževalnih in investicijskih del.9 8 9 Delež prevozov tujih tovornih vozil na slovenskih avtocestah (merjeno v prevoženih kilometrih), ki se je ob epidemiji tudi zmanjšal, je bil po podatkih DARS v 2. četrtletju 2023 glede na enako obdobje leta 2019 le malo manjši (za 0,7 o. t.). Tako je zapisano v Letnem poročilu Slovenskih železnic za leto 2022. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 15 Trg dela Slika 17: Število delovno aktivnih oseb, avgust 2023 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) 135 Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) Indeks, januar 2019 = 100 130 125 120 115 110 105 100 95 avg. 23 jan. 22 maj 22 sep. 22 jan. 22 maj 22 sep. 21 jan. 21 maj 21 sep. 20 jan. 20 maj 20 sep. 19 jan. 19 maj 19 90 Medletna rast števila delovno aktivnih je bila avgusta nižja kot v prejšnjih mesecih (1 %). Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Ob zmanjšanju števila delovno aktivnih državljanov Slovenije je avgusta k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo izključno zaposlovanje tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil avgusta 14,6 %, za 1 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb, oktober 2023 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil oktobra (0,6 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a precej manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec oktobra brezposelnih 47.232 oseb, kar je 2,7 % več kot konec septembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,9 % manjše. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec oktobra medletno za petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnost nad enim letom). Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 okt. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 13 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 Vir: ZRSZ. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2022 VIII 23/VII 23 VIII 23/VIII 22 Delovno aktivni2 2,4 0,11 1,0 1,5 Povprečna nominalna bruto plača 2,8 1,01 10,7 10,0 zasebni sektor I-VIII 23/I-VIII 22 6,2 0,81 9,3 9,6 -2,5 1,01 13,3 10,7 v tem sektor država -4,9 0,31 13,6 10,3 v tem javne družbe 4,6 1,21 12,6 12,2 2022 VIII 22 VII 23 VIII 23 javni sektor Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 5,8 5,6 4,9 4,9 v% 2022 X 23/IX 23 X 23/X 22 I-X 23/I-X 22 Registrirani brezposelni -23,8 2,7 -10,9 -14,8 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Slika 19: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, avgust 2023 Javni sektor Povprečna bruto plača se je avgusta medletno realno okrepila (4,2 %). V zasebnem sektorju je bila medletno realno višja za 2,9 %. Najvišja rast je bila v gostinstvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 6,7 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača avgusta medletno višja za 10,7 %, v javnem sektorju za 13,3 %, v zasebnem za 9,3 %. V prvih osmih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,5-odstotna (v zasebnem sektorju 1,2 %, v javnem 2,2 %). Skupaj 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 avg. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 -20 jan. 16 -16 jan. 15 Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % Zasebni sektor 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 17 Cene Slika 20: Prispevki posameznih skupin k inflaciji, oktober 2023 Hrana Storitve SKUPAJ 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 Medletna rast, v % 12 10 jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 okt. 21 jan. 22 apr. 22 jul. 22 okt. 22 jan. 23 apr. 23 jul. 23 okt. 23 Prispevek k medletni rasti, v o. t. 12 Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra nekoliko znižala (na 6,9 %). K temu je največ prispevalo nadaljnje umirjanje rasti cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki med ECOICOP10 skupinami še vedno prispeva največ k inflaciji (1,3 o. t.).11 Medletna rast cen v tej skupini se je po tem, ko je bila še v začetku leta skoraj 20-odstotna, do oktobra znižala na 7,3 %. K zniževanju inflacije pa je pomembno prispevalo tudi umirjanje rasti cen v skupini obleka in obutev (2,7 %), kjer se je medletna rast v zadnjih dveh mesecih, ob nekoliko manj izrazitih sezonskih podražitvah kot v primerljivem obdobju lani, precej umirila. S tem se je upočasnila tudi medletna rast cen poltrajnega blaga, ki je bila s 3,2 % najnižja po lanskem juliju, nadalje pa se umirja tudi rast cen trajnega blaga (0,4 %). Rast cen storitev se ohranja na povišanih ravneh, nekoliko nad 8 %. Visoke ostajajo medletne stopnje rasti cen tako v skupini zdravstvo (11,4 %) kot tudi v skupini restavracije in hoteli (9,1 %). Goriva in energija Ostalo Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 11 Evropska klasifikacija individualne potrošnje po namenu. To je sicer tudi zaradi največje, 17,7-odstotne uteži. Slika 21: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, september 2023 Domači trg 160 Septembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še nekoliko nad ravnjo izpred leta dni. Septembrsko znižanje je bilo sicer minimalno, 0,1 %, kot posledica upada na tujih trgih (za 0,3 %), na domačem trgu pa so se cene predvsem zaradi rasti cen v skupini energentov (2,8 %) zvišale za 0,3 %. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila še v začetku leta skoraj 20-odstotna, še upočasnila in bila z 1 % najnižja po februarju 2021. K umirjanju medletne rasti so še vedno največ prispevala gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene septembra za 2,7 % nižje kot pred letom. Medletna rast cen pa se ob visoki osnovi hitro umirja tudi v skupini energentov (2,5 %), potem ko je še sredi leta presegala 20 %. Postopoma pa se umirja tudi rast cen proizvodov za široko porabo, ki je na medletni ravni znašala 6,1 %, upočasnjuje pa se rast cen trajnih (5,7 %) in netrajnih proizvodov (6,2 %). Medletna rast cen v skupini proizvodov za investicije, ki se je v poletnih mesecih (od junija do avgusta) ustalila med 4,2 in 4,5 %, pa se je septembra znižala na 3,7 %. Tuji trg 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 90 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2022 Skupaj XI 22-X 23/XI 21-X 22 X 23/IX 23 X 23/X 22 I-X 23/I-X 22 10,3 8,4 0,2 6,9 8,1 Hrana 18,9 14,3 0,9 6,9 13,4 Goriva in energija 15,9 5,3 0,3 8,2 3,1 Storitve 7,7 7,8 -0,6 8,1 8,0 Ostalo1 7,5 7,4 0,6 5,5 7,6 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 7,4 7,5 0,1 6,5 7,6 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 9,5 8,6 0,4 6,6 8,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Slika 22: Rasti cen v državah članicah evrskega območja okt. 23/okt. 22 okt. 23/dec. 19 40 35 30 20 15 10 5 0 -5 Slovaška Hrvaška Slovenija Estonija Avstrija Francija Malta Grčija Irska Španija Ciper Portugalska Litva Nemčija Evrsko območje Finska Latvija Luksemburg Italija Nizozemska Belgija Rast, v % 25 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Oktobra je inflacija v Sloveniji, merjena s HICP, znašala 6,6 %, razlika do povprečja evrskega območja pa se je povečala na 3,7 o. t.12 Razlika med slovensko in evrsko inflacijo se ponovno povečuje od septembra. K temu je največ prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic draginje v Sloveniji. Do razlike je namreč prišlo zlasti pri cenah energentov, saj so države ukrepe za omejevanje visokih cen energentov sprejemale za različna časovna obdobja in v različnem obsegu. Cene energentov so bile v Sloveniji oktobra medletno višje za 8 %, v evrskem območju pa nižje za 11,1 %. Skok medletne stopnje rasti je v veliki meri posledica prenehanja veljavnosti začasnih ukrepov vlade na tem področju v septembru (še avgusta so bile cene energentov tudi v Sloveniji medletno nižje za skoraj 4 %),13 v manjši meri pa odraža tudi rast cen naftnih derivatov na svetovnih trgih, ki se je prenesla na domači maloprodajni trg, in višje trošarine na naftne derivate. Do večjih razlik med Slovenijo in povprečjem evrskega območja prihaja tudi pri rasti cen storitev, kjer se je rast cen v Sloveniji ustalila na okoli 8 %.14 V evrskem območju pa se rast cen storitev že postopoma umirja, oktobra je bila 4,6-odstotna. Rast cen hrane, pijače in tobaka se upočasnjuje tako v Sloveniji (7,7 %) kot v evrskem območju (7,5 %). Tudi pri rasti cen neenergetskega industrijskega blaga ne prihaja do večjih razlik (Slovenija 3,7 %,15 evrsko območje 3,5 %). 12 13 14 15 Slovenija je tako oktobra zabeležila tretjo najvišjo medletno rast cen v evrskem območju. Primerjava v malo daljšem časovnem obdobju, npr. z letom 2019, pokaže, da je bila rast cen v Sloveniji (21,1 %) za 3 o. t. višja kot v evrskem območju in primerljiva s povprečjem EU. S prvim septembrom 2023 je namreč prenehala veljati Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki je mesečni prispevek za zagotavljanje omenjenih podpor znižala za polovico. Cena električne energije se je tako na mesečni ravni povišala za desetino. Na višjo medletno rast cen energentov vpliva tudi lanska nižja osnova zaradi znižanja stopenj DDV na nekatere energente od septembra lani do vključno maja letos. Visoka rast cen storitev v Sloveniji se ohranja že od pokovidnega okrevanja. Poleg večjega povpraševanja po storitvah se določene storitvene dejavnosti soočajo s pomanjkanjem delovne sile ter s stroškovnimi pritiski, povezanimi z rastjo plač in tudi stroškov blaga, kar krepi pritisk na rast maloprodajnih cen. Ocena UMAR. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 19 Slika 23: Gibanje inflacije ter osnovne inflacije v Sloveniji in evrskem območju, oktober 2023 Slovenija OI Slovenija Evrsko območje OI Evrsko območje 12 8 6 4 2 0 Vir: SURS, Eurostat. jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -2 jan. 13 Medletna inflacija, v % 10 Primerjava gibanja indeksov cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in evrskem območju v preteklih desetih letih pokaže, da je do največjih razlik prišlo v zadnjih letih. V tem času so vlade za omilitev posledic epidemije ter visokih cen energentov in hrane sprejemale različne ukrepe, tako po vsebini kot po času veljave. Na gibanje inflacije v povprečju evrskega območja sicer v večji meri vplivajo gibanja cen večjih držav, saj tudi v primeru morebitnih zelo velikih cenovnih nihanj v Sloveniji to zelo malo vpliva na povprečje HICP za evrsko območje.16 Obenem primerjava inflacijskih gibanj v daljšem obdobju kaže , da razkoraki med inflacijo v Sloveniji in povprečjem evrskega območja, tako navzgor kot navzdol, doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim časovnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov. Do precej manjših nihanj v razlikah prihaja pri osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja okrog 2 o. t. 16 Delež Slovenije v izračunu HICP je 0,46-odstoten, medtem ko ta npr. v Nemčiji presega 25 %. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Finančni trgi Slika 24: Krediti domačim nebančnim sektorjem, september 2023 Potrošniški Podjetja in NFI Stanovanjski Skupaj 30 Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 sep. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 -40 Vir: BS. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil septembra ob nadaljnjem zaostrovanju pogojev zadolževanja in umirjanju gospodarske aktivnosti na medletni ravni nižji za 1,6 %. To je bila v veliki meri posledica razdolževanja podjetij in (v večji meri) NFI17, ki so v treh četrtletjih letos znižala obseg kreditov, najetih pri domačih bankah, za skoraj 680 mio EUR (od tega NFI za približno 540 mio EUR). Nižji (za približno 45 mio EUR) je bil tudi obseg kreditov državi. Upada tudi medletna rast kreditov gospodinjstvom (3,4 %), in sicer zaradi hitrega umirjanja rasti stanovanjskih kreditov, ki se je s približno 10 % konec preteklega leta do septembra znižala na 1 %. Novo zadolževanje v obliki stanovanjskih posojil je tako v devetih mesecih letos znašalo približno 870 mio EUR, kar je za več kot polovico manj kot v istem obdobju lani. Po znižanju meje kreditne sposobnosti v začetku julija pa se krepi medletna rast obsega potrošniških posojil, ki je bila septembra 7,9-odstotna, novo potrošniško kreditiranje pa se je letos medletno povečalo za skoraj 30 %. Raven posojilnih obrestnih mer se je od junija lani precej povečala, te pri podjetjih ne odstopajo bistveno od povprečne ravni v evrskem območju, pri gospodinjstvih so v povprečju za približno 150 b. t. višje kot v evrskem območju. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je septembra nekoliko upočasnila (na 4,1 %). Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na ravni 1 %. 17 Nedenarne finančne institucije. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 30. IX 22 31. XII 22 30. IX 23 30. IX 23/31. VIII 23 30. IX 23/30. IX 22 Krediti skupaj 26.145,2 26.175,3 25.739,1 0,0 -1,6 12.439,8 12.412,1 11.734,7 -0,5 -5,7 1.372,3 1.324,0 1.279,3 -0,9 -6,8 12.333,1 12.439,2 12.725,0 0,5 3,2 Potrošniški 2.608,9 2.616,8 2.815,6 1,3 7,9 Stanovanjski 8.152,0 8.215,4 8.235,1 0,1 1,0 Ostalo 1.572,2 1.606,9 1.674,3 1,2 6,5 25.607,9 26.332,9 26.870,5 -0,3 4,9 Čez noč 22.860,4 23.421,5 23.176,0 -1,6 1,4 Vezane 2.747,5 2.911,4 3.694,5 8,7 34,5 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 816,4 741,2 616,1 -2,9 -24,5 9.195,6 9.774,7 9.908,9 1,0 7,8 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 21 Plačilna bilanca Slika 25: Tekoči račun plačilne bilance, avgust 2023 Tekoči račun plačilne bilance je bil avgusta znova v presežku. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,1 mrd EUR, v enakem obdobju leto pred tem pa je bil zabeležen primanjkljaj v vrednosti 356,1 mio EUR. K tej spremembi je največ prispeval blagovni saldo, saj je ob stagnaciji izvoza blaga uvoz blaga upadel, nadaljevala pa se je tudi rast storitvenega presežka, zlasti v menjavi transportnih storitev in potovanj. K izboljšanju salda tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi več prejetih subvencij iz proračuna EU za kmetijsko in ribiško politiko. Poleg tega so bila nižja plačila sredstev v proračun EU iz carin. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz nižjih neto odlivov transferjev zasebnega sektorja v tujino. Storitvena menjava Sekundarni dohodki 5000 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 jan. 23 avg. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -5000 jan. 13 12-mesečne kumulative, v mio EUR Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-VIII 2023, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VIII 2022 Tekoči račun 38.077,1 35.988,4 2.088,7 -609,2 Blago 27.893,1 27.206,5 686,6 -1.479,4 Storitve 7.641,8 5.221,8 2.420,1 2.152,6 Primarni dohodki 1.684,2 2.241,2 -557,0 -802,6 858,1 1.319,0 -461,0 -479,8 Kapitalski račun 2.811,3 2.927,9 -116,6 -84,0 Finančni račun 4.543,0 5.830,8 1.287,8 -949,1 Sekundarni dohodki Neposredne naložbe 875,8 229,4 -646,4 -801,9 Naložbe v vrednostne papirje 1.430,9 1.147,4 -283,4 -706,7 Ostale naložbe 2.308,0 4.489,9 2.181,9 514,3 Statistična napaka 0,0 -684,3 -684,3 -255,9 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Javne finance Slika 26: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja, 3. četrtletje 2023 Davčni prihodki* Nedavčni prihodki Ostalo Prispevki za soc. varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (desna os) 40 36,1 20 19,6 16,9 16,7 14,4 10 5,4 6,0 8,3 4,9 1,4 2,9 4,7 9,1 20 9,7 2,02,2 5,3 3,3 3,2 7,0 10 0 0 -10 -20 -4,0 -0,1 Medletna rast, v % 30 30 -10 -20 -17,2 Q1 18 Q2 Q3 Q4 Q1 19 Q2 q3 q4 Q1 20 Q2 Q3 Q4 Q1 21 Q2 Q3 Q4 Q1 22 Q2 Q3 Q4 Q1 23 Q2 Q3 Prispevek k medletni rasti, v o.t. 40 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Brez socialnih prispevkov. Slika 27: Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja, 3. četrtletje 2023 28 21,5 24 20,2 20 16 8,1 8,9 7,2 7,3 6,6 5,2 12 8 4 0,1 20 11,6 7,1 4,0 9,7 6,3 0,1 10,4 7,2 4,4 0,6 7,6 1,7 -8 12 8 4 0 -4 16 Medletna rast, v % 26,6 24 Izdatki za blago in storitve Rezerve Izdatki za investicije Plačila v proračun EU 0 -2,8 Q1 18 Q2 Q3 Q4 Q1 19 Q2 Q3 Q4 Q1 20 Q2 Q3 Q4 Q1 21 Q2 Q3 Q4 Q1 22 Q2 Q3 Q4 Q1 23 Q2 Q3 Prispevek k medletni rasti, v o.t. 28 Plače in drugi stroški dela** Plačila obresti Tekoči transferi posam. in gospod. Ostali tekoči transferi SKUPAJ ODHODKI (desna os) Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem tretjem četrtletju medletno višji. Znašal je 386 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 177 mio EUR. Medletno višji je bil tudi v devetmesečnem obdobju (825 mio EUR letos in 380 mio EUR v enakem lanskem obdobju). Prihodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 7 %, kar je višja rast kot v drugem (3,2 %). Poleg rasti prihodkov iz socialnih prispevkov se je v tretjem četrtletju obnovila rast davčnih prihodkov, in sicer iz davka od dohodka pravnih oseb, okrepila se je tudi rast dohodnine. Iztek začasnih ukrepov znižanega DDV na energente in takse CO2 je okrepil rasti tudi teh prihodkov. Odhodki so bili v tretjem četrtletju medletno višji za 10,4 %, kar je prav tako več kot v drugem (7,6 %), povečanje pa je izhajalo iz povečanih subvencij za blaženje posledic energetske draginje in transferjev neprofitnim organizacijam, kar pripisujemo izplačilom v povezavi s sanacijo po poplavah. Velik del rasti odhodkov pa je podobno kot v predhodnih četrtletjih tudi v tretjem izhajal iz rasti plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju.18 Podobno visoka kot v predhodnem četrtletju je ostala tudi rast izdatkov za investicije (11,7 %). Na osnovi devetmesečnih podatkov in preliminarne realizacije oktobrskega državnega proračuna, ki je glavnina konsolidirane bilance javnega financiranja, se nakazuje manjši javnofinančni primanjkljaj od predvidenega v proračunskih dokumentih. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. -4 -8 18 Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022), skladno s katerim so se s 1. oktobrom 2022 vrednosti plačnih razredov povišale za 4,5 %, povišal se je tudi regres za prehrano. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 23 Slika 28: Prejeta sredstva iz proračuna EU, september 2023 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih letos pozitiven (135,4 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 622 mio EUR (42,7 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 486,6 mio EUR, kar je 66,6 % načrtovanih vplačil. Največji delež v prihodkih so imela povračila za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (37,2 % vseh povračil, 68,8 % pričakovanih povračil). Iz strukturnih skladov19 je bilo v državni proračun povrnjeno 35,6 % vseh povračil (58,9 % pričakovanih povračil v letu 2023), iz Kohezijskega sklada pa 15,9 % vseh povračil (37,5 % pričakovanih povračil). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (55,3 % vseh vplačil). Po podatkih MKRR20 je bilo do konca septembra iz večletnega finančnega okvira 2014−2020 dodeljeno (odločitev o podpori) 114 %21 vseh razpoložljivih sredstev, potrjenih operacij za 111 %, izplačil pa v vrednosti 94 % vseh razpoložljivih sredstev. Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2022) Pričakovana povračila v rebalansu proračuna 2023 Skupaj prejeta sredstva (januar-september 2023) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva 0 100 Vir: MF. 200 300 400 V mio EUR Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS+). Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. 21 Zaradi zagotavljanja boljšega črpanja evropskih sredstev je zagotovljena varnostna rezerva v vrednosti 15 % od dodeljenih sredstev. 19 20 Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-IX 2022 I-IX 2023 Kategorija Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR SKUPAJ PRIHODKI 17.342,4 I-IX 2022 Medl. rast, % Kategorija Mio EUR 17.722,1 I-IX 2023 Medl. rast, % Mio EUR 11,7 18.057,1 4,1 SKUPAJ ODHODKI Davčni prihodki1 9.059,9 15,7 9.282,8 2,5 Plače in drugi stroški dela2 4.038,0 -8,8 4.535,1 12,3 Dohodnina 2.106,0 2,3 2.287,8 8,6 Izdatki za blago in storitve 2.490,3 8,4 2.623,1 5,3 Davek od dohod. pravnih oseb 1.248,3 44,5 1.069,7 -14,3 Plačila obresti 565,1 -11,3 607,6 7,5 186,8 8,0 197,8 5,9 Rezerve 375,9 140,4 313,0 -16,7 Davek na dodano vrednost 3.542,4 19,6 3.680,7 3,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.964,7 -0,9 7.176,9 3,0 Trošarine 1.097,5 2,0 1.248,0 13,7 Ostali tekoči transferi 1.371,3 -13,2 1.586,6 15,7 Prispevki za soc. varnost 6.238,0 6,1 6.816,7 9,3 Izdatki za investicije 1.381,9 31,6 1.552,9 12,4 Nedavčni prihodki 534,9 21,5 486,6 -9,0 Davki na nepremičnine 1.062,9 3,7 1.045,9 -1,6 Plačila v proračun EU Prejeta sredstva iz EU 680,4 18,7 629,6 -7,5 JAVNOFINANČNI SALDO Ostalo 301,1 36,0 282,1 -6,3 PRIMARNI SALDO 0,6 18.881,8 Medl. rast, % -379,6 -824,6 142,9 -335,6 6,5 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2022 2024 25 2025 Jesenska napoved 2023 4,8 4,5 3,5 -4,2 8,2 2,5 1,6 2,8 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 43.011 45.876 48.582 47.045 52.279 57.038 62.970 67.318 71.105 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 20.820 22.142 23.256 22.373 24.803 27.040 29.672 31.588 33.254 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 25.100 26.500 27.800 26.800 29.200 32.500 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 87 89 89 90 92 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,0 4,7 4,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,0 3,6 3,5 3,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,8 1,3 1,1 -3,6 6,8 -0,4 0,4 1,9 1,7 Inflacija2, povprečje leta 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,6 3,9 2,7 Inflacija2, konec leta 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 5,4 3,1 2,3 11,1 6,2 4,5 -8,5 14,5 7,2 0,1 3,3 3,8 Izvoz proizvodov 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,9 -1,0 2,4 3,2 Izvoz storitev 11,2 7,7 4,6 -19,7 19,1 24,9 4,2 6,1 5,6 10,7 7,1 4,7 -9,1 17,8 9,0 -3,9 5,3 3,9 Uvoz proizvodov 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 7,7 -5,1 5,2 3,6 Uvoz storitev 10,5 5,4 3,0 -12,0 20,7 15,9 3,1 5,8 5,2 2.674 2.695 2.844 3.398 1.732 -578 2.779 1.898 2.011 6,2 5,9 5,9 7,2 3,3 -1,0 4,4 2,8 2,8 43.231 42.137 44.491 48.049 50.923 51.825 100,5 91,8 91,6 102,1 97,4 90,9 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,090 1,096 1,096 1,9 3,5 5,5 -6,5 10,3 3,6 0,9 2,3 1,8 52,5 52,0 52,5 50,4 51,7 54,0 53,1 52,8 52,3 0,4 2,9 1,8 4,2 6,1 -0,5 1,4 1,9 2,2 18,5 18,2 18,3 20,6 20,7 19,5 19,3 19,1 19,3 10,2 10,2 5,0 -7,2 12,6 3,5 4,5 5,5 4,3 18,3 19,3 19,6 18,9 20,2 21,6 21,5 22,0 22,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2023). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 26 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 -5,7 -3,4 -4,1 -8,4 5,6 0,7 25,4 -26,1 -30,2 -31,3 -5,5 -41,0 2022 11 12 1 2 3 8,3 15,9 15,5 0,3 4,2 -6,5 -0,7 58,5 60,7 32,1 30,3 12,4 3,5 6,3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -5,2 10,2 1,2 6,2 7,9 6,4 2,8 B Rudarstvo -2,1 -6,6 C Predelovalne dejavnosti -5,0 11,8 3,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -9,1 -5,3 -26,4 1,7 10,2 -30,7 10,8 38,5 13,5 8,1 8,4 7,3 5,8 -3,2 -8,0 7,7 1,2 9,4 16,0 -9,3 0,8 -4,9 -29,3 -30,0 -40,1 -39,3 -32,4 -28,4 -9,7 -3,1 -2,5 7,7 37,0 -33,3 -18,9 3,2 -8,9 -13,7 -9,7 15,2 31,5 14,7 20,6 -14,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 4,6 -1,8 -0,4 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,7 -0,5 22,2 1,1 -11,0 20,0 17,7 14,7 35,7 24,2 23,2 Stavbe -0,6 14,4 63,4 17,5 -16,1 34,6 53,8 58,5 109,5 21,6 1,5 Gradbeni inženirski objekti 2,7 5,9 13,4 8,0 -2,4 16,1 11,6 4,0 22,5 24,6 19,1 16,8 3,4 -8,6 0,7 23,9 16,6 10,5 -11,0 12,8 11,3 13,8 18,7 19,9 19,3 5,2 3,8 6,3 -1,0 14,0 17,2 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 Promet in skladiščenje -8,0 14,3 7,2 12,5 12,5 11,6 11,9 7,1 -0,7 -1,9 -6,8 11,4 12,2 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -0,2 7,6 7,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,0 1,4 10,1 -4,1 5,2 8,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -3,0 10,6 8,9 3,4 9,1 9,2 10,7 9,7 6,4 7,1 1,9 10,7 7,3 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 -24,1 13,1 7,7 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,1 2,9 7,0 8,2 26,8 27,3 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 -7,4 11,6 10,2 5,3 19,7 14,3 12,6 13,1 2,2 0,6 -6,0 8,4 11,6 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 -8,9 18,9 19,9 13,8 40,5 26,9 25,8 25,7 5,2 -0,1 -13,0 19,1 32,8 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 -13,9 8,1 -4,8 -8,2 9,3 -8,4 -7,1 -2,7 -0,4 14,0 13,5 -1,8 -7,3 17,3 22,6 1,0 -3,6 7,5 7,8 4,0 8,9 13,9 10,2 7,8 0,4 -3,1 -6,4 4,6 3,7 13,7 9,5 21,4 -41,7 22,2 38,5 4,2 -10,7 15,2 -1,6 Domači gostje, prenočitve 32,8 10,4 -14,7 -15,0 263,8 690,2 Tuji gostje, prenočitve -70,5 42,9 110,1 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 -37,1 20,8 19,5 153,2 208,2 103,4 19,5 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji -6,1 -16,1 13,4 9,0 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 14,9 283,2 679,7 180,0 15,4 118,7 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 -9,5 -39,5 -8,4 -19,7 71,6 44,5 27,4 6,2 117,2 215,8 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 28,0 32,0 15,0 19,3 81,1 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 535,5 601,4 773,6 154,1 192,6 144,0 176,5 221,0 232,1 178,8 179,5 53,3 72,7 59,8 60,1 46,1 43,9 53,9 56,8 78,8 -50,3 -49,1 2,6 88,1 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime -11,8 2,4 0,6 6,0 3,5 4,3 2,4 -2,1 -2,3 -1,4 -3,5 -5,9 5,3 3,0 3,0 4,4 5,3 6,5 1,1 v predelovalnih dejavnostih -9 8 0 10 6 7 2 -3 -6 -5 -10 -11 8 4 6 9 9 10 3 v gradbeništvu -5 18 21 20 24 27 22 15 22 17 13 11 23 24 21 26 27 26 26 -10 8 17 14 15 15 19 17 18 19 17 13 16 17 16 12 15 16 14 1 5 20 14 5 16 26 21 17 14 16 12 7 -2 5 13 15 16 18 -26 -22 -33 -20 0 -26 -31 -39 -36 -34 -31 -33 -21 -25 -27 -24 -24 -21 -33 Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v trgovini na drobno potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Proizvodnja 2022 27 2023 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 0,2 3,8 4,3 0,7 3,7 1,1 -4,0 -2,8 -10,5 32,3 12,6 1,6 7,5 40,1 3,3 6,6 7,2 2,8 7,4 8 9 10 -6,8 0,2 -3,3 -8,3 -2,2 -2,3 -7,1 -12,8 -6,1 32,9 -18,5 -21,7 -38,1 -25,7 -31,4 -32,6 -37,7 -27,9 -28,7 0,1 -11,0 -5,5 -1,5 -6,2 -12,4 -6,1 -34,9 -26,8 -25,8 -21,3 -34,7 -33,6 -50,0 -38,7 -33,0 -46,0 -27,0 -37,9 -27,8 -37,1 -31,8 -34,3 -24,7 -25,5 19,0 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektriko, plinom, paro 4,1 0,9 1,0 -7,7 -1,1 1,6 -1,6 -7,5 -1,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 10,8 22,6 19,6 17,3 16,5 10,9 38,7 26,2 45,7 25,0 16,9 29,9 23,6 22,9 23,0 18,1 Stavbe 57,7 55,3 48,4 37,0 95,9 51,8 106,9 119,7 101,4 57,4 8,9 8,3 -5,6 -3,3 13,9 -7,6 -12,8 Gradbeni inženirski objekti 12,7 22,3 1,9 10,4 12,3 -7,2 18,9 16,0 38,5 16,0 33,5 24,3 24,1 12,8 21,2 13,7 21,3 21,4 20,5 16,5 4,2 6,7 4,9 3,9 4,8 2,7 6,7 5,7 6,3 -0,7 1,4 -3,5 0,0 -2,2 Promet in skladiščenje 10,5 14,0 11,2 3,7 10,5 7,2 2,1 -2,4 -1,7 0,3 -3,6 -2,4 -9,5 -1,6 -9,3 -8,9 -13,2 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 14,0 10,9 21,5 6,9 12,0 8,3 6,7 3,2 -4,3 9,3 10,8 10,2 -3,4 -0,9 -7,4 1,3 -3,5 8,5 14,2 9,5 7,9 15,4 6,9 7,0 6,0 6,3 3,0 7,6 9,9 3,1 -0,7 3,4 3,0 6,3 20,5 20,7 10,1 -4,2 -4,5 2,2 -1,5 9,1 1,7 4,3 9,3 7,5 6,2 10,3 8,0 7,9 8,9 12,3 15,1 10,6 9,7 17,1 12,7 3,8 3,0 -0,1 9,8 -1,8 -4,8 -6,1 -5,9 -6,1 -7,3 -11,8 Trgovina na drobno 28,0 26,2 23,5 21,6 31,9 23,9 6,8 7,0 2,1 18,6 -3,1 -12,3 -10,3 -13,0 -15,3 -16,4 -21,3 -18,0 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil -9,5 -3,1 -9,0 -5,4 -1,6 -1,0 -1,2 -1,7 1,8 14,5 10,4 16,4 14,5 10,2 16,2 16,8 10,9 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 8,7 13,9 8,1 4,9 10,4 8,3 2,7 1,3 -2,8 1,1 -4,6 -5,2 -8,8 -5,3 -5,2 -5,9 -8,6 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -15,1 -10,0 -4,6 38,3 13,7 -1,3 12,9 7,0 -13,4 9,0 -5,6 8,0 466,0 122,4 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 -43,1 -45,3 -9,4 -14,9 5,3 8,9 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 12,8 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve Tuji gostje, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 1172,0 539,8 244,9 183,6 107,8 7,4 -10,6 -20,3 -21,7 -34,4 -50,2 91,2 52,3 38,8 61,3 65,4 96,9 67,9 48,4 20,9 38,6 37,0 16,1 15,2 -2,8 67,5 24,4 19,3 14,4 18,8 31,7 35,5 44,1 31,5 23,1 22,6 17,8 7,4 18,0 10,5 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 54,8 61,1 60,6 81,0 62,3 77,7 90,8 72,2 69,2 60,0 55,4 63,4 56,1 62,8 60,7 64,8 58,8 4,2 2,5 0,6 -1,0 -0,3 -5,0 -5,5 -1,8 0,5 -1,1 -1,3 -1,7 -2,7 -3,0 -4,8 -6,5 -5,9 -5,4 -5,5 4 1 0 -1 -2 -7 -9 -6 -3 -3 -5 -6 -9 -10 -10 -11 -11 -10 -11 v gradbeništvu 22 25 19 16 17 13 19 22 24 19 18 14 16 13 12 13 8 13 10 v storitvenih dejavnostih 19 19 18 17 20 16 14 20 19 18 19 20 18 18 15 13 12 13 14 v trgovini na drobno 28 27 23 26 22 15 9 17 23 19 17 7 18 13 17 1 19 15 13 potrošnikov -28 -31 -33 -39 -39 -40 -39 -37 -31 -35 -34 -33 -30 -30 -34 -33 -34 -33 -33 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 28 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Trg dela 2020 2021 2022 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 973,9 974,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 888,9 2021 2022 2023 2021 2022 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 10 11 12 1 2 3 978,7 972,5 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 985,2 982,0 981,5 978,5 978,8 982,7 977,3 977,4 975,9 900,3 922,0 897,3 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 932,3 929,0 934,2 911,8 913,4 916,8 909,5 912,6 915,4 26,4 25,7 24,9 25,8 25,7 25,6 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,4 25,7 25,6 25,5 24,9 24,9 24,8 288,5 294,1 304,7 293,1 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 309,5 307,4 309,0 298,5 298,5 301,7 298,3 300,3 301,6 202,8 205,6 210,8 205,4 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 212,9 211,8 212,0 207,9 207,9 209,5 208,3 209,2 209,8 64,9 67,8 73,0 67,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 75,5 74,5 75,7 69,6 69,8 71,3 69,3 70,4 71,0 574,0 580,4 592,4 578,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 597,9 597,4 600,8 587,7 589,3 589,5 586,3 587,4 589,0 49,3 49,6 49,5 49,7 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 49,6 49,1 49,2 49,9 49,8 49,7 49,3 49,4 49,5 141,5 146,1 149,7 146,0 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 151,6 152,1 153,0 147,9 148,6 148,8 148,4 148,9 149,3 ZAPOSLENI (C)1 794,6 804,4 824,1 801,9 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 833,1 830,0 834,2 815,0 816,4 819,7 813,1 816,0 818,4 V podjetjih in organizacijah 744,8 756,2 775,8 753,7 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 784,4 782,3 785,9 766,0 767,6 771,4 765,9 768,5 770,6 Pri fizičnih osebah 49,8 48,2 48,3 48,2 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 48,7 47,7 48,2 49,0 48,8 48,3 47,2 47,5 47,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,3 95,8 97,9 95,5 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 99,1 99,0 100,0 96,9 97,0 97,0 96,4 96,6 96,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,0 74,3 56,7 75,2 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 52,9 53,0 47,3 66,7 65,4 66,0 67,8 64,8 60,5 Ženske 42,6 37,9 28,6 38,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 26,6 26,2 23,7 34,1 33,4 33,0 33,5 32,3 30,5 Mladi (15 do 29 let) 17,2 14,2 10,5 14,1 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 10,6 10,0 8,5 13,1 12,7 12,7 12,7 11,9 11,0 Starejši od 50 let 31,0 28,2 22,3 28,7 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 20,4 20,6 18,9 25,9 25,3 25,4 26,3 25,3 24,0 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,4 23,5 18,0 23,7 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 16,8 17,4 15,4 21,0 20,7 21,5 22,3 21,1 19,3 Brezposelni več kot 1 leto 38,0 40,5 30,1 41,9 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 25,9 24,4 22,6 39,3 38,3 37,2 37,0 35,7 33,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 25,9 18,9 15,1 17,6 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 14,0 15,9 13,1 15,9 15,9 17,2 19,6 17,5 16,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,7 7,6 5,8 7,7 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 5,3 5,4 4,8 6,8 6,7 6,7 6,9 6,6 6,2 Moški 8,0 6,9 5,2 6,9 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 4,9 5,0 4,4 6,1 6,0 6,1 6,4 6,1 5,6 Ženske 9,6 8,5 6,5 8,7 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 6,0 5,9 5,3 7,7 7,5 7,4 7,6 7,3 6,9 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 1,0 -1,8 -1,1 -3,8 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -1,0 -1,4 0,5 -1,3 0,6 1,9 -3,1 -4,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,6 0,6 0,3 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 1,2 0,5 0,3 2,6 0,7 0,4 0,4 0,3 0,4 Izgubili delo 7,4 4,5 4,2 3,3 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 4,2 4,9 3,4 4,1 4,2 5,4 8,0 3,5 3,7 Brezposelni dobili delo 5,4 5,0 3,8 5,7 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 3,1 4,6 3,4 4,1 3,8 2,9 4,6 5,0 5,8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 2,0 2,2 1,8 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 2,2 2,0 1,9 2,3 2,4 2,5 2,2 2,1 2,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 37,6 41,8 49,5 40,7 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 51,7 51,8 52,2 44,2 45,0 45,7 46,1 46,4 47,6 3,9 4,3 5,1 4,2 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 5,2 5,3 5,3 4,5 4,6 4,6 4,7 4,7 4,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Trg dela 2022 4 5 6 7 8 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 976,4 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 983,7 988,5 982,1 982,3 981,8 981,6 981,3 981,6 980,3 978,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 918,3 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 931,2 935,3 926,7 928,9 931,4 933,0 934,1 935,4 933,0 931,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 24,8 24,9 24,9 24,9 24,9 29 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,2 24,3 24,3 24,4 24,4 24,3 9 10 24,3 303,0 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 308,1 312,0 306,4 307,3 308,4 309,0 308,9 309,1 308,8 307,7 210,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 212,2 214,3 211,7 211,5 212,1 212,1 212,1 211,8 211,2 210,7 71,8 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 74,8 76,7 73,7 74,7 75,1 75,7 75,5 76,0 76,3 75,7 590,5 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 598,2 598,5 596,1 597,4 598,8 599,6 600,8 602,0 599,9 599,2 49,5 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 49,6 49,4 49,0 49,2 49,2 49,1 49,2 49,1 49,1 49,2 149,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 151,7 151,9 151,6 152,2 152,7 152,8 153,1 153,0 151,8 151,5 ZAPOSLENI (C)1 821,1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 831,9 836,1 828,0 829,9 832,0 833,2 834,1 835,2 832,5 830,5 V podjetjih in organizacijah 773,0 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 783,1 787,9 780,6 782,3 784,0 785,1 785,8 786,8 784,4 782,6 Pri fizičnih osebah 48,2 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 48,8 48,2 47,4 47,6 48,0 48,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 97,2 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 99,2 99,3 98,7 99,0 99,4 99,8 100,0 100,3 100,5 100,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 58,1 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 48,6 47,2 46,2 47,3 47,4 46,0 47,2 Ženske 29,4 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 24,3 23,6 23,2 24,0 24,1 23,1 23,7 Mladi (15 do 29 let) 10,5 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 8,8 8,5 8,2 8,4 8,5 8,5 10,0 Starejši od 50 let 23,1 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 19,3 18,9 18,6 18,8 18,6 18,1 17,8 Osnovnošolska izobrazba ali manj 18,4 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 15,8 15,4 15,0 15,1 14,9 15,0 15,1 Brezposelni več kot 1 leto 32,4 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 23,0 22,6 22,2 22,0 21,7 21,4 21,2 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,7 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 14,1 15,0 17,2 15,6 14,9 13,4 12,8 13,2 13,8 14,1 13,6 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 5,9 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 5,3 5,4 5,6 5,4 5,1 5,0 4,8 4,7 4,8 4,8 Moški 5,4 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 4,8 4,9 5,3 5,0 4,7 4,5 4,4 4,3 4,3 4,3 Ženske 6,6 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 6,0 5,9 6,1 5,9 5,7 5,5 5,3 5,2 5,4 5,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 -1,7 -1,4 -1,0 1,1 0,1 -1,4 1,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,8 2,5 Izgubili delo 3,6 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 3,3 3,4 3,4 4,5 3,4 3,8 4,2 Brezposelni dobili delo 4,4 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 3,8 3,3 3,1 2,1 2,1 4,4 3,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,1 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 1,7 2,1 1,9 1,7 1,8 1,9 2,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 48,3 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 51,7 51,7 51,5 51,7 52,1 52,3 52,3 52,1 52,0 52,0 52,1 4,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 5,3 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 48,3 48,4 48,1 47,8 30 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 v EUR 2022 Q2 23 avg. 23 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2020 2021 2022 2021 Q2 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 Q2 12 2022 1 2 medletna rast v % SKUPAJ 2.024 2.199 2.222 5,8 6,1 2,8 5,7 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 6,5 10,4 9,9 2,1 -2,7 -1,0 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.963 2.113 2.150 3,8 5,8 6,0 3,9 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 6,9 11,1 9,5 7,0 3,1 3,8 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.216 2.467 2.447 10,5 6,8 -5,1 10,3 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 5,3 8,4 11,0 -9,0 -14,4 -11,3 Industrija (B-E) 2.038 2.193 2.251 3,4 5,7 6,2 5,3 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 6,2 12,2 10,4 8,9 2,6 4,6 Trad. tržne stor. (GHI) 1.790 1.937 1.947 3,0 5,7 6,7 3,4 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 8,2 10,8 9,0 6,4 4,4 3,5 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.204 2.358 2.400 5,1 5,6 5,4 3,3 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 6,7 10,0 8,9 6,3 3,2 3,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.694 1.861 1.845 4,6 3,8 9,6 0,9 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 11,5 13,0 11,2 6,6 5,9 6,4 B Rudarstvo 2.512 2.925 2.800 5,1 2,3 4,1 -2,9 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 6,1 12,3 22,9 30,1 -5,3 2,1 C Predelovalne dejavnosti 2.000 2.141 2.200 3,2 6,2 6,3 6,1 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 6,2 12,1 10,1 9,5 2,9 4,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.948 3.375 3.428 4,0 1,5 6,2 0,6 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 5,2 14,2 13,4 1,7 -0,1 2,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.925 2.093 2.153 4,2 4,3 6,1 2,9 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 6,3 12,4 9,1 3,6 4,2 3,2 F Gradbeništvo 1.593 1.726 1.754 5,5 7,1 7,0 3,6 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 7,9 10,9 9,3 5,7 5,8 6,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.878 2.027 2.017 4,2 5,4 6,3 3,0 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 7,2 10,2 8,5 7,4 4,5 3,6 H Promet in skladiščenje 1.787 1.927 1.956 -0,1 5,0 8,7 2,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 11,2 9,7 6,5 7,1 5,5 I Gostinstvo 1.449 1.608 1.665 -3,8 12,7 8,9 12,2 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 9,1 13,9 10,6 15,9 11,8 13,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.742 2.912 2.936 4,5 4,7 5,6 3,4 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 5,6 7,3 8,0 6,8 7,2 4,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.967 3.143 3.063 2,5 5,0 6,3 2,9 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 8,2 9,4 6,5 5,1 1,0 1,2 L Poslovanje z nepremičninami 1.831 1.963 1.944 4,2 3,7 5,4 0,1 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 6,5 10,1 8,2 6,7 3,0 3,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.279 2.411 2.531 4,0 6,3 4,7 4,0 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 5,4 10,1 8,6 8,7 4,9 2,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.437 1.568 1.607 4,7 5,9 7,8 3,0 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 9,0 12,8 11,2 7,3 2,4 7,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.431 2.729 2.727 7,4 6,9 -3,3 10,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 6,9 8,4 11,8 -1,3 -13,2 -9,9 P Izobraževanje 2.017 2.242 2.170 6,2 8,9 -5,1 16,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 9,0 10,5 -2,2 -7,6 -3,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.281 2.528 2.549 17,7 4,8 -6,3 5,7 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 7,3 8,0 11,0 -18,8 -20,6 -18,9 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.989 2.173 2.150 0,0 9,4 2,2 11,7 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 3,7 10,8 10,2 5,7 1,4 6,9 S Druge dejavnosti 1.617 1.750 1.768 4,5 3,4 5,0 -1,9 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 7,1 11,2 8,3 -0,8 -1,7 0,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Plače BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2022 3 4 5 6 7 31 2023 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 medletna rast v % SKUPAJ -0,1 0,4 -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 7,3 7,7 4,6 11,5 10,7 9,2 9,0 11,0 9,9 10,0 10,7 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 5,1 5,7 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 7,7 8,4 4,7 12,6 11,3 9,6 8,2 10,9 9,4 9,5 9,8 -11,8 -11,0 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 6,1 5,5 4,5 8,5 9,0 7,8 10,9 11,1 11,0 11,1 13,2 Industrija (B-E) 5,9 5,2 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 8,0 8,2 2,5 14,2 12,0 10,4 9,4 11,7 10,2 8,5 9,2 Trad. tržne stor. (GHI) 5,7 7,2 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 8,3 9,2 7,0 12,5 11,2 8,9 7,6 11,0 8,6 9,9 10,3 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 3,8 5,5 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 6,9 8,1 4,9 10,4 10,3 9,5 7,3 10,1 9,2 10,2 10,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,4 8,8 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 12,0 8,5 14,1 15,8 13,1 10,1 11,1 11,3 11,2 11,7 9,3 B Rudarstvo 4,4 -0,4 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 8,6 15,1 -3,3 16,0 10,9 10,2 47,8 17,0 6,0 3,5 6,4 C Predelovalne dejavnosti 6,5 5,6 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 8,0 8,5 2,3 14,2 12,0 10,1 9,3 11,7 9,4 8,1 8,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro -1,9 -1,2 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 8,3 4,3 3,5 16,0 10,0 16,3 6,0 8,7 26,2 14,8 14,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 4,9 7,9 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 6,8 6,0 6,3 12,5 14,5 10,4 5,6 14,0 7,8 9,5 11,7 F Gradbeništvo 7,7 5,7 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 8,1 8,1 7,4 12,9 11,1 8,9 8,4 10,2 9,2 10,3 9,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 6,3 8,6 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 7,7 7,7 6,2 11,9 11,0 7,9 6,2 11,1 8,5 9,7 10,0 H Promet in skladiščenje 8,4 7,5 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 10,2 12,2 8,1 12,9 11,2 9,5 9,1 10,8 9,1 10,3 10,7 11,7 15,1 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 7,6 10,6 9,1 15,5 13,0 13,4 11,9 11,2 8,7 10,5 11,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,5 4,8 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 7,3 6,1 3,6 8,8 6,6 6,6 6,8 8,9 8,3 8,0 7,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,1 11,9 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 6,6 10,2 7,0 11,8 11,5 5,8 2,4 9,7 7,6 11,3 11,4 L Poslovanje z nepremičninami 5,4 5,8 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 7,5 4,4 7,8 12,1 9,7 8,7 6,4 10,5 7,6 7,9 8,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,2 3,5 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,2 9,0 1,1 8,1 10,7 11,5 7,5 9,4 9,0 9,9 9,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,2 7,8 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 9,2 6,0 12,3 13,7 13,5 11,1 10,4 12,1 10,9 11,3 10,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -5,9 -9,0 -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 6,3 6,7 7,7 8,8 9,4 7,1 10,7 12,0 12,6 11,1 14,0 P Izobraževanje -6,3 -5,9 -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 2,2 1,4 3,4 9,3 8,8 8,8 10,5 10,5 10,4 10,4 11,3 -20,4 -16,8 -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 10,4 8,8 3,2 7,5 8,9 7,5 11,6 11,0 10,5 12,0 14,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,8 4,8 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 0,5 6,8 3,7 10,0 6,0 16,5 10,3 10,3 10,0 9,8 9,9 S Druge dejavnosti 4,5 6,0 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 7,7 8,3 5,5 13,0 12,5 8,2 8,3 8,8 7,8 8,9 9,2 Dej. javnih storitev (OPQ) I Gostinstvo Q Zdravstvo in socialno varstvo 32 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 10 11 2022 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % -1,1 4,9 10,3 2,2 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 8,2 6,6 3,0 4,6 4,9 5,8 6,9 5,4 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 3,9 18,6 -1,0 1,8 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 14,4 10,2 0,3 1,1 3,9 4,6 6,3 6,9 Alkoholne pijače in tobak 3,2 2,4 6,0 4,1 1,8 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 9,2 8,9 0,7 2,2 2,4 2,4 3,0 3,1 Obleka in obutev -5,4 5,9 2,3 1,8 3,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 6,4 6,6 -1,2 5,3 5,9 2,1 5,6 5,5 Stanovanje -0,6 8,6 13,3 3,6 7,9 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 9,2 5,3 6,7 8,3 8,6 10,7 13,2 1,3 Stanovanjska oprema -0,4 5,7 12,9 2,5 4,7 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 9,1 6,4 3,4 5,0 5,7 7,6 8,0 8,5 Zdravje 4,9 -0,5 7,2 2,7 0,6 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 11,3 11,8 3,0 -0,6 -0,5 4,1 4,1 4,4 Prevoz -5,9 12,5 9,3 9,0 13,0 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 1,0 -1,0 11,7 14,7 12,5 12,5 12,5 14,1 Komunikacije 0,6 -3,6 1,2 -0,7 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 3,7 3,8 -3,5 -3,5 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 Rekreacija in kultura -3,9 3,4 6,9 -2,2 1,2 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 7,9 8,5 -0,9 1,2 3,4 4,1 5,4 2,4 Izobraževanje 0,7 0,5 1,4 1,1 0,6 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 4,6 5,3 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 Gostinske in nastanitvene storitve 0,6 6,1 10,8 4,0 5,8 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 9,1 9,0 5,2 6,2 6,1 6,8 7,1 7,3 Raznovrstno blago in storitve 0,7 -2,1 8,9 -0,1 -0,4 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 7,5 7,4 0,3 0,7 -2,1 0,7 1,1 0,8 HICP -1,2 5,1 10,8 2,3 4,5 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 8,0 6,3 3,5 4,9 5,1 6,0 7,0 6,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 3,1 7,4 1,5 2,5 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 8,0 7,4 1,5 2,9 3,1 3,8 4,7 4,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,2 10,6 19,3 7,5 9,9 15,6 21,7 21,1 19,9 15,5 7,1 2,4 9,2 9,9 10,6 12,3 16,5 17,9 Domači trg 1,0 10,6 23,3 8,0 10,1 17,2 24,8 25,2 23,9 19,2 9,9 4,6 9,5 10,1 10,6 12,8 18,4 20,3 Tuji trg -1,4 10,6 15,3 6,9 9,7 13,9 18,5 17,0 15,8 11,8 4,3 0,2 8,8 9,7 10,6 11,7 14,5 15,4 Na evrskem območju -1,2 11,6 15,4 7,0 10,5 15,1 20,5 19,3 16,2 11,8 3,8 -0,7 9,5 10,4 11,6 12,5 16,1 16,7 Izven evrskega območja -1,8 8,5 15,1 6,7 8,0 11,4 14,6 12,6 15,0 11,4 4,6 1,9 7,5 8,1 8,5 10,0 11,4 12,9 -2,6 25,9 11,9 14,9 24,5 27,5 29,5 24,9 14,6 6,4 -1,6 -4,4 22,5 25,0 25,9 26,4 26,7 29,3 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,6 0,0 -1,7 -0,6 -1,3 -1,8 -2,0 -2,3 -0,7 0,1 0,7 1,8 -1,0 -1,1 -1,8 -1,9 -1,6 -2,0 Realni (deflator HICP) -0,5 -0,5 -0,4 -1,1 -1,1 -1,1 -0,7 -0,2 0,3 1,6 2,3 3,1 -1,3 -0,7 -1,3 -0,7 0,0 -2,5 Realni (deflator ULC) 3,5 0,6 -0,4 2,3 -4,6 -2,9 -3,3 0,6 4,2 6,9 7,2 1,141 1,184 1,054 1,179 1,144 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,089 1,082 1,160 1,141 1,130 1,131 1,134 1,102 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2022 4 5 33 2023 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 9,9 10,0 10,3 10,0 9,3 10,5 9,4 8,4 6,9 6,1 6,2 7,5 6,9 Hrana in brezalkoholne pijače 9,2 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 19,0 18,6 19,3 18,3 19,0 15,8 14,9 12,4 11,1 10,4 9,2 7,3 Alkoholne pijače in tobak 4,6 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7,0 5,5 6,0 9,1 9,1 9,4 7,4 10,3 10,0 9,2 8,8 8,8 8,6 Obleka in obutev 1,4 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 8,3 5,3 5,6 7,3 6,6 5,9 2,7 Stanovanje 6,2 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 13,7 10,6 3,3 2,0 2,0 12,0 10,0 Stanovanjska oprema 9,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12,0 12,9 12,3 12,2 10,8 10,2 8,9 8,1 6,7 6,8 5,7 5,0 Zdravje 3,2 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 10,1 10,6 13,3 13,7 11,0 10,7 11,4 Prevoz 15,1 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 9,3 6,0 6,0 3,1 2,9 0,5 -0,3 -3,4 -0,6 0,9 3,1 Komunikacije -2,7 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 3,7 4,2 3,2 3,0 3,8 4,5 4,0 Rekreacija in kultura 6,2 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 7,5 7,7 8,5 8,9 8,7 7,8 7,1 Izobraževanje 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 1,4 1,4 2,0 2,9 4,0 4,5 5,3 5,2 5,2 5,5 8,7 Gostinske in nastanitvene storitve 7,9 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 9,6 8,8 8,9 9,2 8,7 9,2 9,1 Raznovrstno blago in storitve 2,3 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 8,9 6,7 7,0 7,5 7,3 7,8 7,5 7,8 7,3 7,1 6,9 HICP 7,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 9,2 8,1 6,6 5,7 6,1 7,1 6,6 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 5,4 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 7,4 8,0 7,7 7,8 8,0 8,0 8,0 7,8 7,3 7,2 6,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 20,4 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 19,7 19,3 18,2 14,9 13,4 9,9 6,6 4,9 4,1 2,1 1,0 Domači trg 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 23,2 23,3 22,1 18,6 16,9 13,3 9,2 7,3 6,8 3,9 3,1 Tuji trg 17,3 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16,0 16,2 15,3 14,3 11,2 9,8 6,4 4,0 2,5 1,4 0,3 -1,1 Na evrskem območju 18,8 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 16,6 15,4 14,4 10,9 10,0 6,5 3,4 1,5 0,7 -1,0 -1,7 Izven evrskega območja 14,5 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 15,4 15,1 14,0 11,5 8,7 5,1 4,5 4,3 2,4 3,1 0,3 29,2 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 14,3 11,9 8,1 7,5 3,6 0,6 -1,9 -3,4 -5,0 -3,8 -4,3 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,4 -2,0 -1,7 -2,3 -2,4 -2,3 -1,4 -0,7 -0,1 0,1 -0,1 0,3 1,0 0,5 0,5 1,7 1,9 1,6 0,9 Realni (deflator HICP) -1,9 -0,9 0,8 0,6 0,1 -1,3 -1,1 0,5 1,5 1,0 0,6 3,3 3,2 2,2 1,4 2,1 2,8 4,4 4,2 1,082 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 1,059 1,077 1,072 1,071 1,097 1,087 1,084 1,106 1,091 1,068 1,056 Realni (deflator ULC) USD za EUR 34 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 2020 2021 2022 1.732 2021 Q2 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 Q2 8 9 10 2022 11 12 1 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 3.398 Blago 2.333 -578 335 470 28 -146 -232 153 -354 579 1.229 97 147 225 176 84 -231 882 -2.174 339 63 -160 -512 -517 -378 -767 125 592 86 -49 26 58 32 -251 Izvoz 29.622 35.255 42.628 8.815 8.473 9.699 10.000 11.045 10.834 10.749 10.907 10.874 2.875 2.505 3.093 3.253 3.358 3.089 Uvoz 27.289 34.373 44.802 8.476 8.410 9.860 10.511 11.562 11.212 11.516 10.782 10.282 2.789 2.554 3.067 3.195 3.326 3.339 193 Storitve 1.913 2.198 3.482 518 641 622 603 909 1.093 877 781 1.031 150 230 261 227 202 Izvoz 6.985 8.471 11.133 1.905 2.509 2.458 2.143 2.773 3.329 2.889 2.520 2.906 814 833 862 791 780 887 Uvoz 5.072 6.273 7.651 1.387 1.867 1.836 1.539 1.865 2.235 2.012 1.739 1.875 663 604 600 564 578 694 -137 Primarni dohodki -314 -756 -1.232 -398 -120 -280 -70 -447 -399 -315 -188 -180 -105 -5 -10 -59 -84 Prejemki 1.725 2.086 2.156 546 458 579 537 553 452 613 596 666 143 173 141 149 188 242 Izdatki 2.039 2.841 3.387 944 578 859 608 1.000 852 928 784 846 248 178 152 208 272 379 Sekundarni dohodki Prejemki -535 -594 -655 -124 -114 -154 -167 -176 -163 -149 -139 -214 -34 -29 -52 -51 -66 -37 994 1.113 1.243 322 269 284 286 317 313 327 310 313 91 96 82 95 79 109 146 Izdatki 1.529 1.707 1.898 446 383 438 453 494 476 476 449 528 125 125 134 146 146 Kapitalski račun -258 163 -220 -40 61 17 -41 -60 -13 -107 -94 -34 20 17 25 42 19 -44 Finančni račun 3.670 1.774 -1.678 416 412 62 -459 -396 85 -908 112 969 -107 273 247 244 208 -390 Neposredne naložbe 262 -414 -1.288 -725 -164 485 -228 -339 -271 -450 -367 -244 -79 0 -85 529 139 -183 Imetja 708 1.442 763 168 362 557 364 431 209 -241 179 132 32 80 250 606 145 -194 72 592 770 480 209 546 376 111 79 336 77 6 -11 1.232 -1.298 644 -295 936 -611 158 -421 509 181 498 257 477 58 -127 9 -5 -5 -8 -8 12 13 14 569 -1.298 1.044 1.054 391 -932 162 -803 -225 -764 -759 Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi 446 1.856 2.051 893 526 -1.136 2.778 -12 1.664 270 53 30 -176 10 39 -63 -45 Ostale naložbe 4.325 -1.444 -371 -541 -379 -1.792 1.053 -694 Imetja 531 -1.051 4.830 2.923 2.940 253 Ostali lastniški kapital 4 4 18 2 Gotovina in vloge 4.757 1.422 1.914 340 348 340 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve -21 1.639 834 1.267 -799 2.773 1.285 398 -132 265 -341 48 8 10 2 0 5 -4 1 -6 0 0 0 0 8 11 358 -1.292 811 335 1.328 -560 2.157 1.093 381 -51 27 -694 -121 -477 -8 -22 -27 186 33 148 34 72 -39 -24 41 59 67 100 -6 225 1 22 -8 1 12 3 0 8 -13 -3 9 0 4 4 4 1 1 1 -225 873 846 205 100 -97 920 367 7 -448 680 128 -7 -81 187 273 88 -458 68 -47 254 -169 42 88 102 -74 -64 -88 57 -102 -9 64 19 5 20 14 505 4.367 3.311 793 910 741 586 1.528 699 499 1.730 231 6 800 103 462 273 5 4 -38 1 -42 1 1 -1 -1 1 2 11 1 0 0 0 2 1 -2 Gotovina in vloge 800 2.359 1.681 909 371 290 526 237 543 375 369 373 93 7 271 180 149 -39 Posojila -407 16 833 -372 -403 -3 -441 781 277 215 981 38 -9 83 -477 -11 81 -73 55 21 3 27 8 -44 22 -34 22 -7 54 0 3 3 3 -15 -15 -15 Komercialni krediti in predujmi -137 1.119 801 268 63 586 437 434 -95 26 148 -328 -137 -54 254 343 0 243 Ostale obveznosti 190 215 -8 4 194 -90 43 111 -49 -113 166 147 57 86 52 -38 56 -109 0 675 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 0 0 Obveznosti Ostali lastniški kapital Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja 166 824 168 7 707 97 77 37 24 31 37 6 6 704 -3 8 24 65 Neto napake in izpustitve 531 -121 -880 121 -119 17 -272 -105 -56 -448 -373 -226 -225 109 -2 27 105 -115 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.817 999 978 1.172 1.090 1.244 1.181 1.301 1.184 1.225 285 363 359 397 416 315 Blaga za vmesno porabo 15.446 19.633 25.763 3.552 4.067 4.848 4.841 5.400 6.008 6.626 6.646 6.347 6.514 6.315 1.413 1.758 1.836 1.916 1.648 1.839 Blaga za široko porabo 13.928 15.744 22.197 1.312 3.987 3.856 3.913 4.196 6.218 6.251 5.501 6.634 6.533 1.061 1.349 1.375 1.388 1.150 5.826 1.221 1.172 1.419 1.377 1.455 1.443 1.562 1.386 1.442 386 414 434 484 502 380 Blaga za vmesno porabo 16.434 24.076 34.352 5.702 6.303 7.338 7.869 8.969 8.893 8.416 8.874 8.747 1.855 2.297 2.424 2.314 2.601 2.504 Blaga za široko porabo 11.670 12.588 16.566 3.209 3.020 3.454 3.726 4.392 4.191 4.311 4.315 4.025 1.021 1.055 1.153 1.170 1.130 960 Uvoz investicijskega blaga 4.008 4.885 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Plačilna bilanca 2022 2 3 4 5 6 7 35 2023 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun -205 -102 -127 -26 -79 -175 -57 384 12 -27 -338 154 168 279 249 468 429 179 Blago -274 -242 -205 -181 -131 -208 -243 72 -238 -175 -354 -29 47 110 78 242 246 78 -85 Izvoz 3.147 3.803 3.437 3.729 3.879 3.573 3.289 3.972 3.664 3.769 3.317 3.354 3.530 4.026 3.308 3.801 3.765 3.247 2.861 Uvoz 3.421 4.045 3.642 3.910 4.011 3.781 3.532 3.900 3.902 3.944 3.670 3.384 3.483 3.917 3.230 3.559 3.519 3.169 2.947 187 246 297 293 318 300 340 453 335 263 279 253 250 292 231 346 379 303 367 Izvoz 686 824 885 886 1.002 1.078 1.081 1.170 961 900 1.028 778 797 948 842 991 1.090 1.098 1.098 Uvoz Storitve 163 499 578 588 593 684 778 741 717 626 637 749 526 547 655 612 644 711 795 731 Primarni dohodki -54 -57 -163 -98 -187 -186 -99 -115 -44 -63 -207 -22 -67 -90 -5 -26 -118 -129 -100 Prejemki 140 159 152 214 187 135 139 178 169 213 231 222 181 202 246 251 206 196 180 Izdatki 194 216 315 312 374 320 238 293 213 276 438 244 248 292 252 276 324 325 280 -64 -49 -56 -41 -79 -81 -55 -26 -41 -52 -56 -48 -62 -33 -55 -94 -78 -73 -19 92 95 100 101 116 101 89 123 99 95 133 92 103 116 101 96 118 90 142 Izdatki 156 144 156 142 195 182 144 149 140 147 189 139 165 149 156 189 197 163 161 Kapitalski račun 32 -62 4 -28 -36 -15 31 -29 10 44 -161 -61 -3 -30 36 -25 -44 -9 19 -328 -419 -321 166 -242 150 -244 179 -161 40 -788 265 74 -242 344 328 180 184 155 Neposredne naložbe -98 -84 -116 -242 19 -17 -218 -36 60 -183 -327 -15 -181 -169 1 -56 -227 213 -214 Imetja 201 49 192 97 142 271 -154 92 88 -22 -307 94 120 -35 98 138 -103 -45 -37 Obveznosti 298 133 309 338 123 288 65 128 28 161 20 109 301 134 96 193 123 -258 177 Naložbe v vrednost. papirje 68 431 256 85 304 -251 198 -242 447 53 437 -1.261 370 283 74 561 -486 -74 250 Finančni derivativi -17 -32 -17 -17 -11 13 24 21 -51 -36 -40 8 -1 3 -7 -14 -13 6 -3 Ostale naložbe -288 -742 -448 313 -559 407 -252 413 -629 198 -867 1.500 -155 -321 263 -142 891 26 120 Imetja 169 Sekundarni dohodki Prejemki Finančni račun -100 -40 186 179 468 -209 339 1.136 -163 -36 -601 1.227 1.315 234 16 237 1.026 266 Ostali lastniški kapital 0 0 1 0 1 0 0 0 0 3 3 0 -1 -2 1 0 0 0 0 Gotovina in vloge -215 -585 -203 101 437 -302 566 1.063 -396 -107 -57 1.229 986 -59 51 241 801 399 552 -6 66 98 47 42 -42 48 27 9 64 75 -2 54 -19 19 27 26 -24 4 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve 0 0 3 3 3 -4 -4 -4 -1 -1 -1 3 3 3 -2 -2 -2 0 0 204 390 296 25 46 95 -247 159 148 48 -644 86 236 361 -72 -32 232 -110 -367 -83 89 -8 3 -60 45 -24 -108 78 -43 22 -90 37 -50 20 2 -31 2 -21 187 702 634 -134 1.027 -616 591 723 467 -234 266 -273 1.470 555 -247 379 135 240 49 Ostali lastniški kapital -1 1 0 0 -1 0 0 0 0 1 1 9 0 2 0 1 0 -6 0 Gotovina in vloge 91 328 30 -38 244 59 263 221 46 385 -56 14 180 197 -6 102 298 245 182 -291 -36 331 -25 474 -412 392 297 47 -299 468 -31 1.019 -6 95 136 -193 22 167 7 7 -11 -11 -11 7 7 7 -2 -2 -2 18 18 18 4 4 4 0 0 Obveznosti Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi 372 334 213 -107 329 -247 -46 197 373 -261 -86 -328 221 256 -437 97 16 -8 -278 Ostale obveznosti 10 68 72 47 -8 -23 -26 0 4 -58 -59 46 32 89 98 39 10 -13 -22 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja Neto napake in izpustitve 6 6 4 27 5 -3 4 22 13 8 10 34 41 -38 12 -20 14 12 2 -156 -255 -198 220 -127 339 -218 -177 -183 24 -289 172 -91 -492 59 -116 -205 14 -27 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 348 426 372 411 461 385 348 449 411 431 459 334 385 465 361 428 435 390 358 Blaga za vmesno porabo 1.875 2.294 2.066 2.229 2.330 2.218 1.974 2.454 2.203 2.293 1.851 2.050 2.118 2.346 1.912 2.147 2.256 1.811 1.547 Blaga za široko porabo 1.318 1.566 1.677 2.075 2.466 2.056 1.812 2.383 1.722 2.088 1.692 2.173 2.010 2.451 1.662 2.342 2.529 2.167 1.674 Uvoz investicijskega blaga 507 490 416 497 542 481 458 504 469 518 576 400 470 516 442 499 501 442 419 Blaga za vmesno porabo 2.328 3.036 2.779 3.354 2.836 2.822 2.858 3.214 2.964 2.943 2.508 2.911 2.604 3.359 2.578 3.377 2.792 2.291 2.773 Blaga za široko porabo 1.349 1.417 1.509 1.369 1.514 1.417 1.442 1.332 1.460 1.377 1.474 1.537 1.203 1.576 1.240 1.426 1.359 1.079 1.558 36 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 2020 2021 2021 2022 5 6 7 8 2022 9 10 11 12 1 2 3 4 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 11.805 14.460 12.247 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 4.520 3.538 2.858 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 639 693 764 632 621 619 628 627 627 636 693 706 698 693 691 689 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.997 11.556 12.439 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 Nefinančne družbe (s.11) 9.363 9.828 10.988 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.640 1.602 1.903 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 Denarni sektor (S.121, 122) 7.969 10.607 9.764 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 30.341 34.136 35.279 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 345 284 256 310 310 307 314 298 295 293 284 281 273 303 320 298 4.361 3.302 3.096 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 34.567 38.152 38.980 35.770 37.094 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 38.152 37.999 38.014 37.946 38.013 38.338 Čez noč 25.218 29.146 31.836 26.857 27.352 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 Vezane vloge – kratkoročne 3.381 2.707 3.066 3.025 2.949 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 2.707 2.619 2.595 2.674 2.622 2.666 Vezane vloge – dolgoročne 5.348 5.849 3.751 5.266 6.240 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 Kratkoročne vloge na odpoklic 620 450 327 622 553 510 519 493 547 519 450 477 468 411 340 332 Vloge v tuji valuti skupaj 723 828 974 810 789 812 817 804 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 Čez noč 675 790 891 766 747 771 776 771 803 803 790 799 817 847 883 894 Vezane vloge – kratkoročne 25 27 76 26 25 25 26 19 19 24 27 24 24 109 115 134 Vezane vloge – dolgoročne 23 11 7 18 17 16 15 14 13 12 11 11 10 9 9 8 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,00 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,15 0,12 0,08 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 1,72 2,31 1,70 1,66 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 1,13 1,78 0,78 0,80 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 1,08 1,35 0,79 0,97 0,92 1,48 0,00 0,00 0,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3-mesečni -0,425 -0,549 0,342 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 6-mesečni -0,364 -0,523 0,673 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,21 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,23 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Denarna gibanja in obrestne mere 2022 6 7 8 37 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 13.055 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 12.247 12.706 12.411 12.179 12.321 12.414 12.307 12.289 12.260 12.027 3.429 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 2.830 2.981 2.965 2.913 2.957 2.995 3.017 3.010 2.996 2.970 692 691 695 695 702 710 764 764 775 775 761 776 774 782 785 786 Gospodinjstva (S.14, 15) 12.037 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 12.439 12.444 12.424 12.495 12.509 12.552 12.522 12.598 12.662 12.725 Nefinančne družbe (s.11) 10.664 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 10.987 11.210 10.921 10.787 11.030 10.963 10.996 10.987 10.905 10.834 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.778 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 1.903 1.909 1.165 1.181 1.193 1.214 1.233 1.244 1.239 1.254 Denarni sektor (S.121, 122) 8.687 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 9.761 9.546 10.029 10.587 9.995 10.074 11.225 11.321 11.728 11.385 33.413 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 35.279 35.284 34.835 35.324 34.984 35.078 36.163 36.345 36.728 36.591 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 295 310 302 292 265 262 256 251 252 243 247 247 243 245 241 216 3.469 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 3.064 3.234 3.107 3.088 3.131 3.175 3.286 3.280 3.274 3.066 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 37.574 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 38.980 38.815 38.497 38.322 38.207 38.374 38.293 38.362 38.651 38.568 Čez noč 30.138 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 31.836 31.650 31.196 31.107 30.968 31.020 31.260 31.353 31.442 31.048 Vezane vloge – kratkoročne 2.639 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 3.066 3.120 3.241 3.268 3.223 3.285 3.308 3.240 3.359 3.381 Vezane vloge – dolgoročne 4.515 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 3.751 3.699 3.693 3.620 3.686 3.715 3.364 3.400 3.409 3.668 282 271 281 289 303 327 327 346 367 327 330 354 361 369 441 471 1.093 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 974 931 946 931 922 926 898 904 940 918 Čez noč 953 964 1.005 1.041 957 927 891 851 860 849 840 838 804 815 854 849 Vezane vloge – kratkoročne 132 131 120 113 102 99 76 74 80 76 76 81 87 82 79 62 Vezane vloge – dolgoročne 8 8 8 7 7 7 7 6 6 6 6 7 7 7 7 7 Kratkoročne vloge na odpoklic Vloge v tuji valuti skupaj OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,02 0,09 0,09 0,09 0,09 0,10 0,10 0,14 0,14 0,13 Vezane vloge do 1 leta 0,03 0,03 0,04 0,13 0,15 0,18 0,19 0,25 0,37 0,58 0,44 0,47 0,72 0,88 1,05 1,29 2,22 2,52 2,64 2,96 3,36 3,55 3,66 3,79 3,83 3,89 3,86 3,80 3,80 3,80 3,74 1,02 2,74 3,03 .. 3,87 1,26 .. .. 5,12 5,12 .. 7,12 6,06 4,69 2,29 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 2,50 3,00 3,50 3,50 3,75 4,00 4,00 4,25 4,50 3-mesečni -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 2,345 2,640 2,911 3,167 3,366 3,536 3,672 3,780 3,880 6-mesečni 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 2,567 2,858 3,135 3,267 3,498 3,679 3,825 3,943 3,945 4,030 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,02 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 2,1 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 38 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 2020 2021 2022 2021 Q2 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 2021 Q2 11 2022 12 1 2 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.528,6 21.382,6 23.311,4 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.969,0 5.736,1 6.274,8 6.045,9 1.891,9 2.093,4 2.035,8 1.782,6 1.795,5 Tekoči prihodki 17.578,7 20.124,0 21.966,7 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.605,9 5.401,6 6.000,2 5.743,5 1.697,6 1.888,3 1.822,8 1.686,0 1.629,8 Davčni prihodki 16.460,4 18.785,7 20.557,0 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.259,1 5.123,1 5.587,2 5.389,2 1.615,6 1.761,0 1.737,9 1.518,8 1.556,2 Davki na dohodek in dobiček 3.261,8 3.981,3 4.517,4 959,7 327,6 389,2 332,6 348,2 368,9 Prispevki za socialno varnost 7.289,9 7.928,1 8.503,7 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 2.224,5 2.287,8 2.304,4 651,3 760,1 680,4 677,2 691,2 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 832,8 1.149,5 1.100,5 1.308,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,6 23,9 26,7 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 7,4 6,2 6,9 6,5 2,2 2,7 2,2 1,9 1,9 Davki na premoženje 287,3 316,9 336,5 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 93,5 38,9 90,0 116,9 33,2 19,7 12,4 8,5 11,5 5.493,3 6.359,2 6.883,8 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 1.677,7 1.827,5 1.940,6 576,3 594,1 623,0 483,3 467,7 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 102,4 177,4 289,2 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 79,5 51,4 61,8 49,9 15,5 33,3 27,0 14,0 26,2 4,1 -1,1 -0,3 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 -35,5 23,9 5,1 11,2 9,6 -38,2 60,3 -14,4 -11,3 1.118,2 1.338,4 1.409,7 308,4 313,7 325,6 368,8 368,5 346,8 278,5 412,9 354,3 82,0 127,3 84,8 167,1 73,6 Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 146,9 228,3 268,1 56,0 81,1 64,1 66,3 64,3 73,5 59,0 65,6 61,5 26,8 26,8 18,5 23,6 21,9 Prejete donacije 17,5 21,9 57,2 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 3,1 13,8 -8,7 19,7 2,0 0,6 0,9 11,1 0,2 Transferni prihodki 54,8 57,3 57,7 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 5,2 3,6 0,4 67,3 0,4 0,9 0,1 0,1 0,2 730,7 951,2 961,8 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 281,4 258,2 217,4 154,0 165,1 176,8 193,5 61,8 143,4 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 22.070,6 24.299,8 24.886,3 5.580,0 6.685,1 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.164,3 6.030,1 6.419,9 6.431,9 2.139,4 2.809,0 1.906,6 1.793,1 2.229,6 9.127,8 10.393,6 10.283,4 2.362,5 2.876,7 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,1 2.687,4 2.655,2 2.737,3 943,8 1.270,5 809,9 746,2 1.141,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.965,3 5.765,3 5.481,1 1.330,1 1.327,7 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,1 1.433,5 1.599,2 1.502,6 474,0 451,0 429,9 433,1 446,3 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 3.336,6 3.556,6 794,0 1.050,7 845,0 806,5 838,8 1.066,3 795,0 910,6 918,3 285,7 531,5 227,4 263,0 354,7 Plačila obresti 778,0 732,2 661,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 96,4 370,2 18,1 219,2 66,3 13,2 17,8 23,6 294,8 Sredstva, izločena v rezerve 363,8 559,5 584,2 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 208,3 88,6 127,2 97,1 117,8 274,9 134,8 26,5 45,4 10.867,7 11.318,7 11.261,4 2.605,1 2.711,3 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.925,5 2.865,0 3.057,2 2.840,9 906,8 975,0 965,8 878,3 936,7 Tekoči transferi Subvencije 1.449,3 181,6 64,7 80,1 115,9 29,7 42,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 8.250,8 9.167,7 9.294,5 2.158,6 2.140,7 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.329,8 2.317,4 2.547,4 2.312,1 701,7 718,6 772,9 749,9 770,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.083,2 1.131,0 1.118,0 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,2 111,5 157,1 188,0 195,7 94,8 211,7 287,8 205,6 298,3 358,4 257,7 255,7 263,8 340,9 231,5 284,1 317,0 120,9 149,5 68,0 85,6 104,1 158,7 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 43,1 28,4 20,1 30,2 19,5 26,9 9,1 13,1 19,7 1.230,6 1.544,7 2.053,5 402,4 670,0 225,8 432,6 487,5 907,5 269,0 469,0 529,2 175,4 335,5 52,1 77,2 96,5 84,4 152,7 Investicijski transferi 318,5 413,9 558,5 86,2 238,6 43,2 60,5 132,2 322,5 42,0 80,1 163,0 49,0 157,1 12,1 16,8 14,3 Plačila sredstev v proračun EU 526,0 628,9 729,5 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 194,6 166,6 158,5 161,5 64,4 70,9 66,6 74,7 40,9 -3.542,1 -2.917,2 -1.574,9 -428,7 -831,9 -315,5 112,8 -176,9 -1.195,2 -293,9 -145,1 -386,0 -247,5 -715,6 129,2 -10,6 -434,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 2022 Javne finance 4 5 6 7 8 39 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 2.043,9 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 1.902,3 1.956,8 2.110,0 1.982,6 1.816,9 1.936,7 2.205,6 1.952,9 2.116,4 1.940,0 1.987,9 2.118,1 Tekoči prihodki 1.949,4 1.894,0 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 1.799,5 1.868,9 1.937,4 1.882,1 1.720,8 1.798,7 2.046,4 1.892,8 2.061,0 1.874,1 1.943,0 1.926,4 Davčni prihodki 1.850,3 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 1.730,5 1.808,4 1.788,9 1.635,0 1.699,2 1.945,7 1.782,5 1.859,0 1.763,0 1.814,5 1.811,7 Davki na dohodek i n dobiček 406,6 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 381,2 421,2 353,7 360,3 386,5 419,9 458,0 430,2 178,1 419,8 361,8 Prispevki za socialno varnost 704,3 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 730,2 841,7 720,8 754,3 749,4 759,2 764,7 763,9 765,7 768,0 770,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 2,2 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 2,3 2,9 2,0 2,1 2,1 2,4 2,2 2,3 2,4 1,9 2,2 Davki na premoženje 20,5 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 33,8 14,6 11,2 8,4 19,3 24,5 25,4 40,0 44,7 40,8 31,5 Domači davki na blago in storitve 638,3 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 565,5 520,4 631,8 502,6 543,2 681,5 546,5 599,6 747,9 587,9 604,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 27,0 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 21,2 27,6 17,9 19,6 13,9 25,1 13,7 23,1 12,3 12,8 24,9 Drugi davki 51,5 -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 -3,7 -20,0 51,6 -12,3 -15,3 33,2 -27,9 -0,2 11,9 -16,6 15,8 Nedavčni prihodki 99,2 102,6 167,0 116,6 118,0 133,9 79,4 138,4 129,0 93,2 85,8 99,5 100,7 110,3 202,0 111,1 128,5 114,7 23,0 22,0 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 24,6 22,2 15,0 20,1 23,8 20,4 19,2 25,9 21,8 16,7 23,1 Prejete donacije 0,4 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,5 2,5 0,9 12,2 0,6 0,6 -9,6 0,3 0,1 4,0 15,6 Transferni prihodki 0,5 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 1,8 2,5 1,1 0,3 2,1 -0,6 0,7 0,3 0,7 1,6 65,0 70,6 46,1 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 61,0 145,3 83,4 63,4 111,4 138,7 49,8 28,8 43,4 22,6 88,0 Kapitalski prihodki Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 1.873,8 1.923,8 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 1.909,1 2.319,2 2.936,0 1.813,2 1.865,6 2.351,3 1.955,9 2.079,1 2.384,9 2.107,2 2.181,7 2.143,0 711,7 756,2 881,0 820,1 814,1 789,1 802,2 904,0 1.107,9 778,7 787,8 1.120,9 808,6 842,7 1.003,8 885,8 969,3 882,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 420,9 438,5 552,4 452,8 443,3 420,8 434,7 488,5 519,9 478,6 474,6 480,3 464,0 493,8 641,4 517,4 507,6 477,6 Izdatki za blago in storitve 244,3 273,3 288,9 284,3 288,1 266,4 279,1 312,7 474,4 233,3 259,2 302,5 266,2 312,6 331,7 305,8 332,5 280,0 8,4 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 65,9 13,0 47,8 22,5 299,9 2,6 5,5 10,0 59,0 81,5 78,7 38,2 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 36,8 100,6 19,0 31,5 38,2 75,9 30,8 20,6 3,7 47,7 45,8 910,4 1.066,9 895,9 846,9 859,9 849,6 1.007,2 1.068,7 917,6 903,5 1.043,9 948,0 976,6 1.132,6 953,9 949,5 937,6 Plačila obresti Sredstva, izločena v rezerve Tekoči transferi 975,2 Subvencije 69,9 107,7 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 55,0 127,9 100,8 35,4 151,6 70,1 77,6 57,8 57,4 52,7 71,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 767,2 743,5 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 820,5 781,6 738,9 771,2 807,3 784,8 789,6 973,0 774,3 778,3 759,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 124,9 39,8 90,9 79,5 92,3 92,0 86,2 105,8 148,9 70,2 90,2 71,0 80,8 103,7 99,6 105,3 113,6 98,0 13,2 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 25,9 10,3 7,7 6,7 14,0 12,3 5,7 2,1 16,8 4,8 8,5 Investicijski odhodki 105,6 177,7 149,2 147,8 176,0 163,7 164,7 275,4 467,4 57,4 92,8 118,8 133,4 168,9 166,8 169,8 180,0 179,4 Investicijski transferi 23,6 16,6 20,3 35,1 30,3 66,9 38,0 67,6 216,9 10,3 14,4 17,3 18,7 30,7 30,7 34,4 36,8 91,8 Plačila sredstev v proračun EU 57,7 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 65,0 75,1 49,2 67,1 50,4 47,1 60,3 51,1 63,2 46,2 52,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 170,1 87,4 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 -6,8 -362,3 -826,1 169,4 -48,7 -414,6 249,7 -126,2 -268,6 -167,2 -193,8 -24,9 Tekoči transferi v tujino 40 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 7/2023 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CO2 − ogljikov dioksid, DARS – družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, ECOICOP - evropska klasifikacija individualne potrošnje po namenu, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EU-SILC – EU statistics on income and living conditions, FURS – Finančna uprava RS, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IFO – Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, IKT – informacijskokomunikacijska tehnologija, ILO – Mednarodna organizacija dela, IMF – Mednarodni denarni sklad, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, MF – Ministrstvo za finance, MKRR – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, OZN – Organizacija združenih narodov, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT-EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, SMTK – standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, VFO – večletni finančni okvir, WEF – The World Economic Forum, WEO − World Economic Outlook, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave, ZPGOPEK – Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 7/2023, let. XXIX