8 U S I L O SOCIALISTIČNE i2TQ XII., ST. 50 — CENA DIN 10.— ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO KRANJ, 31. JULIJA 1959 niiugo vscja Proizvodnja kot lani Hkrati, kn beležimo velike HsPebe v kmetijstvu, javljajo o P°večani proizvodnji tudi iz nauk tovarn. Tako je industrija na-$ega okraja v prvem polletju povečala proizvodnjo za 5,8 odstotka v primerjavi z istim ob-d°kjcm lani. .Največje povečanje proizvod-"'<*. v letošnjem prvem polletju v Primerjavi z lanskim je zabeležila kemična industrija, in sicer za 42 od kar je nedvomno lep uspeh, ugodnih pespektiv z ozirom na K. Al. izredno močno sejemsko kon- Udeležba na Treij m mednarodnem sejmu tehn ke v Beourcdu i Pojavljanje za sodelovanje na eU)šnjem nem individualnih razstavljavcev iz Tretjem mednarod- inozemstva bodo tudi podjetja sejmu tehnike v Beogradu in ustanove iz desetih držav — let ^ Za^elo prej kot pretekla Avstrije, Izraela, Italije, Japon-beni" talc° da ^e bil ves izlož~ ske> Poljske, Zvezne republike Francije, Cilea — od- ^J11 prostor Beograjskega sej- Nemčije, Urugvaja, zelo hitro zaseden. Cehoslovaške in teb ^ mec*narocmem sejmu prle na Sejmu komercialno-in S] nike bo zastopanih 508 jugo- formativne biroje, s čemer se »nskih podjetij in 579 pod- bo znatno razširila možnost za iz 25 tujih držav. Razen mednarodne poslovne stike. mo, da jo bo potrdil letošnji IX. Gorenjski sejem. Vsebina sejma v Kranju je dognana. Gre za sejem z dvojnim smotrom, in sicer: — za turistični sejem s turistično borzo, kakor tudi s prodajo turističnih uslug v celotnem asortimanu na veliko in malo za celotno alpsko področje, kakor tudi za ostala kontinentalna turistična področja države, ki so zainteresirana na prodaji turistično gostinskih kapacitet. — za potrošniški sejem, na katerem naj hi enkrat letno proizvajalci predstavili predvsem nove izdelke široko potrošnje in jih tam tudi prodajali. Ta sejem naj bi bil hkrati tudi intervencija proizvajalcev na tržišču. Hkrati je njegov namen, da proizvajalci v sorazmerno kratkem času od velikega števila potrošnikov dobijo oceno svojih novih izdelkov za široko potrošnjo, hkrati pa tudi odkrijejo nove potrebe za izboljšanje obstoječih in uvajanje novih proizvodov. Ta sejem ima poseben pomen zaradi zmanjšanja števila posrednikov in izredno široke izbire. Tega torej no more opraviti redna trgovina, ker je v delajlistič- Proizvodnja in vzgoja združena v delu šolskih zadrug, ki naj vzgajajo mlade samoupravi j avce in zadružnike Svet za šolstvo LR Slovenije priporoča okrajnim in občinskim ljudskim odborom ustanavljanje in razvijanje šolskih zadrug, kot posebne oblike iz-Gre za zadruge, kjer lahko šo-venšoLske dejavnosti učencev, la uspešno povezuje vzgojo in izobraževanje s proizvodnim delom. Take šolske zadruge so se že uveljavile v LR Hrvatski in Srbiji. Zadnje šolsko leto V večini primerov gre za zadruge, ki se bavijo s kmetijsko dejavnostjo. Priporočilo predlaga, da se v ta namen dodeli del šolskega vrta ali primerno zemljišče v bližini šole na površinah splošne ljudske imovine. Pri tem gre za praktičen način vgoje mladega rodu s širšo družbeno zavestjo, kar zahteva naša družbeno-ekonom- pa so te oblike praktične vzgo- ska stvarnost in kar predvide- je učencev prišle do izraza tudi v Sloveniji. Tudi pri nas na Gorenjskem imamo že nekaj prvih izkušenj na tem področju. va nova šolska reforma. Gre za to, da se v teh zadrugah mladi člani naše družbe praktično učijo samoupravljanja, spoznavajo prednost skupnega == naš razgovor = Del sredstev za gospodarske kadre naj podjetja prispevajo za strokovno izobraževanje Okrajni ljudski odbor Kranj je na seji, ko je obravnaval poročilo Sveta za šolstvo o 6tanju in problemih strokovnega šolstva v okraju Kranj, sprejel med drugim tudi sklep, da so sredstva skladov zu gospodarsko kadre že dalj ostanek pa se deli 30 % OLO, 30 % L RS in 10 FLRJ, je treba takoj začeti z akcijo združevanja taka razdrobljenih sredstev, da bi lahko realizirali program za leto 195? in izvršili potrebne priprave Za delo v naslednjih letih. — časa predstavljala dragoceno Okrajni ljudski odbor zato materialno osnovo za reševa- priporoča vsem gospodarskim nje številnih problemov stro- organizacijam, da ne trosijo kovnega izobraževanja in da vseh svojih sredstev samo za je s hipnimi sredstvi treba izobraževanje delavcev v pod- zagotoviti skladen razvoj jetju, temveč da del sredstev strokovnih šol na območju okraja in izpopolniti njihovo mrežo tako, kot to najbolj ustreza potrebam samo proizvodnje in njenega napredka. O tem razpravlja danes prostovoljno združijo v okrajnem skladu za gospodarske kadre ali pa jih namenijo neposredno za posemezne objekte, da bi tako lahko izvedli program začetih del in na seji tudi Svet za šolstvo izvršili potrebno priprave za OLO Kranj skupaj s Svetom nadaljnje investicije, za delo in Upravnim odborom »Svet za šolstvo in Okrajni Sklada za gospodarske kadre, ljudski odbor,« pravi nadalje Predsednik Sveta za šol- tovariš Ogris, »Sta mnenja, stvo, tovariš Milan Ogris, naj se gradnje, ki se že granam je ob tej priložnosti po- dijo, dovršijo.« To so prod-vedal, da je okoli sredstev vsem Ekonomska srednja šo-za gospodarsko kadre zdaj la in internat na Zlatem po- NA TABOREN JU precej nejasnosti. — Okrajni plan za sredstva za kadre v gospodarstvu je bil narejen že v začetku leta, nova uredba pa stvar precej spremeni. Zaradi spremembe v delitvi sredstev za gospodarske kadre, ki je povzročila, da ostane 30 % sredstev neposredno gospodarskim organizacijam, dela in slabost individualne razdrobljenosti, ki danes prevladuje v kmetijstvu, utrjujejo si drugačen odnos do skupne — socialistične imovine in podobno. Hkrati pa učenci, prav v takih zadrugah vidijo tudi prednost sodobnih agrotehničnih ukrepov, z delom v zadrugi se začno zanimati za naše splošne kmetijske in ekonomske probleme, učijo se odgovornosti do skupne proizvodnje in še vrsto drugih stvari, ki jim bodo potrebne kot bodočim delavcem v tovarnah, članom delavskih svetov, članom naših kmetijskih zadrug in tako dalje. Za pomoč pri ustanavljanju teh zadrug so poklicani šolski odbori, učiteljski zbori, starešinski, pionirski sveti, kmeti i-ske zadruge, gospodarske organizacije in podjetja in seveda tudi sami starši. Vsi lahko veliko prispevajo, da bi se take šolske zadruge čimprej uveljavile in dosegle svoj dru/heno-vzgojni cilj. K. M. lju ter razne stroko vrne šole, ki so neposredno v pristojnosti okraja. Nadalje prevladuje mnenje, naj bi gospodarske organizacije del sredstev za gospodarske kadre obdržale zase, del pa bi jih dale posameznim šolam in internatom, pač tistim, za katere so one zainteresirane. A. T. _--------^ J Poslovno združenje gospodarskih organizacij Širše možnosti poslovnega združevanja gospodarskih organizacij so glavna težnja osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju v gospodarstvu, ki ga je pripravil sekretariat Zveznega izvršnega sveta za splošne gospodarske posle. V obrazložitvi osnutka je poudarjeno, da so za širši razmah združevanja na poslovni podlagi odločilnega pomena večje možnosti za združevanje sredstev gospodarskih organizacij. Združene gospodarske organizacije bi lahko skupno določile merila za razdelitev čistega dohodka in osnove za določitev osebnih dohodkov v njih zaposlenih delavcev. Lahko bi tudi skupno razdeljevale. Končno bi združile svoj čisti dohodek in ga lahko s pogodbo predvideli^ da bi ostanek dohodkov združenja, ki se razdeli na združene gospodarske organizacije in gre v njihov skupni dohodek, ostal po odbitku zneska za plačilo obveznosti skupnosti združenju. poten ih. BOBonjSHi sejem u krmiju \ m$m^^m - prt lelv iminmU venah • u&ibcite *» <> % pcipubt nn železnici W KI BO OD 31. 7. DO 10. 8.1959 : KRANJ, 31. JULIJA 19r>9 Veliko sadja Polog žetve, iz naših krajev GRADNJA MOTELA V Predsednik ObLO Jaka Eržen KRANJSKI GORI je govoril o pomenu praznika in Jugoslovanska investicijska ° gospodarskem razvoju občine, banka, centrala za Slovenijo je ki je v zadnjih letih dosegla vina temelju 31. natečaja za zida- <*en napredek, nje motelov na turistično važ- Radovljičani praznujejo 28. ju-nih cestah in za rekonstrukcijo MJ> občinski praznik, v spomin ki je bila letaš izredno bogata, javljajo iz Vojvodine, da bo letos tudi dvakrat več «1 iv kot lani. Hkrati javljajo tudi o izredni letini breskev, jabolk in drugega sadja. Neurje v Poljski — V nekaterih krajih Poljske je neurje hudo prizadelo prebivalstvo, promet in gospodarstvo. V Pozna nju je vo vršine zem.j. hkrati za nalivi tudi huda toča. žišč< garažami in predračunsko TUDI NA BLEJSKI DOBRAVI Konfcrema na najvišji ravni vrednostjo 34 milijonov dinar- STANOVANJSKA SKUPNOST v Kanadi? — Premier kanadske iev-vlade je ponudil gostoljubje za PLANINSKI DOM »KOKRSKEG A ODREDA« NOVA POSTOJANKA NA STORŽICU Planinsko društvo Kranj je za svojo 60. obletnico obstoja dogradilo na Kališču pod Storži« restavracij v turističnih krajih na dogodke ,ko je pred 18 leti Bem. V višini 1540 m. nov ph.nin- . dovolila začetek investicijskih 12 Leščanov odšlo v partizane, skl d,)m in S* v počastitev bor- v^likeTo- del za gradnjo motela v Kranj- ^.^J^il tudi narodni ™* NO~lo po Ko- ■m,, drugod pa je bila &*SJM123K^^ ^"'^ doma bo konferenco na najvišji ravni v tej severnoameriški deželi. On je hkrati izrazil željo, da bi do te konference čimprej prišlo. Kraljica EcSizabeta na Kor SLAVNOSTNA SEJA ObLO RADOVLJICA Na območju Jesenic in okolice so bili v minulih dneh množični sestanki članov SZDL na katerih so odborniki Občinskega odbora V torek, 28. julija popoldne je SZDL tolmačili nove zakone s bila v Radovljici slavnostna seja Področja stanovanjskih zadev, Občinskega ljudskega odbora v ki so stopili v veljavo 23. julija, čull — Belgijska kraljica Eliza- počastitev občinskega praznika. Sestanki so bili dobro obiskani, beta, ki je na obisku v naši de- Mimo odbornikov so se seje Na Blejski Dobravi so hkrati želi, je prišla iz Dubrovika na udeležili tudi tajnik Ljudske ustanovili novo stanovanjsko otok Korčulo. Tam jo je pozdra- skupščine LRS dr. Miha Potoč- skupnost in izvolili njene orga-vil predsednik občinskega ljud- nik, podpredsednik OLO Kranj ne- skega odbora. Ivan Bertoncelj-Johan ter drugi. TABORNIKI V RADOVLJICI pod pokroviteljstvom predsednika ObLO Kranj tovariša Acija Puharja v nedeljo, 2. avgusta ob 11. uri dopoldne. Stavba je lične zunanjosti in stoji na zelo lepi razgledni točki. Na terasi in v jedilnici bo prostora za okrog 100 gostov; v šestih sobah in skupni spalnici bo 40 ležišč. Na stavbi, z izdelavo poti in prenosom gradbenega materiala, je bilo skupno opravljenih preko 25000 udarniških ur. Planince in borce vabimo na *vH> i£^>*& Planinski dom »Kokrškega odreda« dopoldne bo r tvor jen v Da ne pozabimo (Iz koledarja najvažnejših dogodkov ob 40-letnici KPJ na Gorenjskem v prvi polovici meseca avgusta) KRANJ, 13. avgusta 1936. De- nedelj« 1942 1. JELOVICA. 11. avgusta so Nemci začeli veliko ofenzi vo na Jelovici, kjer je bila grupa odredov, ter I. in IL taljon II. grupe odredov. otvoritev, Planinskemu društvu lavke »Jugobrunc« so prekini- Nixon v Sverdlovsku — Po Odbornikom in preko njih BODO RAZVILI SVOJ PRAPOR pa čestitamo k doseženemu le delo iz protesta, ker jim obisku v Novosibirskem je pod- vsem radovljiškim občanom so Radovljiški taborniki so v če- uspehu in mu želimo še mnogo vodstvo podjetja ni hotelo zvi- predsednik ZDA Nixon prispel k prazniku čestitali predstavniki trtek 27. julija, v okviru občin v največje mesto na Uralu — radovljiških pionirjev in mladi- skega praznika razvili nov pra Sverdlovsk. Predvidevajo, da se ne, predstavniki tržaške in go- por, ki mu je kumoval predsed bo Nixon danes vrnil v Moskvo, riške mladine, ki so na letovanju nik OOSZDL za kranjski okra drugega avgusta pa odpotoval na v Radovljici in domači taborni- Franc Popit, obisk v Varšavo. ki. NOV ZADRUŽNI DOM Danes otvoritev IX. gorenlsftega sejna (Nadaljevanje s 1. strani) pripravlja posebno novost — sa- novih. TUDI NA KOKRICI HOČEJO POSTATI ŠOFERJI Na splošno željo prebivalcev Kokrice so pred mesecem orga-V Lokah v Tuhinjski dolini so nizirali tečaj za šoferje amater-dogradili zadružni dom in ga Je> ki &a vodi AMD Šenčur. Te-spravili pod streho. V njem bo Ča-J redno obiskuje 25 tečajni-prostorna dvorana za kulturne kov- Končali ga bodo konec me-prireditve za ves spodnji konec seca- nakar bodo polagali izpi-Tuhinjske doline, ki do sedaj te Pred strokovno komisijo, ni imela nobenega prostora za -an prosvetno udejstvovanje. VELIKA NEVIHTA Nad spodnjim delom Tuhinj- SRNJAK V STRAZISKI SOLI Služkinja stražiške šole »Lu-cijan Seljak je v torek, 28. ju- stavljavcev, ki so sodelovali v moizbinno trgovino za tekstil, ki ske doline je te dni divjala hu-okviru obrtne razstave, sodeluje bo poslovala na tekstilnem delu da nevihta, ki je porušila ko- j3 ?°»n0,cl dvakrat klicala pole to.s le 9 obrtnikov, in sicer sejma. zolec ter zravnala z zemljo vsom ' da nekdo hodi P° dr-pretežno IZ socialističnega sek- Poseben program ima gost.in- žito- kolikor ga še niso poželi. varnun in odr»aša drva. Toda torja lastništva. Tako torej letos stvo, celoten sejem pa dopolnju- Veliko škodo je predvsem utr- ni£esar mso zasledili. Sumljivo na novo sodeluje na sejmu 75 jeta še dve posebni razstavi, in Pel oves, ki je še zelen. tekanje okrog šolskega poslop-razstavljavcev, kar predstavlja sicer razstava brezalkoholnih pi- * Ja S0°Pazili tudi pleskarji, ki NA GOLNIKU JE ZA NEKAJ so Pnsli tja v sredo zjutraj vsaj v pripravah doslej največji jač s prodajo brezalkoholnih pi-usp. h. Zanimivo je, da je bilo jač po znižanih cenah in pa po-lani od skupnega števila 121 raz- sebna razstava »varnost pri dostavljavcev s področja našega lu«. okraja, letos pa jih je le se 00, Letošnji IX. Gorenjski sejem kar najbolj zgovorno potrjuje, da odpiramo v doslej največjem smo zgubili značaj lokalne raz- obsegu. Zato se nujno odpira Časa rešena sta nov an? ska stiska Končno so odkrili »tatu«. — sati akordnih postavk. To je bil uvod k splošni tekstilni stavki, ki je izrbuhnila 20. avgusta. STARA FUZjINA pri Bohinju. Tu je bila 2. avgusta 1939 velika politična manifestacija, ki jo je organiziralo Društvo kmečkih fantov in deklet. Manifestacije se je udeležilo veliko delavcev iz bohinjskega kota in iz Jesenic. BEGUNJE. V Slatni, v bivši Vrbančevi »cegunci«, so Nemci 1. avgusta 1941 ustrelili prve štiri talce. Imena talcev so objavili po vsej Gorenjski z velikimi plakati. JESENICE. Jeseniška četa je bila L avgusta 1941 napadena na Mežaklji. Pri tem sta padla prva partizana jeseniškega kota: Ferdo Koren in Viktor Ar-zenšek. TRŽIČ. Iz kranjske in trži- Uela na 32 stanovanjskem blo- rogovi. Bil je zelo prestrašen, ku, ki ga gradi uprava bolnišnice z veliko muko so ga spravili v za TBC na Golniku za svoje zaboj in ga odpeljali daleč iz uslužbence, se bližajo h kraju, vasi pod Pševo ter ga izpustili. Z ozirom na hitro razširjanje Pri tem so imeli otroci veliko republik. Zanimanje gospodar- turistični sejem z borzo je vse-ekih organizacij se je torej po- kakor ugodnejši kasnejši termin; večalo, kar je bilo možno le s prav tako kupna moč probival-specializacijo sejma v že navc- stva zaradi dopustov v tem medeni smeri. secu ni največja, kmetje pa še Zaradi povečanega zanimanja niso prodali proizvodov letošnje obsega letošnji sejem tudi nove letine. Razen toga je na razpo- prostere. V celoti se predstavlja lago premalo prostora, kar je bilo Prct-'eJ govora o gradnji novega rahljali prt dolofianlu no\ 0 kvadratnih metrih, ven- že omenjeno. Zategadelj sedanji Pokopališča, ker je sedanje pre- jemnine, bi vsa stanov;; uspešno delo bolnišnice. Z do graditvijo lega bloka bo za nekaj let rešeno to vprašanje na Golniku, -an NOVO POKOPALIŠČE V PREDDVORU na 10.000 Bil je dvoletni srnjak z lepimi šk ečete je bil 4. avgusta 1941 pod Storžičem ustanovljen kransjko-tržiški bataljon, ki je štel 63 borcev. VODISKA PLANINA. Tu je bil 5. avgusta 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon iz jelovške in jeseniške čete. Bataljon je štel 120 borcev. ZASIP. 5. avgusta 1941 so partizani minirali električno centralo v Zasipu in s tem v Železarni, ki je obratovala v korist Nemcev, za daljši čas zavrli obratovanje. JELOVICA. 8. avgusta 1941 je bila huda bitka med 600 Nemci in Cankarjevim bataljo- K. M. KAKO BOMO TOČKOVALI STANOVANJA? Po osnutku odloka o katogori-^}L^!aJ^LF^V°rU. zaciP stanovanj, ki bi ga upo- -----, _- — ~------.anja raz dar tudi v tem okviru ni bilo organizatorji menijo, da je per- majhno in na neprimernem pro- vrstm v ......p<) rlrMn<,n_ „om na Partizanskem vrhu na mogoče zadovoljiti vseh razstav- spekhva sejma možna le, če se fltoru- Medtem, ko so lokac,J° tih, ki vplivajo na najemnino in Jelovici. Nemci so imeli 30 žr- ljavcev, zlasti pa ne omogočiti tudi proslorninsko osamosvoji. določili ze Pred mesecem, so se- na pogoJG stanovanja. Po osnut- tev, medtem ko so partizani tak aranžman, ki bi bil z ozi- To pa je seveda velika naloga. daJ pričeli s prvimi deli. Novo ku bi sc stnnovanja razvrslilo v izgubili le tri borce, rom na prodajo prilagojen veli- Za to so pokazali zanimanje Pokopališče bo zahodno od vasi poscbno kategorijo, če ima 121 MOSTE PRI ŽIROVNICI. — kemu številu kupcev. obiskovalcev — okrajni politični forumi. Tu bi ob občinski cesti proti Bregu. šlo za izgradnjo prostorov, ki Računajo, da bodo z glavnimi deli že letos končali. -an Na sejmu bo poslovala turi- naj bi bili v celoti izkoriščeni stična borza. Prvič se bodo se- tudi v času, ko ni sejma. Tu bi stali proizvajalci in kupci, bo- lahko stalno poslovala Turistič-disi direktno, bodisi preko aaen- na borza, za tem številne usta-cij, in skušali skleniti najbolj nove kot so Gostinska zbornica, ug'' Savi na I.anrcvem nagradno strelsko tekmovanje, ki Sa prireja strelska družina »Partizan Ju!k« Radovlji i. Ob 14. uri športne in za" bavne prireditve pri Šobcii v I*escah. JESENICE: Ob 9. uri atletski miting na športnem igrišču. Ob 11. uri otvoritev dam« igre in dela »Angele Ocepk°" ve« na Plavžu. Ob 16.30 mednarodna nogometna tekma \Veitz (Avstrija) : Jesni e. Ob 19 30 ponovitev tragedije Levslik-Krcft: »Tug<* ner« na hokejskem igrišču. TR2IC: Ob 9. uri kcsrljaške tekme na kegljišču v Tržiču nied KK Bled, Radovljica in Tržič. Ob 10. uri mednarodne g°r" ske avto-moto dirke na Ljubelj. POLJANE: Ob 14. uri razvitje prap«ra ob 63-leinici gasilskega društva v Poljanah. SKOFJA LOKA: Ob 15. uri planinska veselica pred gasilskim domom v Skofji Loki. KRANJ: — Zaključek mednarodne^ namiznoleniškega turnirja. Ob 20. uri modna revija v novi zgradbi OLO Kranj v okviru Gorenjskega sejma. Ob 11. uri otvoritev plani"' skega doma Kokrškega odreda na Kališču. program Turistična zveza Srbije, mo na perspektivni plan kranj ki letos kolektivno sodeluje na skih tovarn, ki predvidevajo sko-našem sejmu. Posamezna pod- raj v celoti večkratno povečanje ročja kot Dolenjska, Primorska, sedanje proizvodnje v sorazmer-Stajerska in Goriška pripravlja- no kratkem času, potem je po-jo prav dober svoj program s treba po tem prostoru še toliko tem, da bodo skušali zaintoresi- bolj opravičena. Zato smo pre-rati na svojih turistično gostin- pričani, da bi se za tako gradnjo skih kapacitetah kar najširši zanimale tudi gospodarske or-kW>g kupcev na borzi za veliko ganizacije našega okraja, zlasti in obiskovalcev na borzi za malo, pa Kranj in pa tudi nekatere ki bo tekla vse dni. To je vseka- druge ustanove in organizacije v kor pomemben kora'; naprej in republiškem, morda tudi v zvez-tak sejem turistično razstavo le nem merilu. O tem pa bo pose dopolnjuje, medtem ko smo trebno vsestransko razpravljati, lani imeli še pretežno razstavni zlasti pa določiti čimprej pri-značaj. Tu naj poudarim, da je merno lokacijo, morda na seda-ob izrednih prizadevanjih tudi njem igrišču NK Triglav. Gostinska zbornica našega okra- IX. Gorenjski sejem predstav-ja uspela pripraviti vse cene za lja torej nekako prelomnico, ali sezono 1960, kar je tudi izven bo Kranj sejemsko mesto ali ne. sejma lep uspeh. Prepričani smo, da imamo za to Na sejmu bo blago po znižanih vse pogoje. Gre le za sodelova-cenah, k čemer je dala svoj pri- nje vseh zainteresiranih, za so-spevek tudi naša občina s tem, delovanje vsega prebivalstva, da je malo prodajo na sejmu ker bi sejem utegnil odpreti me-oprostila 2% davka. Semkaj so- stu nove perspektive, ki mu jih dijo predvsem industrijski izdel- ob letošnjem občinskem prazniku ki kot. so kolesa, mopedi, radio- še prav posebno želimo. Seveda aparati, hladilniki, celotni asor timan s področja tekstila in še velikega pomena tudi vtis, ki ga vrsta drugih izdelkov za široko bo zapustil pri vseh IX. Gorenj no precej nejasno. Dva nova dokumenta zahodni in sovjetski, nista bistveno spremenila prejšnjih predlogov. Zahodni dokument daje revidirano verzijo zahodnega predloga o Berlinu od 16. junija. Sovjet- Cehoslovaški pakt o nenapada- I, JVBfF IN DOGODKI Adenauerjev manever Bonn je te dni presenetil z ne- čiji, trezni kroji označili kot ljubnost in popustljivost« boje* pričakovano diplomatsko potezo, nesmisel, od katerega bo slejko- tei^a in nepopustljivega st»T*" Zahodna Nemčija je baje pri- prej morala odstopiti Adenauer- kanclerja. pravljena predlagati Poljski in jeva vlada. n..<„..„ — :„___.•_.».._ i„ v i0' ski dokument pa daje novo' verzijo sovjetskega predloga o Berlinu od 19. junija. % Razgovori, ki sta jih imela podpredsednik ZDA Nixon in nju, ki bi poleg poroštev o ne-nacadalnosli vseboval tudi svečano obveznost, da se obe strani odrečeta sili pri reševanju spornih vprašanj. V ta namen bi se Poteza pa je zanimiva le v ura*1"' ministrski predsednik Hruščev, začela pogajanja, ki bi pripelja- so še vedno zaviti v skrivnost- la do vzpostavitve normalnih od- no kopreno, prav takšno kot nosov med Zahodno Nemčijo na hlad na vrtu Hruščeva, kjer eni ter Poljsko in Cehoslovaško sta se pogovarjala. Razen za- na drugi strani, nimivih razlik v poročilih so Predlog sam po sebi zveni opazili tudi, da je predsednik senzacionalno in je zato tudi Nixon takoj po razgovorih, še zbudil živahne komentarje v vsem svetovnem tisku. Znano je namreč, da Adenauerjeva vlada nima diplomatskih odnosov / nobeno od vzhodnoevropskih de- isto noč, poslal predsedniku Eisenhowerju popolno poročilo. f£ Jugoslovanska misija dobre volje pod vodstvom člana ZIS žela, ker le-te priznavajo Vzhod-Vladimirja Popoviča je prispe- no Nemčijo. Edina izjema je la iz Venezuele na dvodnevni Sovjetska zveza. Bonn je doslej uradni obisk v Kolumbijo. Mi- tudi uradno grozil vsakomur, da Frav s to. sicer uradno še ne liko, ker kaže, da tudi sproženo potezo, ki jo zdaj ob- Bonn dobro ve, da bo nekoč ^ javlja Zahodna Nemčija, bi prav- moral stopili po tej poti. l^llZ" zaprav potihem likvidirali ne- je sicer, da za zdaj še ne naU1 ^ vzdržno stališče do držav, ki rava ubrati te poti in sam<> imajo redne odnose z Vzhodno resno maha s predlogom P1 ^ Nemčijo. V tem smislu ima tak- očmi javnosti, vendar h.kr*0 šna poteza nedvomno velik po- skuša pripraviti domače 1**^ men. mnenje tudi na takšno nio/n0^ Hkrati pa bonnski predlog ob- In zato, četudi je to zgolj P ^ čutno, če ne popolnoma izgub- mišljeni manever, ki ima za lja na veljavi, ko ga Adenauer- izsiljevanje Sovjetske /veze jeva vlada »op Namreč, Bonn bi storiti tak korak« "„sd ženevskih razgovorih«. Ugled- pred katerimi bo tudi ko ga Adenauer- izsiljevanje Sovjetske zve:£ v »remija« s pogoji, prikazovanje bonnske PoU bi »bil pripravljen namišljeni popustljivosti, ven ^ rak«, če bi tudi dovolj značilno opozarja. "a »sovjetska delegacija popustila to neizprosne zahteve stvar? bo pri tej pomembni odločitvi sijo- je sprejel predsednik re- bo takoj prekinil diplomatske publike Kamargo, ki je bil iz- stike, če bi si »drznil« navezati voljen lani, po odpravljeni vo- redne in normalne odnose z potrošnjo. Razstavljavci zagotav- ski sejem. Upamrda'bola* vtis Jaški diktaturi in dolgoletnemu Vzhodno Nemčijo. Spričo takšne- ljajo, da bo razen pri mopedih ugoden, čeprav vse ne bo tako, zagotovljeno dovolj robe, ki so kot želimo. Tu so tudi številne jo pripravili prav za sejem, in objektivno težave, razen tega jc da bo zlasti v tekstilu na voljo bil naš koncept, dokončno izde- velika izbira, ki jo pogosto po-, lan šele letos. O vsem tem naj ga nesmiselnega zanikanja ob- ni britanski liberalni časopis »Manchester Guardian« pripominja ob tem: »Bil bi to nesrečen rezultat, če bi politika Bonna do vzhodnih sosedov ostala še naprej ujetnik pogojev, ki si jih Zahodna Nemčija sama vsiljuje« Bržkone pa gre še za več kot samo »nesrečen rezultat». Vse trn«**1 i ; kl°' kancler moral prej ali s um niti. MARTIN TOMA^1 boju med »tradicionalnimi strankama — konservativno in liberalno — ki sta zdaj v koalicijski vladi. % Kubanski predsednik Os- rrešamo v redni trgovini. V tem svojo sodbo izrečejo sodelujoča valdo Dorticos je v Havani potebn sporočil množici 700.000 ljudi, Vzhodno Nemčijo. Seveda pa so projekt kaze v resnici le kot goli da bo dr. Fidel Castro spet že tedaj ta korak ne samo v diplomatski manevr, ki naj svetu, marveč tudi v sami Nem- pred javnostjo »dokazal okviru bo poslovala tudi samo- podjetja, predvsem pa oh/sko-postrežna trgovina za kolonialno valci — potrošniki, blago. Tovarna »Tiskanina« pa Metod Rotar predsednik vlade. stoja vzhodnega dela razkosane kaže, da Adenauer za svoj pred-Ncmčije je bonnska vlada pred log postavlja previsoko ceno, ki dvema letoma prekinila diplo- jo Vzhod nikakor ni pripravljen malskc odnose z našo državo, plačati. In tega se Adenauer ko smo sklenili priznati dobro zaveda. Zato se njegov resnici le kot g( bi miro- Izdaja CP »Gorenjski Hsk* — Urejuje uredniški odbo* — Direktor S. Beznik — °d' govorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Teko« račun pri Komunalni bank* v Kranju 607-70-135 — ll' haja ob ponedeljkih in P®** klh — Letna naročnina 2g ,.e'u.ie v ozadju neka organi- tiia"13' ^edeh so, da je tu par- J*» komunisti. ske ° Iz maleSa trgov- PreSa mesteca ie Kranj kaj hitro Sred3Ste* V mo*-'no industrijsko Sev 'S^e SVODodnm upravljavcev. tev e^!a °e brez trpljenja in žr-dej" 0 bi vedeli povedati prvi k avski napredni organizatorji, 2aČSp SC p0 prv* svetovni vojni Zor 1 SestaJati v gostilni pri r,a ^.u' v gostilni pri Felnerju, Prah Vi požti' Pri Semenu ali v dan biv;5i tkalnici, kjer je Pa avtobusna postaja, bu ^a v Kranju je rasla sku-sku 7 delavskimi organizacijami, Pai z industrijo. Zato so nje- ne D -------»------— -«- staI e organizirane celice na- GUnv ,ŠGle okoli 1931- leta (v nej2 11 Toda naloge so bile s0 rnmerr!0 težavne. Prikazovati ražn'^ra^ dclavcem pravega sov-0 t '— buržuazijo, fašizem .. . sost.0n} s° pogosto govorili na eurj ih na Planjavi pri Sen-• na Šmarjetni, na Pševem. O tem so rapravljali na mnogih sestankih pri Vitezu na Prim-skovem, pri Urbancu, pri Bajžlju na Orehku, na ilegalnih sestankih pri dr. Vilfanu, Tomincu, Seljaku . . . Po navodilih in zgledih Les-koška, Vilfana, Žagarja, Gabrov-ška in drugih so se vzgajali novi organizatorji, novi predani revolucionarji, novi, zreli komunisti. Tako so se kalili prvi organizatorji stavk, tako so naslajali prvi borci in aktivisti v času revolucije. Nič manjše naloge niso čakale komuniste po osvoboditvi. Komunisti in skojevci so bili med prvimi v prostovoljnih brigadah za obnovo mostov, cest in požga-nih vasi; bili so med prvimi udarniki v Savi, Tiskanini . . . Bili so med prvimi, ki so začeli utirati pot samoupravnim organom v Iskri, v Inteksu . . . Komunisti so tudi danes med prvimi, ki morajo skrbeti, organizirati in delati, da se uresničijo cilji boljšega standarda; da se zgradi čimveč stanovanj, da se nagrajuje po učinku, da se še bolj dvigne produktivnost itd. Toda komunisti imajo svojo veliko, subjektivno silo v mnogih drugih organizacijah. To so organizacije SZDL. mladina, sindikalne organizacije itd. To so konec koncev samoupravni organi, ki so nastali in se razvijali ob podpori komunistov. Danes je v občini 2.000 članov ZK. Ti imajo 70 osnovnih organizacij. Pet večjih podjetij: Iskra Tiskanina, Sava, Inteks in Planika, kjer je skupno 26 organizacij s približno 700 člani ZK, imajo tudi svoje tovarniške komiteje. Ob letošnji 40-letnici KPJ in SKOJ se tudi organizacije kranjske občine pridružujejo proslavam z občutkom, da so dale skromen drobec veliki skupni stvari. Glavnjača, Bileča, Ivanji-ca ter Begunje, Mathausen, Au-schvvitz in druga taborišča to pričajo. To pričajo mnogi spomeniki talcev, zapori in policijski dokumenti. Samo znana Ko-merdajeva izdaja februarja 1942 je spravila v Begunje okoli 150 komunistov in simpatizerjev -aktivistov, od katerih se mnogi niso več vrnili. Toda današnji problemi puščajo v ozadju trpke spomine na pretekle dni. Utrjevanje komunalnega sistema, utrjevanje samoupravnih organov, dviganje produktivnosti dela in izboljševanje življenjske ravni so danes prav tako težavne naloge, s katerimi se spopadajo organizacije ZK za nadaljnji razvoj občine in naše celotne skupnosti. Narodni dohodek iz kmetijstva v kranjski občini je v letu 1958 znašal 1 milijardo 769 milijonov dinarjev, kar je približno 10 odstotkov celotnega narodnega dohodka občine. Ta podatek nam zgovorno kaže, da kmetijstvo v kranjski občini predstavlja zelo močno gospodarsko panogo. Prj narodnem dohodku iz kmetijstva je socialistični sektor udeležen s 404 milijoni din (30 odstotkov), zasebni sektor pa z 1,365 milijoni dinarjev (70 odstotkov). Pri formiranju narodnega dohodka je najmočneje zastopana živinoreja s 597 milijoni dinarjev. Od tega odpade 347 milijonov dinarjev na prirastek, ostalo pa predstavljajo živalski proizvodi. V letu 1958 je bilo v kranjski občini proizvedenih 2,349.000 kg žive teže govedi in prašičev. — Samo prašičev so kmetijski proizvajalci vzredili za 1,270.000 kg v vrednosti 260 milijonov dinarjev. Polovico prašičev so zaklali doma, polovica pa predstavlja tržni višek. Izredno močan tržni višek pri vrtninah predstavlja v kranjski občini krompir. Skupno so ga kmetijski proizvajalci pridelali lani preko 35 milijonov kilogramov. Po odbitku 11 milijonov kilogramov za reprodukcijo ga je ostalo za domačo porabo in prodajo še 23 milijonov kilogramov v vrednosti 235 milijonov dinarjev. Količinsko pa je bil tržni višek okoli 2200 vagonov. Da tudi sadjarstvo lahko predstavlja dokaj močan dohodek, se je izkazalo prav lani. V tem letu so porabili in prodali za okoli 56 milijonov din presnega sadja, predelave pa po vrednosti znašajo 86 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Z 9 odstotki so pri narodnem dohodku zastopana žita, ki pa ne nastopajo kot tržni višek. Porabljena so v glavnem v gospodinjstvih kmečkega prebivalstva. Gozdarstvo v zasebnem sek- Poslopje novega zdravstvenega dfnia LJUDJE ZA ČLOVEKA Živ-žav na igrišču Huje-Planina Kraj.ski trgovci in gostilničarji vedo povedati skoraj za vsako podjetje, kdaj tam plačujejo. — Vendar je to majhen barometer o življenju naših delovnih ljudi. Res je, kot pravijo starejši, da je danes drugače, kot je bilo nekoč. Ljudje kupujejo več obutve, več obleke, različnejšo hrano — živo drugačno — boljše življenje. Toda njihovo blagostanje se ne odraža samo v tem. Sem sodijo tudi številne ambulante, vrste počitniških domov na Jadranu in v planinah, tu so nova strnjena naselja z udobnimi stanovanji, ki so zrasla (Zlato polje, Vodovodni stolp itd.). Sem sodi Zdravstveni dom in druga šte- vilna dela, ki so nastala v zadnjih letih. Vedno večjo skrb posvečamo tudi našim najmlajšim. Danes so na razpolago otroški vrtci, igrišča in druge ustanove, ki skrbe za pravilno telesno in moralno VZgOJO naših najmlajših. Stanovanjske skupnosti bodo letos odprle več novih otroških igrišč, ki bodo v pomoč zaposlenim materam pri varstvu otrok. Tako je pri Vodovodnem stolpu trosobno stanovanje preurejeno v otroški vrtec, ki bo lahko sprejel kakih 30 malčkov. Na Zlatem polju imajo v načrtu kar dve lepo urejeni igrišči, da bi tako zadostili tamkajšnjim potrebam. Prvo, lepo urejeno novo igrišče pa bo odprto v okviru občinskega praznika v naselju Novi dom. Stanovanjska skupnost Huje—Planina je dala za ureditev tega igrišča kakih 700.000 dinarjev. To je pravzaprav telovadnica za malčke z vsemi ureditvami in orodjem za najvažnejše dejavnosti atletike, športa itd. Celo bazen z vodo so uredili. Kakih 60 do 70 otrok bo tam pod skrbnim varstvom, ob igrah in telovadbi, kar hitro prebilo tiste ure, ko so starši zdoma. Prav bi bilo, da bi bil ta primer zgled vsem stanovanjskim skupnostim, ki so tudi dolžne skrbeti za takšne objekte. torju predstavlja le 15 odstotkov dohodka, nastopa pa kot važna in nujna dopolnitev naših kmečkih gospodarstev. Procentualno in v absolutnem znesku nam narodni dohodek iz kmetijstva v kranjski občini kaže, da predstavlja kmetijstvo pomembno gospodarsko panogo, posebno še, če upoštevamo, da je izredno močno razvita industrija. Za kmetijstvom močno zaostajajo ostale gospodarske panoge (gostinstvo, obrt, turizem itd.). S priključitvijo bivše, pretežno agrarne občine Cerklje konec lanskega leta, se je narodni dohodek iz kmetijstva precej povečal, prav tako tudi odstotek kmečkega prebivalstva, izboljšali pa so se s tem tudi pogoji za boljšo preskrbo mestnega prebivalstva s kmetijskimi pridelki. Občina Kranj zajema praktično vs« najboljše obdelovalne kmetijske površine v kranjskem okraju, na katerih so se v zadnjih letih hektarski donosi že močno povečali, posebno pri krompirju, kjer presegamo celo evropsko povprečje. Velik napredek so kmetijske zadruge in socialistična posestva dosegla tudi v mehanizaciji, pri izboljšanju sadovnjakov, pri uvajanju novih kultur (jagodičevje) itd. — Zato bi morale zadruge tudi poskrbeti, da se bo oskrba predvsem mestnega prebivalsva temu primerno tudi izboljšala. Proizvodnja na socialističnih kmetijskih posestvih v občini v zadnjih letih vidno raste. V nekaj letih bodo posestva postala pomemben faktor v preskrbi potrošniških centrov s kmetijskimi pridelki. Vsa posestva so lani izvedla arondacijo svojih zemljišč in v letošnjem letu pravzaprav šele lahko v večji meri izvajajo na svojih zemljiščih sodobno in mehanizirano proizvodnjo. Prav tako so se posestva v tem času razmeroma dobro opremila s potrebnimi stroji in razpolagajo s skupno 14 traktorji in z vsemi potrebnimi priključki za skoraj vse faze dela. Posestva in prav tako kmetijske zadruge bodo morale zdaj, ko so v mehanizaciji že močno napredovale, poskrbeti predvsem za to, da se bodo sredstva, potrošena za stroje, v polni meri vračala nazaj — to pa bo možno le z vse močnejšim uvajanjem moderne strojne obdelave. Za vsa posestva so gotovi tudi že ureditveni načrti in bodo letos pričeli z gradnjami novih objektov. Povečuje se tudi celotni dohodek posestev. Ta se je od leta 1955 do 1958 povečal za 47 odstotkov. 18 O 3 VE S C £ VALE C ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. __tAX. i Ct'LAJ* jHHH Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50% popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475. Dentist Holchaker Kranj ne sprejema strank od 3. do 28. avgusta. 3949 Več dobrih delavcev sprejme »Surovina« Maribor za odkupno postajo Kranj, Jezerska c. 59 Sprejmemo zidarja. Na.slov v oglasnem oddelku Delovni kolektiv GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ z gozdnimi obrati Jezersko, Kranj, Škofja Loka in Tržič ter gradbenim in transportnim obratom čestita k občinskemu prazniku občine Kranj in priporoča svoje izdelke. (Primskovo). Zglasiti se od 6. do 7. ure-zjutraj. 3955 Sprejmem vajenca in delavca za elektroinstalacije. Likozarje-va 10, Kranj. 3956 Pozivam osebo, ki mi je vzela v ponedeljek od pol 5. do 6. ure Rogovo kolo na kopališču, da ga vrne, ker je bila opazovana. Roblek Marjan, vajenec, Pleskarstvo, Kranj. 3962 Gostišče v Crngrobu pri Škof ji Loki priredi vsako nedeljo v lepem vremenu vrtno zabavo s plesom. Pričetek ob 15. uri. Igrajo veseli godci iz Kranja. Vljudno vabljeni. 3963 Prodam sobno spalnico skoraj novo iz mehkega lesa. Naslov v oglasnem oddelku. 3964 Prodam motorno kolo »Puch« 500 ccm. Zg. Bitnje 101, Zabnica. 3965 Prodam njivo z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku. 3966 Prodam 35 m2 parketa. Gornje-savska 24. Kranj. 3967 Prodam motorno kolo »Ais« dobro ohranjeno. Šušteršič Frančiška, Zg. Bitnje 101, Zabnica. 3968 Prodam harmoniko navadno 3 tonsko v dobrem stanju. Šolska ulica 2, Stražišče, Kranj. 3969 Prodam spalnico, kuhinjo in električni štedilnik. Ogled v nedeljo in ponedeljek. Vihtelič, Kolodvorska 10, Kranj. 3970 Prodam 2 m2 suhih plohov belega gabra. Zupan Ivan, Hudo 10, Križe. 3971 Prodam vseljivo hišico in moped TMZ. Koritnik Miha, Po-ženk 27, Cerklje. 3972 RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Kranj, na podlagi 33. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje naslednja delovna mesta v upravi ObLO Kranj: 1. šef odseka za delo — visoka strokovna izobrazba s pet let prakse; 2. šef tržne inšpekcije — visoka strokovna izobrazba s pet let prakse; 3. tržni inžpektor — srednja strokovna izobrazba s pet let prakse; 4. referent za blagovni promet, — srednja strokovna izobrazba s pet let prakse; 5. kmetijski inšpektor — kmetijski tehnik s 3 leta prakse; S. referent za plan — visoka strokovna izobrazba s pet let prakse; 7. referent, za premoženjsko pravne zadeve — pravna fakulteta s pet let prakse; 8. računovodja — srednja strokovna izobrazba s tri leta prakse; 9. gradbeni inšpektor — gradbeni inženir s pet let prakse ali gradbeni tehnik z deset let prakse; 10. referent za gradbene zadeve — gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z najmanj pet let prakse; 11. referent za urbanizem — arhitekt ali gradbeni tehnik; 12. referent za komunalne zadeve — gradbeni inženir ali tehnik za nizke gradnje; 13. referent za stanovanjske zadeve — srednja strokovna izobrazba s tri leta upravne prakse; 14. referent za varstvo družine — srednja strokovna izobrazba s pet let prakse; 15. referent za civilno zaščito in požarno varnost — srednja strokovna izobrazba s pet let prakse; 16. šef krajevnega urada za Predoslje — srednja strokovna izobrazba s pet let prakse; 17. šef krajevnega urada za Zabnico — srednja storokovna izobrazba s pet let prakse; 18. pisarniška uslužbenka — srednja strokovna izobrazba s tri leta prakse; 19. referent za volilne imenike — nižja strokovna izobrazba s tri leta prakse; 20. matičar za KO Gorice in Predoslje — nižja strokovna izobrazba s tečajem za matičarje; 21. strojepiska — nižja strokovna izobrazba (strojepisec II. razreda); 22. arhivar — honorarno; 23. 3 pripravniki s srednjo strokovno izbrazbo za delovna mesta v upravi za dohodke in na oddelku za gospodarstvo. Ponudniki za rapisana masta naj vlože pismene prošnje, taksirane s 180 dinarji državne in 90 dinarji občinske takse (občine Kranj ali v gotovini). Prošnji je priloži ti življenjepis ter ostala dokazila o strokovnosti ter dosedanjem službovanju. Prošnje je vložiti na komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj do 16. avgusta 1959. Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Kranj »-TISKANINA«, tovarna tiskanega blaga v Kranju, sprejme letos v uk vajence za naslednje poklice: 1. predilec bombaža — 6 vajencev (2 moška, 4 ženske); 2. tkalec — 6 vajencev (moški); 3. apreter — 6 vajencev (moški); 4. fotograf v fotogravuri — 1 vajenec (moški); 5. strugar — 1 vajenec (moški); 6. pantograf — 1 vajenec (moški); 7. moleter — 2 vajenca (moška); 8. pantograver — 1 vajenec (moški); 9. reliver — 1 vajenec (moški); Pogoj za sprejem v uk za poklice od 1 do 5 — dovršenih 7 razredov osemletke, za poklice od 6 do 9 pa dovršena osemletka. Učenje za vse poklice traja 3 leta. Interesenti naj se javijo v kadrovskem oddelku »Tiska-nine«. Instrukturja-ico za matematiko nižjih razredov gimnazije iščem. Naslov v oglasnem oddelku pod »območje Kranja«. 3973 Sprejmem mizarskega vajenca. Hafnar Franc, Tekstilna 17, Kranj. 3974 Sprejmem pečarskega vajenca z 6 razredov osnovne šole. Mejač Jože, pečar, Savska 8, Kranj. 3975 Tovarniško delavko ali delavca sprejmem za pomoč na kmetiji. Pogoji ugodni — po dogovoru. Korenjak Nace, Predoslje 97, Kranj. 3976 Tovarniško delavko ali dekle, ki pričakuje službo v tovarni sprejmem za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Ostalo po dogovoru. Prešernov hram, Kranj. 3977 Vajenca za tapetniško obrt sprejmem. Jože Tušek, Škof j a Loka. 3978 Oblačila »Novost« Križe na Gorenjskem razpisuje naslednja delovna mesta: 5 krojačev in 5 šivilj. Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku. 3979 Službo dobi takoj kvalificirana kuharica. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati na upravo hotela Evropa, Kranj. 3980 Prodamo ca. 30 sedežev rabljenih kavarniških tapeciranih klopi primernih za sedeže v tovornih avtomobilih, stare zavese ter stenske in stropne svetilke. Povprašati na upravi hotela Evropa, Kranj. 3991 Kupim nov ali dobro ohranjen stroj za pobiranje zank. Ponudbe s ceno poslati Majdi Kržišnik, Virmaše 74, p. Škofja Loka. 3982 Kupim dobro ohranjen pogrez-ljiv šivalni stroj znamke »Pfaff« ali »Singer« z okroglim čolnič-kom, ki šiva naprej in nazaj. Plačam v gotovini. Naslov v ogl. oddelku. 3933 Moško kolo zamenjam za ženskega. Srednje Bitnje 66. 3984 Oddam sobo tovarniški delavki v bližnji okolici Kranja. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3985 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod šifro »3.000«. 3986 Dam 100.000 din nagrade, kdor mi odda sobo in kuhinjo v Kranju. Sem starejša samska upokojenka. Ponudbe'oddati v ogl. oddelek pod »upokojenka«. 3987 Pozabil sem na cestni ograji pri studencu na Seničnem klancu pri Križah zapestno uro. Poštenoga najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov v prodajalni gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj 3988 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko — 32 basov znamke Znidaršič. Cena nizka. Debelak Franc, Savska cesta 36, Kranj 398g Prodam 2 dromeljna in 2 obroča 15-colska od prvih koles avtomobila. Naslov v oglasnem oddelku 3990 Prodam -Vespo« »Hoffmann« z rezervnim strojem. Drulovka 1, Kranj 3991 Po ugodni ceni prodam večjo količino stoječe lucerne. Dvorje pri Cerkljah. Poizve se v gostilni na Možjanci 3992 Prodam zavorne dromeljne za lažji gumi voz. Ambrožič, Ljubno. Podnart 3:192 Prodam šestsedcžni osebni avto znamke »Mercedes« v voznem stanju, zelo dobro ohranjen. Prodaja bo dne 4. avgusta 19.59 v Okrevališču »Staneta Žagarja«, Podljubelj, ob 10. uri 3994 Sprejmem šiviljo za dom. — Naslov v oglasnem odd. 3995 Oves, še stoječ, zamenjam za gnoj. Cesta Staneta Žagarja 60 3996 Sporočam cenjenim kmetovalcem, da mi je začel obratovati valjčni mlin. Izdelke zamenjujem in se priporočam. Koželj Alojzij, mlin, Hotemaže 16, pošta Preddvor 3997 Delavka z dopoldansko izmeno gre pomagat v gospodinjstvo. — Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3998 Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Vera Majdič, Kranj, Stara casta 5 3999 »Partizan«, Kranj: 31. julija ob 20. uri amer. barv. cinema-scope »POSLEDNJI LOV«. 1. avgusta ob 22. uri premiera angleškega filma »ZGODBA O DVEH GRADOVIH«. »SVOBODA«, Stražišče: 1. avgusta ob 17.30 uri amer. barvni cinemaseope film »ZELENI PEKEL« ob 20. uri ni predstave. 2. avgusta ob 10. uri amer. barv. cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«, ob 16., 18. in 20. uri ju-gosl. - franc. - ital. barv. cinemaseope film »MIHAJLO STRO-GOV«. »TRIGLAV«, Primskovo: 1, avgusta ob 19. uri jugosl.-franc.-ital. cinemaseope barvni film »MIHAJLO STROGOV«. 2. avgusta ob 17. in 19. uri ameriški barv. cinemaseope film »POSLEDNJI LOV« Naklo: 1. avgusta ob 19.30 uri dvojni spored: I. ameriški film »MAŠČEVALCI«, II. amer. barv. cinemaseope film »ZELENI PEKEL«. 2. avgusta ob 16. in 18. uri ameriški barv. cinemaseope film »ZELENI PEKEL«, ob 20. uri amer. barv. cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«. »KRVAVC«, Cerklje: 1. avgusta ob 20. uri amer. barv. cinemaseope film »POSLEDNJI LOV«. 2. avgusta ob 17. in 19.30 uri amer. barv. film »KLEOPATRA«. Radovljica: 31. julija ob 18. uri ameriški barv. wist. film »ISKALCI«, ob 20. uri angleški krim. cinemaseope film »INTER-POL«, 1. avgusta ob 18. uri angleški krim. cinemaseope film »INTERPOL«, ob 20. uri amer. barv. vvistavision »ISKALCI«. 2. avgusta ob 18. uri amer. barv. film »ISKALCI«, ob 16. in 20. uri angl. krim. cinemaseope film »INTERPOL*. Ljubno: 1. in 2. avgusta amer. barv. film »PONI EXPRES v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. »DOM«, Sovodenj: 1. in 2. avgusta ameriški film »BANDITI KORZIKE«. »SORA«, Škofja Loka: od 31. julija do 2. avgusta amer. barv. film »OSVETNIK IZ DALLAS-SA«. Bled: 31. julija sovj. barvni film — drama »MALVA«. Od 1. do 3. avgusta amer. barv. cinemaseope film »DAVEK ZA KRUTOST«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20.30 uri, v nedeljo ob 10., 15., 18. in 20.30 uri. OBJAVE OGLAS Občinski ljudski odbor, Oddelek za finance v Kranju obvešča vse prizadete, da je izdal odločbe o ugotovitvi zemljišč, ki na podalgi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, spadajo v ožji gradbeni okoliš občine Kranj in ki so bila po določilu 58. člena tega zakona (Uradni list FLRJ, št. 52/58) z dnem 26. decembra 1958 nacionalizirana. Odločbe so izdane za kata-stralne občine: Rupa, Primskovo, Huje, Kranj, Cirčiče, Drulovka in Stražišče. Za katastral-no občino Kranj bo odločba izdana pozneje, kar bo objavljeno naknadno. Razglas o izdanih odločbah 1 nadaljnjimi napotili je izobešen strankam od 31. julija 1959 dalje na vpogled na občinski deski v veži stavbe Titov trg št. 4 t Kranju. TRtHI PREGLED V KRANJU Korenček 30 do 40, sir 80 do 100, maslo 480 do 520, čebula 40 do 50, jabolka 55 do 60, hruške 80 do 100, breskve 100, slive 70 do 80, gobe 250, krompir 15 do 20, zelje sladko 15 do 20 in solata 50 dinarjev za kilogram, fižol 40 do 60, smetana 200, ajdova moka ter ješprenj po 60 do 70, kaša 70 do 85, krma za kokoši 35 do 40, koruza 35 do 40, proso 40 do 45, oves 20, krhli 35 do 50, borovnice 100, brusnice 200, margolane 40, med 360 in lisičke po 30 din za liter, jajca 20, kokoši 400 do 450, piščanci 280 do 370 in česen po 10 do 15 din komad, merica špinače 20 dinarjev. NA JESENICAH Krompir 24, zelje v glavah 24, stročji fižol 60, fižol v zrnih 60 do 100, paradižniki 36, paprika 90, rdeča pesa 70, korenje 40, čebula 60, česen 100, kumare 50, marelice 70, breskve 80 do 90, slive 50, hruške 80, jabolka 50 in limone po 200 dinarjev za kilogram, jajca po 18 do 21 dinarjev. V TRŽIČU Cvetača 70, stročji fižol 60, kumare 40 in krompir po 20 dinarjev za kilogram, šopek korenjčka 10 din, glavica kolerabe 7 do 8, solata 10 do 15 dinarjev glavica. Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj sporoča, da je po kratki in zavratni bolezni umrl Jože Šenica naš dolgoletni aktivni član. — Ohranili ga bomo v lep*m spominu. Kranj 30. julija 1959 DITTIS podružnica Kranj Upravni odbor NK TRIGLAV KRANJ sporoča, da je po težki bolezni umrl Jože Šeoica dolgoletni aktivni član nogometnega kluba in predsednik nadzornega odbora. Zvestega in skromnega športnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! NK TRIGLAV KRANJ Sosedu je zaklal vola Lojze, že priletni kmečki fant izpod kamniških planin, je imel s kmetom Poljancem iz domačega kraja neporavnan račun. Na lanski zadružni veselici je fant nekaj sitnaril, pa ga je Poljanec kot reditelj postavil na hladno; predtem mu je naložil še nekaj gorkih. Vroče-krvnež se ni postavil v bran, ker so bili v bližini Poljančevi znanci. »Sramote« pa ni mogel preboleti. Kuhal je jezo nad Poljancem celih šest mesecev, dokler je ni »pri Štefanu« ko ga je malce preveč zvrnil, skuhal do kraja. Pri tem ga je nagovarjal tudi sesed France, ki Poljanca ni nič kaj rad videl zaradi meje. Ko sta se tako oba že dovolj razgrela, je Lojze v srdu skočil domov po kuhinjski nož. Z njim se bo še nocoj osvetil Poljancu — je dal vedeti sosedu, ki je soglašal z Lojzetom, čeprav se mu je zdel nož le preveč nevaren. Prav zato ni hotel na skupni maščevalni »pohod«; Lojze je šel sam nad Poljanca. Do Poljančevega doma ni bilo daleč. Lojze se je postavil v zasedo in čakal. . . Toda dočakal je Poljančevo hči, ki je šla v hlev krmit živino. To »srečanje« bi fanta lahko streznilo in prav bi bilo, da bi spoznal, kako podel je njegov namen. Ce bo storil, kar se je 1 A namenil, ne bo vzel očeta Poljančevi Marieki, temveč njenim štirim bratom in se', stram. Toda fant ni in ni mc';e premagati klica po maščevanj"' Zato je vztrajal v zasedi. Marička je nakrmila ŽlV»| in se vrnila v hišo. V tem le hlevu , zamukal voliček. ga je poznal in vedel je, da 1 dobro pitan kot vsa Poljanče' va živina. Tedaj mu je šin1 ^ v glavo nova maščevalna nj1 sel. Zaklal bo Poljancu vol«-ker pravemu sovražniku 1 more do živega. Nič več ni 0 . lašal in čakal v zasedi. Ods^ je v hlev in tam mahnil z n" žem po voliču. Po ubogi žlva!g ki si ni mogla pomagati, 1 Lojze z nožem mahal toliko * sa, dokler se ni vsa v W zgrudila. Šele tedaj je imel Lojze z3' doščenje. V zmedi je pozab poleg voliča nož, krvavi sled vi pa so ga naslednje jutro koj izdali. u Lojze se je moral zagovarja pred sodiščem. Zagovarjal je s pijanostjo in se zatekel izgovoru strahopetcev, da pač ni zavedal, kaj je tedaj P°^ čel. Sodniki so mu spričo ^ dostnih dokazov kljub temu n*' ložili prizanesljivo kazen P° drugega meseca zapora; rafetj tega bo moral Poljancu P^a^ tudi povzročeno škodo. * V ŠKOFJI LOKI Solata 35 do 40, solata endi-vija 40 do 50, čebula 50 do 60, kolerabe 35 do 40, zelje 25 do 30, krompir 20, pesa 35 do 40, jabolka 35 do 40, grah 70, kumare 30, fižol 60 do 70, margolane 50, in hruške po 70 din za kilogram, suho sadje 50 in lisičke 30 din za liter, jajca 20, piščanci 300 do 350 in sirček 12 din komad, šopek peteršilja ali korenčka 10 dinarjev in zajemalka smetane 15 dinarjev. V RADOVLJICI Breskve 68, jabolka 44, hruške 72, limone 200, slive 40, čebula 55, korenjček' 40, zelje v glavah 20, stročji fižol 52, krompir 18, paradižniki 38 in paprika 97 din za kilogram ter jajca po 21 dinarjev. V KAMNIKU Solata 40, kumare 20, stročji fižol 35 do 50, zelje 10 do 20, rdeča pesa i40, cvetača 60, paprika 85, paradižniki 38, čebula 48, česen 90, špinača 100, grah 60, jabolka 60, ringlo 35, breskve 90 do 105, ohrovt 10 do 20, marelice 100 in hruške 70 dinarjev za kilogram, jajca po 19 do 20 dinarjev. kadio ljuhlja; A Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22., 23., 24. uri, ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23., 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 2. AVGUSTA 6.45 15 veselih minut z instrumentalnim kvartetom »Skrjan- ček«; 8.00 Mladinska radijs^j igra James Kriiss: Gospod An* v puščavi (ponovitev); 9.05 bavna matineja; 10.00 Še pornn1« tovariši... Ratko Polič: W*J ofenzivo; 11.00 S popevkami Evropi; '11.30 Silvo Mate'** Ljudje med reko in morjem (fe!i portaža); 13.30 Za našo vas • 16.IJ Humoreska tega tedna — ^&}\> rich Boli: Trgovina je trgovin ' 16.20 Lahka glasba z orkestrom Cedric Dumont; 16.40 Zborov** skladbe in priredbe Franca JVI8' rolta poje zbor Slovenske ft*03*,, monije; 17.00 60 minut športa glasbe; 18.00 Radijska igra: &g sena skleda (ponovitev); *tS Nedeljski intervju; 21.00 SP°rrL poročila; 23.10 Popevke na tek čem traku; 24.00 Zaključek °° daje. PONEDELJEK, 3. AVGUSTA 8.05 Domači napevi izpod nega Pohorja. Sodelujejo: * horski fantje in ansambel Vit ^ 8.20 Mladinski radijski roman nadaljevanjih — James ^rxiQ^ Srečni otoki v zavetrju; 9.30 popevke do popevke; 10.45 F ^ komorni zbor iz Celovca; Igra kvintet Jožeta KamP1 12.00 15 minut z Zadovoljn"^ Kranjci; 12.25 Sedem pevcev sedem popevk; 13.30 VenČek mačih in narodnih napevoV, 1 '^ Instrumenti govorijo; 15.30 S P pevkami po svetu; 16.00 List1 domače književnosti — "Veti ^ slav Vinkler: Pot na Lisec; l"'.. Srečno vožnjo! (šoferjem na^fig0 18.00 Družinski pogovori; Športni tednik; 20.00 Novosti arhiva zabavne glasbe; 20.40 v mače aktualnosti; 23.15 Amen5 j popevke; 23.30 Evropski Ple „, orkester št. 1 — Kurt Edelha*e r KRANJ, 31. JULIJA 1959 »•LAS OOIINJSK NOTRANJE življenje šole Kritika stare šole se ni toliko to je treba z mladimi ljudmi, kot šolskega materialnega in duhovne-nanasala na učni program, kakor bodočimi upravljalci spoštljivo ga življenja, s čimer bi se dvigal n<* odnose v šoli. Učnega progra- ravnati in jih vzgajati tako, da njegov interes za reševanje ~skup->n<* mnogo staršev niti ni moglo bodo sposobni prevzeti to odgo- nih problemov. V sklopu kolekti-frjceniti, koliko še ustreza sodoh- vorno nalogo. Otrok še ni nosilec va bi se na prirođen način razvi-n"npogojem življenja. Intuitivno oblasti, bo pa to postal. Na iz- jala njegova individualna oseb-s° cutili} da nekaj ni v redu, da vrševanje te naloge ga je treba nost. $.e njihovi otroci nekaj uče, kar pripraviti. V ta namen bi šole mo- Ustvaritev demokratičnih odno-lrna s praktičnim življenjem le rale organizirati takšne oblike sov je ena izmed bistvenih nalog malo skupnega, kaj pa naj bo ti- šolskega in izvenšolskega življenja reformirane šole in eden izmed sio novo, kar bo vzbujalo v učencev, ki bi navajale na samo- pogojev za pravilno notranje ucencih več veselja do šolskega upravljanje. V tem pogledu lahko življenje šole. J a>v niso mogli jasno spoznati, največ opravijo pionirske šolske — Svobodnost, ki bi se morala °ncno so smatrali učni program zadruge. uresničevati v šolah, radi nekate- ,a predpis, ki ga je treba spre- —Eeden izmed vzrokov, ki sla- ri imenujejo anarhičnost. Nekate-^etl- be medsčbojno povezanost, je do- ri vzgojitelji, pa tudi starši, so Odnosi med učenci in učitelji, stikrat neenak odnos do učencev, mnenja, da je režim trde roke naj-^rav tako pa tudi odnosi med ^e danes marsikateri učitelj bolj boljše jamstvo za pravilno vzgo-star"n in prosvetnim kadrom pa spoštljivo ravna z otrokom inte- jenost. Vsako sproščenje, razgiba-5? se v večji meri zapletali na l°ktualca, vodilnega uslužbenca ali nost in samostojno izvršeno deja-*rtt8ik vprašanjih: na vprašanjih bogatega kmeta, kakor pa z otro- nje proglase za nered, za upor *aznovanja učencev, zahtev uči- ^om 12 siromašne, socialno manj proti predpisom, za anarhijo. Re-teljstva, omalovaževanja učence- zavar°vanc družine. Takšna ne- žim rok na hrbtu ali na klopeh pravilna stališča potem prevzc- je ponekod še vedno živ. majo tudi učenci v odnosu do uči- Malokdaj pa pomislijo, da bo-telja, kar medsebojno življenje še do verjetno prav ti najbolj živi bolj zapleta in otežkoča. in razgibani učenci v poznejših Zato je ena izmed osnovnih letih ljudje načrtov, poskusov in učenčevih pravic pravica do ena- družbeno koristnih dejanj, kopravnega postopka v vseh raz- Vprašanje rasti mladega člove-merjih medsebojnega življenja. ka v bodočega državljana sociali-Prav na tem področju bi mogli stične skupnosti z naprednim sve-ucitelji dvigati samozavest siro- tovnim nazorom se še vedno ne n°. kritično mišljenje'se ie že r?a*nlih' doma,ln v š°li zapostav- rešuje dovolj učinkovito. V šolah $m*tralo za upor ki za ie treba * drugače poteptamh se obravnava vedenje in portaša- v kali zatreti učencev. Nič tako ne dviga živ- nje učencev še vedno pretežno s D . "... . Ijenjski optimizem kot enakoprav- stališča nekdanjega bontona- prid- niln°Stl te* nnseyostt se }e °"ra~ no prevzemanje pravic in dolžno- nega Janezka in hudobnega "Mihca, dni l " šolah do današnjih (ti. Otrok, ki je miren, kakor da ga našo ■ ,C pU SeVr — °dloc?em — V nekaterih šolah se je ob- v šoli ni, ki slepo izpolnjuje vse Vani°t,H'iS 5°cia"stlCTlim pojmo- držala stara avtoritativna linija, ukaze, pa čeprav je včasih celo / ki naj uboga na vsak - ■ ^sako nasprotno, samostoj- prazniku Jesenic VZKLAJEVANJE RASTI vseh gospodarskih panog Hresničiti, je treba predvsem spre ^niti jn postavi Je način učnovzgojnega dela, s .ern pa tudi odnose med učitelji ln »čenči. Resno moramo postaviti v °spredje vprašanje otrokovih pra-v,c> o katerih smo doslej le malo smišljali. . Po načelih socialistične etike "»« Vsak otrok pravico, da se z n)lrn kulturno in humano ravna. \~cd elemente humanosti pa lahko P°stavimo med drugimi nasled-nJe osnovne vrednote: oblast, enakopravnost, demokratičnost, svobodnost in priznavanje in spo-n°vanje človekovega dostojan-sti>a. „.orala organizirati mladega državljana naše sociali- okupatorjem M predvsem spre- f domovine z velikim živ- Poljanami sta v spopadu z Nem- gostinstvo, trgovina, turizem, ZZt^T < licnjskim optimizmom in vero v ci padlaJerdo Korenin Viktor obrt in ostale dejavnosti.« bolj do izraza. Učenec naj bi človeka. aktivno sodeloval pri vprašanjih B Z rastave v Mestnem muzeju v Kranju Socialna tematika v slovenski likovni umetnosti Arzenšek. Na tem kraju so Je seničani že pred leti postavili spomenik, ki ga vsako leto obiskujejo, 1. avgust pa so proglasili za občinski praznik. O pri V zvezi s preskrbo in nekaterimi drugimi vprašanji pa je dejal: »Preskrba z mlekom je še tri ljudi na terenu, vendar brez uspeha. Zadnji teden je spet poskočila cena teletine. Podjetje izkazuje prav zaradi teh težav dva milijona dinarjev izgube. Preskrba s kruhom bo urejena z dograditvijo nove pe- V spodnjih in zgornjih razstav- Na pragu stoletja stoji v naši nih prostorih Mestnega muzeja grafični umetnosti zanimiv in v Kranju smo si te dni lahko visokokvalitetni lik Frana Trat- ogledali zanimivo razstavo gra- nika. Naj govorijo »Slepci- fik in risb s socialno tematiko. (1911) za ostala njegova dela na Razstavo je v počastitev 40-let- razstavi. To je realizem, ople ^ """"" Oblast je največja vrednota, nice KPJ priredil Jakopičev pa- meniten z močnimi prvinami ■ ° so si jo prilaščali vsi vlada- viljon v Ljubljani. Svoja dela iz simbolizma. Slepci niso konkret- °'. razredi. Odvzema oblasti \et od 1918 do 1941 razstavlja ne postave, v prizoru se skriva clCrnu delu državljanov ne mo- preko 20 slovenskih likovnih globlja misel tesnobnega priča- ^o smatrati za humano dejanje, umetnikov. kovanja odrešitve duhovnega so- l07i r' nas je oblast v rokah de- __»___ti,,„ M nnl3„| mraka, ki je kakor mora ležal ■°Vnega ljudstva — proizvajalcev leta prevzeli od starejših vse kor v zunanjem likovnem svetu n>lhove dolžnosti in pravice. Za- tO je ob prelomu stoletja Kulturne novice Po zadnijih vesteh bo IV. fe- % »Fantastična balada«, ki je shval jugoslovanske poezije, ki vzbudila zanimanje zaradi no- Socialna tematika se pojavi . r. jizw;«hw __, na lodobnem človeku. Drugi sli ln "Pravljalccv. Naši šolarji bodo nažl *™flkl nckako lstwasno ka" kar, ki je« tudi clrugoval našemu velikemu pisatelju, je bil Hinko Smrekar. Na razstavi je zasto pan z deli, ki nam pokažejo njegov umetniški razvoj od karikature, preko grafike pa tja do .sa monikle sinteze v ciklu »Zrcalo sveta«. Kot neizprosen sodnik nam Smrekar kaže napake, ki se kot pošastni fantomi pojavljajo v zrcalu kapitalističnega sveta Prvi povojni, dokaj borbeni umetniški rod je zastopan z deli slikarjev V. Pilona, I. Čarga. B Jakca, T. Kralja in bratov Vidmarjev. Zagon prve generacije kot celote v smeri nadaljnjega upodabljanja socialne motivike je razmeroma naglo splahnel. Sledila je vrsta suhih let. toda ne za dolgo. Bolj ko prehajamo v razvoju slovenske likovne umetnosti v trideseta leta, bolj se stabilizira in kristalizira progresivna nota našega umetniškega izraza. Sedaj je prišla vrsta na mladi slikarski rod. Najprej omenimo Fr. Uršiča »Vaško cesto«, kjer Je slikar upodobil žalostno zapuščenost in revščino zaostale kmečke vasi. Leta 1932 je M. Sedej dokončal ciklus »Predmestje". Nekaj let kasneje so nastale Sedejeve ilustracije za Mrzelovo knjigo »Bog v Trbovljah«, tz tega časa so na razstavi zastopani še Nikolaj Pir nat (ciklus »Dekla Ančka«), Fr Mihelič, Zoran Didek. Lojze i Sušmclj, Gabrijel Stupica, Ma ^ rij Pregelj Ln Boris Kobe. 9a bo tudi prihodnje leto pripravilo založniško podjetje *Likos« iz Zagreba, od 29. ma-do 4. julija 1960 na Reki. V načrtu imajo razširitev festi-valskih prireditev še na ostale Primorske kraje in Istro. % To dni so se v Wilzu v voj-V(>dini Luxemburg zbrali šte-vUni umetniki Iz najrazličnejših dežel na Mednarodni festival Poletnih gledališč. Festival bo ha j al do 10. avgusta. Na pro-Bramu je med drugim tudi Ros-s'nijeva opera »Seviljski bri- riTki'm1, j° T8*1-"T1* iavcev" Jugoslavije~in "Ždruže m Metropohtan Opere iz New ntaSfcS proizvajalcev ie Se T °PCr m Jugoslavije podpisali dogovor ^ o socialnem zavarovanju film- % Nedavno so v Moskvi kon- skih delavcev. faU film o življenju in delu 0 Pred dnevi so v Moskvi od-sldadatelja Petra Cajkovskega. prh razstavo, na kateri 70 fo-|cenarij sta napisala dramatik tografskih posnetkov prikazuje BJelokurov in prof. Jarustov- razvoj Jugoslavije in , njene *M. Scenarij je zajel življenje kulture ter zgodovinskih spo-ln najpomembnejša življenjska menikov. Razstavo je pripravi-^ela tega pomembnega pklada- la Zveza društev prijateljev za telJa. kulturne stike z inozemstvom. vega prijema režiserja Boštjana Hladnika, po scenariju Lojzeta Gostiše, je Ibila prodana družbi M. J. P. Enterprises iz Ncw Yorka. Istočasno je Triglav film prodal Sovjetski zvezi tri kratke filme: »Barok v Ljubljani« Milana Kumarja, »Zimsko radost« Metoda in Milke Badjure in Ernesta Adamiča film »V dolini Soče«, ki je bil nagrajen iz Fonda za napredek kratkega filma. V Beogradu so med Zveznim zavodom za socialno zavarovanje ?" Zvezo filmskih de reditvah za letošnji praznik vedno problem. Prvotno je bilo karne. To bo zboljšalo tudi raz-smo že pisali. Danes pa nekaj mišljeno, da bo to prevzela mere v podjetju, znižalo režijske stroške itd. Tud itrgovini smo v zadnjih mesecih posvetili precej skrbi. Dograjena je bila nova tržnica in modernizirali nekatere druge lokale. Po ureditvi nove tranzitne ceste skozi Jesenice, bo sedanji del ceste, od hotela Korotan do Gasilskega doma, postala trgovsko-obrtna ulica. Tu bomo zgradili vrsto lokalov in večjo trgovsko hišo. Najprej pa bomo morali rešiti vprašanje trgovski hlokalov na Plavžu. V novem bloku, ki ga bodo začeli graditi, bodo v pritličju prostori za trgovino. Gostinstvo je stopilo na boljša pota. Zaprli smo 4 gostilne, ki niso imela ustreznih življenjskih pogojev. Zelo pereče je vprašanje družbene prehrane, medtem ko se je vprašanje razvoja turizma le premaknilo z mrtve točke. V kratkem bomo Novo šolsko poslopje Jeseničani že težko pričakujejo besed o jeseniškem gospodar- kranjska mlekarna, vendar bo stvu Obiskali smo načelnika.za to urejeno šele jeseni. So pa začeli graditi hotel v Kranjski gospodarstvo pri ObLO Edija težave. Blejska mlekarna ima gori> jeseni pa tudi trgovino. Delopsta ki je med drugim po- na Jesenicah štiri poslovalnice, Za prihodnje leto predvideva-vedal tudi naslednje: vendar dobavlja komaj petino mo okoli 300 milijonov investi- »Nedvomno se je gospodar- potrebnih količin. Tolminsko cij za gradnjo hotela B katego-stvo naše občine po vojni moč- mleko pa zgublja na kvaliteti rije, restavracijo z družabnimi no razvilo. Pri tem nosi levji spričo dolgega prevoza in pre- prostori in kino dvorano, pred-delež Železarna, katere proiz- kladanja. Na splošno pa je bilo videna je izgradnja kopališča in vodnja bo letos presegla 30 mi- v preskrbi naše občine vpraša- ureditev trgovine.« -k lijard dinarjev. Po družbenem načrtu je predvideno za letos nekaj nad 37 milijard dinarjev družbene brutoproizvodnje, kar pomeni za skoraj 8 odstotkov večjo kot je bila dosežena lani. Zal ne razpalogamo s podatki, ki bi nazorno prikazali razvoj gospodarstva od leta 1951 dalje, ko so upravljanje v podjetjih prevzeli neposredni proizvajalci. Za letos lahko trdimo, da podjetja v redu izpolnjujejo planske naloge. O tem bo razpravljal ljudski odbor meseca, septembra. Važno je, da se stanje, ki je bilo, stabilizira in utrjuje. Obstaja pa še vedno vprašanje dobrega kadra. Stvarno poskušamo graditi gospodarstvo naše občine s stališča naše splošne jugoslovanske gospodarske politike. Doslej je razvoj občine šel ze- Jesenice so v zadnjih letih dobile novo lice 4000 6 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 31. JULIJA 1959 Ob 50-letnici komunalnega podjetja „Vodovod Kranj GLAVNA NALOGA: V teh dneh praznuje kranjsko komunalno podjetje »Vodovod« 50-letnico svojega obstoja in delovanja. Prav zdaj je v teku rekonstrukcija podjetja, saj so vzadnjem času zgradili montažno dvorano, obdelovalnico in delavnico za vse vrste uslug. Ze drobna brošura, ki je bila natiskana pred 50. leti, ko je iz prve pipe pritekla voda, nam pove pomen, potrebo in korist palice, Hotemaže, Visoko, Milje, Britof, Gorenje, Primskovo, Klanec in Huje. Kasneje se nekatere vasi niso strinjale, češ da ne potrebujejo vodovoda. — Namesto teh so napeljali vodovod v Voglje, Voklo in Rupo. V okolici Kranja ni bilo nikakršnih studencev z dobro pitno vodo, zato so bili ljudje primorani, da so vodo nosili iz Kokre, bodisi iz potočkov ali Novi univerzalni rezkalni stroj vodovoda. Od začetka je bil po iz kapnic. Ta voda ni bila načrtu prof. Hraskega vodovod zdrava, niti čisti. Vse to je na- namenjen poleg Kranja še za 12 rekovalo, da so takratni občin- vasi v njegovi okolici in to: ski možje pristopili k gradnji Šenčur, Srednja vas, Luže, Tu- vodovoda. Uporabili so pravo, Hi ki M Tovarišica NN je bila računo-vodkinja nekje v škofjeloški občini. Opravljala je tudi delo blagaj-ničarke, čeprav obeh del po predpisih ne bi smela opravljati. Na to mesto je prišla kljub temu, da na njenem prejšnjem delovnem mestu, v podjetju v istem kraju, ni bilo vse v najlepšem redu. Pa kaj hočemo, tega kadra primanjkuje! »Tovarišica NN je za svoje delo sposobna in ima dobro preteklost, vsakemu človeku pa v življenju kaj spodleti,« so dejali. Opremljena torej z vsemi potrebnimi kvalifikacijami in karakteristiko brez prigovora, je tovarišica NN samozavestno zavzela svoje novo delovno mesto. Zaradi zvez na vse strani je postala za »manjše« ljudi v podjetju nepri-stopna. Kdo bi si v tem položaju upal vtikati nos v istvari, ki ga ne zanimajo in se nanje ne razume? Njeno neoporečnost je kmalu potrdil tudi inšpekcijski organ, ki se je o njenem delu pohvalno izrazil in jo postavil za zgled drugim. To je bila tudi poslednja inšpekcija pri tovarišici NN, pri delu jo niso več nadlegovali in ji tratili dragocenega časa, dokler . . . S tem se zgodba pravzaprav šele prične. Tovarišici NN je pričelo primanjkovati denarja, razumljivo, težnja po dvigu osebnega standarda, kar je tudi splošni cilj, zahteva tudi višje izdatke. Če pa dohodkov nI, seveda tudi izdatkov ne more biti. Mesečna plača 18 tisočakov in še honorarni zaslužek je bilo seveda premalo. Tovarišica NN se je znašla pred dilemo —- zadovoljiti se s svojim denarjem ali pa zagotoviti si višje dohodke. Šla je po drugi bolj zapeljivi poti. Pri roki je imela blagajno podjetja. Iz raznih izkupičkov in na druge načine si je v dveh letih povečala svoj dohodek za 556.981 dinarjev ali povprečno za 23 tisočakov mesečno. Seveda je denar dvigala po potrebi od 40 tja do 86.000 dinarjev. Listine in dokumenti so bili zanjo drugotnega pomena, spreminjala in prilagala jih je po potrebi ali pa jih sploh ni izstavljala. Tovarišica NN pa je še vedno uživala zaupanje, njen ugled v podjetju in drugod še ni dobil najmanjše sence. Inšpekcijskih organov ni bilo nikjer. Obračun za leto 1957, ki je bil v celoti njen proizvod, po potrdili organi delavskega samoupravljanja, pa tudi molče državni organi. Prvič se ji je zataknilo na banki, ko je prepisala star polletni račun in ga predložila za novega. Pa vendar se je zgodba v miru in po prejšnjih tirih nadaljevala vse dotlej, ko bi moral biti predrzen obračun za leto 1958 . . . Epilog: Tovarišica NN se je znašla v zaporu, družba pa je prevzela skrb za njena dva nepreskrbljena otroka. Podjetje pa bo najbrž dolgo čakalo na povrnitev denarja. Kdo bo imel večjo iškodo? M. C. gorsko studenčnico, ki je ostala čista ob še tako slabem vremenu. Ze pred 50 leti je bilo dovažanje vode za gospodarstvo in gospodinjstvo največja težava. Vodo so vozili ali nosili iz potokov in pri tem izgubili precej časa. Velike težave so imeli obrtniki, kajti včasih je moralo kako delo čakati prav zaradi pomanjkanja pitne vode. Pri tem je bilo najbolj oškodovano sirarstvo. Velike posledice so se občutile pri zdravju živine. In že takrat so v tej drobni knjižici zapisali: -ALi ne veste, da je dobra pitna voda pol zdravja v hiši?« Ljudem so kmalu po izkušnjah dokazali, da se je v vseh krajih, kjer so napeljani vodovodi z dobro vodo, v kratkem času občutno zboljšalo zdravje ljudi. Marsikkto, ki je prebral to knjižico, si je mislil: »Je ie vse lepo s tem vodovodom, tudi lam bi rad imel dovolj vode v hiši; toda glavna reč in bojazen vsakega posameznika je bila v tem, koliko bo vse to stalo, koliko bo treba plačati za vodovod?« Vsi stroški za vodovod so znašali 270.000 goldinarjev. Toda Kranj te vsote z vso okolico ni zmogel. Iz posebnega melioracijskega sklada je država plačala polovico vsote: to je 135 tisoč goldinarjev. Dežela in mesto sta plačala vsak četrtino stroškov. Prof. Hraski je takrat izračunal, da pride na vsakega človeka 55 litrov vode na dan. Tu niso bili všteti niti stroški vzdrževanja, niti napeljave na dom. Vsak posameznik si je z lastnim denarjem napeljal vodo in je povprečno stala napeljava vode v vsako hišo 15 goldinarjev. Po prepričanju ljudi, da je vodovod nujno potreben, so ga zgradili, toda le za 5000 Kranjčanov in okoličanov. Danes ima Kranj z okolico približno 25.000 prebivalcev. Potrebe so postale nedvomno veliko večje. Vodovod je star že 50 let in treba ga je obnavljati, zgraditi novega, to je narekovalo že vrsto let veliko povečanje prebivalstva. In prav v letošnjem letu je mladina prijela za delo. Iz Bašlja do Kranja že gradijo tri mladinske delovne brigade, ena študentska iz Ljubljane in dve srednješolski, ena iz Ljubljane, druga iz Kranja. Zgraditi je treba vodovod 10.000 metrov od Bašlja do Kranja. Danes je položenih že 2700 metrov cevi, 950 metrov pa jih že preizkušajo. Dela pri gradnji vodovoda so se začela že v začetku letošnjega leta. Z glavnimi deli so začeli s 1. julijem, ko so prišle delovne brigade. Nov vodovod bo dajal 60 litrov na sekundo in je premer cevi 200 do 300 mm. Od Bašlja do Zelenega hriba so cevi iz litega železa, naprej do Kranja pa iz cementa in salonita. Razen glavnega vodovoda Bašelj— Kranj je kranjsko vodovodno podjetje zabeležilo svoj prvi večji delovni uspeh z izgraditvijo vodovoda v Stražišču. — Gradnja tega vodovoda je stala nič manj kot okoli 70 milijonov dinarjev. Uredili so vodovod v zadnjem času v vseh vaseh ob desnem bregu Save in črpalnico na Gorenji Savi, ki služi predvsem ob zelo suhem vremenu in pomanjkanju vode. Poleg delovnih uspehov je imelo to podjetje precej težav. Prostori so bili neurejeni, tako da se večja popravila niso mogla napraviti. Druga težava je bila ta, da se je v šestih letih izmenjalo kar 6 direktorjev in tako podjetje ni in ni moglo na zeleno vejo. V najhujših težavah so samoupravni organi bili vedno na mestu. Člani delavskega sveta in upravnega odbora so živeli skupaj s kolektivom in reševali še tako težke naloge tudi takrat, ko so bili celo 4 mesece brez direktorja. Pred dvema mesecema je prišel v podjetje direktor Avgust Peperko. Z novim direktorjem, ki je vsekakor dober organizator, so nastopili za podjetje lepši časi. V zadnjih dveh mesecih, kakor so hiteli pripovedovati, eden najstarejših delavcev v podjetju Karel Mihelčič (v podjetju je že 30 let), mlada tehnika Niko Andromakov in Viktor Zupan ter drugi, je bilo narejenega toliko novega, kot prej v šestih letih skupaj. Ze pri samem vodovodu Bašelj—Kranj je sam prepotoval po vseh tovarnah cementnih izdelkov, da so pravočasno dobavili salonitne cevi za gradnjo novega vodovoda. Podjetje samo je dobilo popolnoma drugačen izgled. Nabavili so nove stroje, in to: stružnico dolgo 4 metre, ki se lahko obdelujejo na njej profili do 800 mm. Nabavili so tudi nov univerzalni rezkalni stroj znamke »Prvomajska« iz Zagreba in druge manjše stroje, ki bodo nedvomno koristili pri raznih popravilih in vzdrževanju vodovoda. In danes ima to majhno podjetje ob Koroški cesti v Kranju veliko vlogo v našem družbenem in komunalnem življe- Brigadirji so dosedaj položili že 2700 m vodovodnih cevi nju. Njegovi neumorni člani kolektiva delajo noč in dan, da dobita Kranj in okolica redno dovolj pitne vode. Podjetje, ki je štelo pred vojno komaj 5 zaposlenih, jih danes šteje že 30. V kolektivu je precej takih, ki delajo pri vodovodu že po 30 in več let, ti vedo povedati, kakšne so bile težave z vodo pred vojno in kakšne so danes. Gotovo bo velika ovira odstranjena, ko bo zgrajen vodovod Bašelj—Kranj, h kateremu bo precej pripomogla naša mladina, ki sedaj že mesec dni koplje jarek za nove cevi. S prvim se bodo brigade zamenjale in bodo ostal na delu še ves avgust. Ce " brigade delale skupaj vsaj ri mesece, kakor so nam P°vfT dali v podjetju, bi bil vodovod prav gotovo do konca zgrajen že letos. Tako bo moral ostal3 dela prevzeti komunalni servi* v Kranju in jih tudi končati. Podjetje ob svojem jubileJu 50; letnici obstoja želi svoj*1** članom kolektiva še veliko de' lovnih uspehov pri svojem na" daljnjem delu in javnem Življenju. M. 2- II Trgovsko podjetje KURIVO" Kranj ima na zalogi zadostne količine kuriva in gradbenega materiala s katerim se priporoča potrošnikom Ob občinskem prazniku pošilja vsem prebivalcem komune Kranj iskrene čestitke ^^^^ KRANJ tovarna tiskanega blaga TELEFONI: CENTRALA 173, 174 in 175 (J) NUDIMO VAM SVOJE PRIZNANE IZDELKE: BOMBAŽNE IN STANIČNE TKANINE V VSEH MODNIH BARVAH IN ODTENKIH NASE TKANINE SO ZNANE NA DOMAČEM IN INOZEMSKEM TRŽIŠČU KOT KVALITETNE PO IZDELAVI IN TRAJNOSTI NAROČILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN SOLIDNO OGLEJTE SI NAS RAZSTAVNI PROTSOR NA IX. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU H 18 KRANJ, 31. JULIJA 1959 ^ MLADINSKO MOŠTVO KRANJA IZ 1940. LETA Stoje (od leve proti desni): F. Gros, S. Pucelj, Prosen [ustreljen aprila 1943 v Kropi), M. Jan, D. Krt (ubit v Maut-hausenu aprila 1942); kleče (od leve proti desni): V. Kavalar, J- Pucelj (ubit od gestapovcev jeseni 1942 v Struževem), I. Ko-d. Engelman (ubit od belogardistov februarja 1945. leta), lavčič. V SPOMIN padlim nogometašem V počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ, je GNP organizirala turnir bivših nogometašev v spomin: »Padlim nogometašem Gorenjske«. Rezultati odigranih tekem so sledeči: Jesenice : Bled 3:1, Škofja Loka : Stražišče 8:1, Kranj : Tržič 3:0, Jesenice : Sk. Loka 5:0. V finalni tekmi se bosta na občinski praznik obeh mest srečali moštvi starih riva-lov Jesenice : Kranj. Tekma bo v soboto, 1. avgusta ob 17. uri na igrišču SD Triglav. Med tekmo se bodo gledalci in igralci z enominutnim molkom spomnili vseh nogometašev Gorenjske, ki so padli v NOB. Zmagovalcu bo predsednik občine Kranj tov. Puhar izročil prehodni pokal. Na slovenskem mladinskem prvenstvu v plavanju se je letos v Krškem zbralo več kot 200 tekmovalcev iz 8 klubov Slovenije. Iz neznanih vzrokov se tekmovanja niso udeležili le plavalci trboveljskega Rudarja, čeprav v mladinski konkurenci spadajo med najboljše ekipe v Sloveniji. Največ uspeha sta imela Vesna Breskvarjeva in Vlado Brinovec. Brinovec je slavil kar štiri zmage. Razveseljiv je njegov napredek v sprintu, kjer je dosegel nov mladinski rekord. V ekipnem prvenstvu je zmagal Triglav, ki je imel daleč najmočnejšo ekipo. Rezultati — mladinci 100 m prosto: Vlado Brinovec 1:01,2; 400 m prosto: Vlado Brinovec 4:51,0; 1500 m prosto: Vlado Brinovec 19:26,2; 200 m prsno: De-kleva (Lj.) 3:04,2; 100 m hrbtno: Drofenik (Tr.) 1:13,4; 4 krat 100 metrov mešano: Triglav 4:58,2; mladinke — 100 m prosto: Čolnar (Tr.) 1:21,6; 400 m prosto: Čolnar (Tr.) 6:19,5; 200 m prsno: Breskvar (C) 3:09,4; 100 m metuljček: Breskvar (C) 1:23,2; 4 krat 100 m mešano: Celuloza 6:01,3; mladinci — 200 m metuljček: Vlado Brinovec 2:49,0; 4 krat 200 m prosto: Triglav I 9:36,0; mladinke — 100 m hrbtno: Hočevar (Lj) 1:29,0; 4 krat 100 m prosto: Triglav I 5:40,9. Končno stanje točk: 1. Triglav 24.589; 2. Celuloza 21.416; 3. Ljubljana 14.034 itd. Za ljubeljske dirke, ki bodo v nedeljo, 2. avgusta, je med ljubitelji avto-moto športa v zadnjem času precej zanimanja. Na startu bo preko 126 tekmovalcev, največ Francozov in Italijanov. Poleg omenjenih bodo letos sodelovali na dirkah še tekmovalci iz Zapadne Nemčije, Avstrije, Švice in Anglije. Menijo, da se bo dirk udeležilo preko 60 tujih tekmovalcev. — Parkirni prostor za avtomobili-ste in voznike motornih koles bo dovolj velik in bo na platoju. Cesta od Tržiča do starta bo škropljena, tako da se ni bati prahu. - zvezi s člankom, objavlje-jlm. 17. julija letos v Glasu Go-enjske z naslovom »Neodgo-°'n°st« še sledeče pojasnilo: Na izredni seji GRP oziroma *nju vseh igralk, vodje in ^talih, ki so bili na tekmi Pi-ran : Mladost, je bilo med dru-*|m ugotovljeno, da so podatki, S So Jih dale vse štiri igralke, J niso prišle skupno z ostali-Pravočasno domov neresnič-^ in žaljivi za vodjo potova-*■ Jožeta Javornika in Go- 'enjsko Vod • j aja Potovanja ni dajal izjav, Vod"'" rokometno podzvezo. . • * da nima denarja za povra k vseh igralk, ker je to samo sebi pač nesmiselno, ker je Ilirija in Reva Gorici v slovenski nogometni conski ligi Preteklo nedeljo je bilo končano kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v slovensko consko ligo. Prvak tega tekmovanja je postala Nova Gorica, na drugo mesto se je plasirala ljubljanska Ilirija. Obe moštvi bosta v novi sezoni tekmovali v SCL. Prvak Gorenjske, Tržič, ki je sodeloval v kvalifikacijskem tekmovanju, je popolnoma odpovedal in tako ostal na zadnjem mestu. 5 4 3 4 1 Po N. Gorica Ilirija Rudar Drava Tržič 8 26:10 18:12 16:18 17:20 11:28 ♦h acU1 pać nesmiselno, Ker Je n dni pred odhodom kupil za *8e igralke povratne karte in sl Ugotovil potrebna finančna r«o nediscipliniranost igralk, . so že večkrat pripravile klu-to* iaZne nevšečnosti in bile za- 'e tudi kaznovane. o«Fav tako so tudi izmišlJene ,j oma neresnične izjave igralk tew^m ^e dal đenar za P°vra_ * Predsednik Partizana Pi- ker je bil le-ta odsoten. °nčno v samem članku ni pra-ftft?'1- niti rezultat tekme, ki se x?[yuno glasi 7:6 (2:4) za Piran, j^hko v vednost vsem tistim, ? so ši^u napačne vesti in s qJ? Škodili ugledu Mladosti in j Pri upravi kluba Mladost * Prevzeli vse potrebne mere, j yse štiri nedisciplinirane fc-^e in vodjo potovanja ostro st7*n"Jejo, kajti zavedajo se, da 0a disciplina in red v klubu °vni pogoj za uspeh. -č -6 V torek zvečer se je ob b zenu na kranjskem kopališču zbralo nad 2000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali prvi ples na vodi v Kranju. Gostovala je skupina plavalcev umetnega plavanja Neptun iz Osnabriicka (Nemčija). DANES SE JE ZAČEL MEDNARODNI NAMIZNOTENISKI TURNIR ZA POKAL KRANJA V počastitev občinskega praznika se je danes v Kranju začel mednarodni namiznoteniški turnir za pokal mesta Kranja. Pri moških bodo nastopili član I. madžarske lige Lombik iz Budimpešte. Olimpija iz Padove, PSV Stuttgart, Semperit Dunaj, Ljubljana in Triglav. — Pri ženskah pa: Lombik, Semperit, Ljubljana, Fužinar, Odred in Triglav. SPET USPEH MLADINCEV Z ZGORNJE BELE Preteklo nedeljo so mladinci Zgornje Bele in Predoselj odigrali prijateljsko nogometno tekmo na igrišču v Predosljah. Tekma se je končala v korist gostov 5:7. REPUBLIŠKI ŠAHOVSKI TURNIR V BOHINJU V Bohinju se je začel republiški šahovski turnir, na katerem sodeluje med 12 udeleženci 5 igralcev prve in 7 igralcev druge kategorije. Za favorita turnirja velja bivši mojstrski kandidat ing. Sikošek iz Ljubljane. Na lestvici vodita po tretjem kolu Kržin in ing. Sikošek. ŠAHOVSKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO ZA ŽENSKE IN MLADINCE Z IX. kolom je bilo v Ljubljani zaključeno letošnje šahovsko tekmovanje za žensko in mladinsko republiško prvenstvo. Medtem, ko je pri ženskah odločitev o prvih dveh mestih padla že v prejšnjih kolih in sta si Ljiljakova ter Pongračeva iz Kranja zanesljivo zagotovili vodilni mesti, ki jima dajeta pravico nastopa v finalu državnega prvenstva, so bile igre med mladinci do zadnjega hipa ogorčene in borba za prvo mesto razburljiva. Odločilni je bil zadnji dvoboj med Piberlom in Janžkom, ki se je po deveturni borbi in 98 potezah končal z zmago novega prvaka Janžka. Končni vrstni red — ženske: Ljiljak (Maribor) 8,5, Pongrac (Jesenice) 8, Mira Piberl 7,5, Koren 6,5, Svarcar (vse Maribor) 4,5 itd. — Mladinci: Janžek (Maribor) 8, Ingo Paš (ISK) 7, Mihelčič (Olimpija) 7 itd. PARMA NABRAL 7 TOČK VEC KOT POLOVICO DIRKE ZA NAMI Ko se je pred nekaj dnevi začela tradicionalna mednarodna kolesarska dirka »Bratstvo in enotnost« po Jugoslaviji so jugoslovansk itckmovalci dosegli lep uspeh. Veselin Petrovič je bil zmagovalec prve etape, v ekipnem plasmaju pa je bila Jugoslavija po drugi etapi na prvem mestu. — V nadaljnjih etapah se je vrstni red spremenil in so prišli v ospredje favoriti. Letos je bil junak Vršiča belgijski tekmovalec Van der ken, ki je bil na vrhu 61 sekund pred Valčičem in je tam prevzel vodstvo v generalnem plasmaju. Naslednje etape so zelo dolge. Borbo za prvo mesto i bodo morali izvojevati najboljši možj eiz belgijske, bolgarske in jugoslovanske ekipe. V zadnji partiji na kvalifikacijskem turnirju v okviru mladinskega šahovskega svetovnega prvenstva je Jugoslovan Bruno Parma v nedeljo v Ba-zelu premagal še belgijskega prvaka Wostyna. Tako je mladi jugoslovanski mojster dobil še zadnjo igro v tem delu prvenstva in iz 7 partij zbral 7 točk. V finalno tekmovanje so se plasirali še: Kittner (Zap. Nemčija), Erny (Švedska), Haman (Danska) itd. »SOLIDARNOST« OSVOJILA POKAL Na šahovskem moštvenem br-zoturnirju v Kamniku v okviru občinskega praznika je osvojila prehodni pokal SZDL »Solidarnost« pred Duplico. PO PRVEM DELU TRIGLAV V VODSTVU Po prvem delu slovenskega prvenstv av waterpolu je v vodstvu kranjski Triglav. Največje presenečenje tekmovanja je bil neodločen rezultat med Ilirijo in Triglavom 3:3. Triglav 3 2 1 0 13: 7 5 Ljubljana 3 2 0 1 20:12 4 Ilirija 3 111 15:15 3 Neptun 3 0 0 3 8:22 0 FAVORIT: Leon Pintar STRELSKO TEKMOVANJL V NASELJU »FRANC VODOPIVEC« Preteklo nedeljo popoldan se je v brigadnem naselju »Franc Vodopivec« na Suhi pri Predosljah končalo prijateljsko tekmovanje strelskih ekip iz Predoselj in eki ptamkajšnjih brigadirjev. Tekmovali so z malokalibrsko prško na razdaljo 50 m. — Rezultati so naslednji: SD Predoslje 285 krogov, I. ljubljanska ekipa 179 krogov, II. ljubljanska 163 in kranjska ekipa 151 krogov. Med posamezniki je bil najuspešnejši Jože Kavčič iz Predoselj z 87 krogi, drugi je bil Tine Govekar prav tako lz Predoselj, tretji za kranjski brigadir Franc Gruden z 72 krogi. -an PRIPRAVE ZE ZA OLIMPIADO 1964 Japonski olimpijski komite, ki bo organiziral letne olimpijske igre leta 1964 v Tokiu, je že pričel s prvimi pripravami. Določili so, da bodo takratne olimpijske igre v času od 25. julija d o9. avgusta. Istočasno so predlagali mednarodnemu olimpijskemu komiteju, da bi bilo zaradi klimatskih razmer v Japonski bolj primeren čas v oktobru ali celo v začetku novembra. Mirni Hclertšek Konic del k°minik Je priznalno pokimal. Nato je povprašal, kaj sta '• Pav*e 9a Je voc*il po vigencu in mu kazal delo. Tako ^ Pnšla na konec in stopila skozi druga vrata ven. Do-1Ic je pokazal z roko na stoječi veliki vigenc. »Zakaj si tu ustavil delo?« stof>>^er bo čez nekaj dni prišla komisija pogledat pro- »Že?« se je boleče iztrgalo Dominiku. >>cas je.« Sel ^°^a^a sta m gledala prostorni vigenc. Kolesa so vi-rja nad strugo, presušena in rjava, poznalo se jim je, So delo že davno ustavili. Hijjjif tem vigencem sem si mnogo prizadeval,« je pre-p0 rekel Dominik. »Poglej! Spodnjo steno sem mu vrg. avil» napravil sem nova kolesa, streho sem prekril, obr 9 S° nova« bruna, mehovi...« Utihnil je in iskal sinu v pr z- Fant je stal vzravnan pred njim, obraz, ki je bil ost rneseci še mladeniški, je dozorel, postal je moški, rj0 0 rezan. Nekaj trdega, neupogljivega je bilo na njem. fantmik je čutil, da njegove besede ne morejo prodreti bi rnU V c*u^°- Sinova notranjost mu je bila tuja. Zaman v t 11 9°voril o delu z vigencem, zaman o tem, da je prav sUvVl9enc pokopal del svojega življenja. Dominiku se je -Sr°e o1d misli» da Je pravzaprav ta vigenc tisto, ai česar je ubil Aleša. Zaradi zemlje bi ga ne bil ni- koli, tudi zaradi hiše ne, toda vigenca ni mogel izpustiti iz rok. Pavle pa — kakor da med njima teče voda, tako široka, da je nobeden ne more premostiti! Gašperinov je, se je spet utrnilo Dominiku skozi misli. Nepreračunljiv. Vsi Gašperini so bili taki. Taka je bila njegova mati, ki si je izvolila kovača Zgonca, ko bi bila lahko izbirala med bogatinci. Tak je bil stric Miklavž, ki je delal in popival, oboje brez mere in meje. Tak, kakor stari Gašperin, ki sta mu nesreča in žalost postali strast, kateri se je predajal kakor kvartopirec kvartam, dokler ni umrl. Ali kakor Ana, ki je hotela njega, Dominika, čeprav je bil deset let mlajši od nje in ni prinesel k hiši ničesar... Ali Aleš, ki je zasovražil Dominika, ker se je tujec, vsiljenec, vrinil mednje. Zazdelo se mu je, da so vsi Gašperini poosebljeni v Pavlu. Ali so kdaj znali bogateti? Nikoli! Če so bili nekoč bogati, so obogateli bolj po sreči kot po resničnem prizadevanju. Tuja kri se je zlivala vanje, drugi so trpeli in se mučili, da je bogastvo ostalo pri hiši. Vsa ta tuja kri je živela v mogočnih zidovih, v težkih obokih stare hiše, v velikih vigencih. Ljudem je niso mogli dati, ostali so, kakršni so bili zmeraj. Nikoli niso znali ceniti tega, kar drugim ljudem toliko pomeni. Tudi Pavle ne zna. Dominik se je napol okrenil in gledal vrsto širokih, novih streh. Ko bo umrl, bodo za njim ostale te strehe, ostalo bo novo skladišče, vozarna, popravljena vigenca. Tem stvarem je dal svoje življenje in svojo kri. Sinu je ni mogel dati, niti kaplje ne. Težko mu je bilo misliti na vse to, zato je vsakdanje rekel: »Lahko bi razumel, da mi ni všeč, ko bodo naši vigenci delali za druge.« Pavle se je živahno obrnil k njemu. »Oče, saj že delajo! Morebiti se tega niti ne zavedaš, toda že mesece dela naša kovačija za Družbo!« »Že, toda jaz imam tretjino Družbinih deležev,« ga je zavrnil Dominik. »Tudi jaz bom imel svoj delež v kovaški zadrugi.« »To ni isto.« »Res ne, zato pa je mnogo bolje.« »Že, a ne zate.« »Kaj zato!« je vzkliknil Pavle. Kakor bi se nenadoma omečil, je skušal mirno razložiti očetu: »Glej, oče, o teh stvareh sem mnogo razmišljal. Tudi meni spočetka ni bilo lahko, odločiti se in začeti delati skupaj s tistimi, ki sem jim bil vajen ukazovati. Poprej sem komaj kdaj pomislil, da so ljudje, kakor jaz ali ti. Zame so bili samo delavci. Danes vem več! Delavec ni živina, ki jo rediš in ti zato prevaža bremena! Ljudje so, kakor mi! Kaj bi bili mi brez njih? Nič, manj kot nič!« Dominik je začudeno gledal sina; njegove besede so mu zvenele tuje, prenapeto. Sam še nikoli ni pomislil na kaj takega. »To je Grošljeva socialnodemokratska šola,« je rekel naposled. »Premotili so te in presukali po svoje. Zame in za mater si izgubljen, pa tudi za Gašperinovo hišo.« »Dostikrat sem že pokazal, da nisem.« »To je Grošljeva socialnodemokratska šola,« je rekel Dominik. »Bogatega Gašperina edini sin se gre socialista! Kakšna vražja šala!« „Pomožno" srce Človeško srce, ki brez prestan- bolj dovršenega avtomata, še eno ka bije desetine let, predstavlja čudežno svojstvo, ki obstoja v tem, za znanstvenike neusahljivi vir da lahko samo pokori negativne vedno novih in novih presene- efekte, prirodne in slučajne po- čenj. Sicer ima poleg tega, da de- manjkljivosti. Veliko je število la leta in leta z natančnostjo naj- primerov, kjer ljudje dolgo žive s r Znani učenjak nemške narodnosti K I.m s Fuchs, katerega ime je zapisano v zgodovini nuklearnega orožja in nuklearnega vohunstva, je bil obsojen zaradi izdaje tajnosti o ameriški atomski vodikovi bombi. Obsojen je bil tudi na izgubo britanskega državljanstva. Ko je bil 2. julija izpuščeni iz zapora, je nastalo vprašanje, kam sedaj. Ali v Vzhodno Nemčijo, kjer živi njegov oče, ali v Sovjetsko Zvezo, ali. ..? Končno je Fuchs odpotoval v Vzhodno Nemčijo, kjer se je nastanil pri svojem starem očetu. Poučeval bo na eni izmed vzhodno nemških univerz Če bi sonce... ... ne imelo svoje privlačnosti, potem bi morali našo zemljo prikleniti nanj z enim bi-Ijonom jeklenih drogov, od katerih bi imel v premeru vsak po 6 metrov, da bi jo držali v določeni razdalji. . . . . . »odpovedalo« svojo razsvetljavo, bi njegovo svetlobo lahko nadomestili s 1600 kva-driljoni normalnih sveč (iz te množice sveč bi lahko zgnetli 13 krogelj, velikih krogelj kakor zemlja!), ki bi zgorele v eni uri... .... usmerilo vso toploto na zemljo, potem bi tehle vrstic nihče več ne bral. Toplota, ki smo je mi deležni, je samo 2700-milijonski del toplote, ki jo sonce izžareva v krogu s premerom 300 milijonov kilometrov ! ... Imelo v premeru samo 40 metrov, potem bi znašal premer naše zemlje le 37 cm, premer lune pa komaj — 1 mm! Menjati je treba pravila Tom "VVissdone je sodeloval na 12 dirkah v La Mansu. V zadnji dirki mu je uspelo rešiti se iz gorečega avtomobila. V zvezi s tem je dejal: »Nikoli več!« Samo 1955. leta je umrlo 85 gledalcev, ko sta dva dirkalna avtomobila, zaradi neenakih zmogljivosti, zletela z dirkalne steze med gledalce. Kaže, da obstoja samo ena rešitev, da bo La Mans postal varen, to je, da pravila ne bi dovoljevala velikih razlik med brzinami in dirkalnimi avtomobili. Dovoliti je treba samo izkušenim vozačem, da lahko sodelujejo na takšnih smrtno nevarnih stezah. V zadnjem trenutku: Wlssdone je uspel skočiti iz gorečega avtomobila, ki je bil za mnoge vozače goreča grobnica V Skandinaviji je povečana nevarnost zaradi radioaktivnega sevanja hudimi srčnimi napakami, zahvaljujoč isposobnostim srca, ki te pomanjkljivosti izravnava. To svojstvo srca sta vzela kot osnovo pri svojih raskivalno-znan-stvenih delih zdravika dr. Kantro-witz in Mac Kinnon iz New Yorka in sta na tem polju napravila zelo zanimive poizkuse. Znano je, da srce, ki ga vzamemo iz pravkar ubite živali, še vedno bije, včasih tudi več ur, v kolikor so seveda dani za to pogoji. Kako si razlagamo ta pojav? Jasno je, da se srčna mišica sestoji iz živčnih ganglijev, ki avtomatsko upravljajo njeno delo, to se pravi, da uravnavajo ritmične utripe srčnega tkiva. Mi lahko delujemo na lokalni živčni sistem, ki je neposredno podvržen živčni cirkulaciji, če želimo na umetni način povzročiti bitje srca. 2e dva stoletja je znanstveno utemeljeno, da se vsaka mišica živega organizma skrči, če nanj delujemo z električnimi draržljali. Katrowitz in Mac Kironon sta to spoznanje izkoristila. Aorti nekega psa sta umetno priključila še eno (srce, ki pomaga pri delu njegovega prirodnega srca. Drugemu psu sta odvzela diafragmo in jo ovala okrog aorte psa, na katerem sta delala eksperiment. V diafragmo sta napeljala elektrodi, odporni proti oksidaciji in polamiraciji. Elektrodi sta povezala z ene strani z majhno žilo, ki se nahaja na njeni koži. V spodnjo žilo sta inducirala električni tok. Kaj se dogaja? Kljub relativni oddaljenosti med žilami, se preko elektrod zapira krog toka, tako, da dobimo prav majhen »tramisformatoT«. Z drugimi besedami, z izključitvijo in vtključitvijo »primarnega toka« v spodnjo žilo se ustvarja in prekinja »sekundarni« tok v notranji žili. Elektroda deluje na tkivo tega ovoja iz diafra