Posamezna številka Din 1*—.
oštnina plačana v gotovini.
4TBV. 1.
LETO O.
V LJUBLJANI, v sredo, 28. januarja 1925
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Neodvisen političen list.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30'—.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO; SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Vloga na policijo mesto ivodnika.
Po napadu na posl. Krafta.
Policijskemu ravnateljstvu
v Ljubljani.
Ker Se do danes nisem prejel obvestila, da je policijsko ravnateljstvo vzelo prijavo
izhajanja »Narodnega Dnevnika« na znanje, dasi določa zakon, da je treba vse tiskovne zadeve reševati nujno, si dovoljujem svojo že enkrat izpolnjeno prijavo vnovič izpolniti in to za slučaj, da bi policijsko ravnateljstvo — utemeljeno ali ne, o tem se nočem izjavljati — smatralo, da so že podani podatki o »Narodnem Dnevniku« nezadostni.
Po mnenju pravnikov in časnikarjev bi moglo policijsko ravnateljstvo zahtevati dopolnilne podatke samo glede programa »Narodnega Dnevnika« in zato si dovoljujem v sledečem podati
načela in program »Narodnega Dnevnika«.
1. »Narodni Dnevnik« stoji vseskozi na siališču državnega edinstva. To edinstvo pa smatra za idealno le tedaj, kadar so dolžnosti in pravice vseh državljanov po vsej državi absolutno enake. Proti vsakomur, ki bi se v tem oziru pregrešil, bo nastopil
•Narodni Dnevnik« z vso odločnostjo, pa naj bi bil to tudi predsednik vlade. Samopcsebi umljivo je, da bo »Narodni Dnevnik« enako odločno nastopil proti onim, ki bi s hujskanjem ali drugače škodovali ideji, državnega edinstva.
2. »Narodni Dnevnik« je odločno za narodno ediusivo, ki ga smatra važnim zaenkrat le v političnem oziru. Slovenci, Hrvati in Srbi smo na-pram tujini en narod in nastopamo kot ena nedeljiva celota. Kako pa si uredimo svoje odnošaje med seboj, to je stvar našega sporazuma, ki je veljaven in obvezen za vse, kakor hitro ga sklene večina Slovencev, Hrvatov in Srbov. V saka majorizacija enega plemena je napačna in pravilen je le bratski sporazum vseh treh p 1 e m c n.
3. »Narodni Dnevnik« je neizprosno na stališču zakonitosti. Brez ozira na levo in desno se imajo zakoni izvajati in vsako protizakonitost je treba najstrožje kaznovati. In če se je pregrešil preti določbam zakona uradnik, pctbm ga je treba kaznovati tudi v tem primeru, če mu jo bila kršitev zakona od njegovega predpostavljenega ukazana. V stvareh zakona ni nobenega kompromisa in zakon sme spremeniti samo skupščina, njegovo razlago pa določajo sodišča.
4. Strogo povdarjanje potrebe zakonitosti določa tudi stališče »Narodnega Dnevnika« do ustavo. Ustava je pravilno in s potrebno večino sprejeta in je torej naš osnovni in za vse obvezen zakon. Ce ustava ne bi več odgovarjala potrebam časa, potem je njena revizija v narodnem interesu, toda izvršiti se ima tako, kakor to določa ustava.
5. Po ustavi je Jugoslavija kraljevina in že to določa stališče »Narodnega Dnevnika« do monarhije. Pa tudi iz drugih vzrokov smatram za potrebno, da je Narodni Dnevnik« za monarhijo in za dinastijo Karadjordje-vičev. Naglasim pa, da je »Narodni Dnevnik samo za monarhijo, v kateri so pravice naroda in njegova su-vereniteta popolnoma varovane.
0.	»Narodni Dnevnik« je absolutno demokracijo, ker samo potom nje morejo razviti vse sile naroda. Zato otpv-]anja »Narodni Dnevnik« vsak terorizem,vsako nasilje in vsako zlorabljanje demokratičnih načel in zato je proti reakcionarjem in ekstremistom z desne in love.
7. »Narodni Dnevnik« je svobodomiselni list, ker je svoboda najvišja dobrina, ki si jo je priboril človek. Zato ni svobode nikdar preveč, pa čeprav je velik del našega naroda zanjo trenutno še nedorasel. Toda besede našega velikega kralja Petra I., da je mogoče vzgojiti narod k svobodi le v svobodi, drže še vedno in zato bo »Narodni Dnevnik« ponosen na to, da se bo za svobodo tako odločno boril, ko naš veliki kralj Osvoboditelj.
8. »Narodni Dnevnik« je daije napreden list. Naprednosti pa ne razume v zmislu malenkostnega, čisto lokalnega prepira iz časov preteklega stoletja, ko je bilo vse politično delo obseženo v boju med »liberalci« in »klerikalci«, temveč v zmislu resnične naprednosti, ki se danes ravno tako odločno bori za socialno zaščito najbednejših, kakor se je včasih boril liberalizem za državljanske svoboščine in za svobodo tiska in govora.
9. Napredno stališče »Narodnega Dnevnika« določa tudi njegovo stališče do cerkve in vere. »Narodni Dnevnik« je za popolno ločitev cerkve od države in je mnenja, da je za ljudstvo najbolje tedaj, kadar je v svobodni državi cerkev svobodna. Omo za versko strpnost in v tem , žiru usvajamo vse določbe ustave. Kulturni boj smatra »Narodni Dnevnik- zaenkrat za neaktualen. Če pa razmere nanesejo, da postane kulturen boj potreben, potem se mu »Narodni Dnevnik« ne bo izognil.
10. »Narodni Dnevnik« smatra vero za kulturen faktor, ki je za dvig ljudske morale neprecenljive važnosti. Nobena vera pa ne sme ovirati ljudskega napredka in kar ni v skladu z znanostjo, tudi ni v intencijah
Narodnega Dnevnika«.
11. »Narodni Dnevnik« je za socialno pravičnost. Gospodarsko slabej-šega je dolžna država ščititi proti gospodarsko močnejšemu. Osemumik bodi načelo socialne zakonodaje. Ne sme pa se pri tem škodovati obrtu in poljedelstvu, kakor se je to svojeeas-no delalo. Socialno zavarovanje je uvesti za vse stanove, stanovanjsko bedo je odpraviti z zidanjem hiš s strani države in samoupravnih teles, skratka, storiti je vse, da bo vsakemu državljanu dano, da more s poštenim delom pošteno preživljati sebe in svojo družino in da ne bodo zanj kulturne pridobitve nedosegljiv luksus in samo privilegij nekatemikov. Skratka: »Narodni Dnevnik« je socialističen list v zmislu idej, ki jih je propagirala znanstvena revija »Dokumente des Fortschritts«.
12. »Narodni Dnevnik« je absolutno za svobodo tiska in o tiskovnih prestopkih ima soditi edinole sodišče.
Narodni Dnevnik« je vsled tega proti cenzuri, ker ne rabi svoboden državljan nobenega varuštva.
13. »Narodni Dnevnik« je za svobodo znanosti. Vseučilišča imajo biti absolutno avtonomna.
14. Kot zastopnik ljudske suvere-nitete je »Narodni Dnevnik« za čim širšo samoupravo ljudstva. Od ljudstva izvoljenih zastopnikov nima nihče pravice odstavljati, razven če bi bili obsojeni od rednih sodišč.
15. Predpogoj zakonitosti je popolna neodvisnost sodišč. Zato mora biti sodnik, kot tudi uradnik tako plačan,
NASTOP NEMŠKEGA POSLANIKA. - OGORČENJE TUJIH DIPLOMATOV. PORAZEN VTIS NA JAVNOST. - ATENTAT JE BIL ORGANIZIRAN.
KRIVDA VLADE.
Beograd, 27. januarja. Vedno bolj postaja jasno, da je bil zločinski napad na posl. Krafta skrbno pripravljen. V atentat so bili vpleteni tudi uradniki in opozicija ter ž njo vsa poštena javnost, zahteva, da se odkrijejo moralni krivci atentata in postavijo pred sodišče. Kakor proti morilcem Matteottija, tako je treba postopati proti napadalcem na posl. Kratta. Vlada je vsled napada na posl. Krafta v sitni zadregi ter skuša napad opravičiti z ogorčenjem naroda. To opravičilo pa ne bo držalo, ker se za okoliščine .napada zelo zanimajo tuji diplomati, ki so o stvari dobro poučeni.
Beograd, 27. januarja. Nemški posla nik dr. Allhausen je protestiral pri zunanjem ministru zaradi napada na posl. Krafta. Današnje svetosavske slavnosti se nemški poslanik ni demonstrativno udeležil. Poslal je k rektorju odpravnika poslov dr. Eisenlohe, ki je izročil rektorju sledeče pismo:
.»Nemška vlaaa se udeležuje vseh znan-stveih manifestacij v jugoslovanski državi in bi se s posebnim veseljem udeležila današnje svečanosti na prijateljskem vseučilišču, vsled sramotnega zločina nad posl. K raftom pa nemški poslanik današnji slavnosti ne more prisostvovati.«
Beograd, 27. januarja. V Vojvodini vlada naravno največje ogorčenje V6led zločinskega napada Srnaovcev in njihovih protektorjev. Poudariti je treba, da obsoja vsa poštena javnost režim, pod katerim so mogoča taka nasilja.
NINCIC POROČA KRALJU.
Beograd, 28. januarja. Včeraj popoldne je bil pri kralju v avdijenci zunanji minister dr. Ninčič, ki je poročal kralju
o	raznih tekočih vprašanjih. Med drugim je Ninčič poročal tudi o posetu nemškega poslanika, ki je v zvezi z fiapadora na dr. Krafta.
Pribičevič izžvižgan vpričo kralja.
Beograd. 29. januarja. Včeraj dopoldne se je vršila ca beograjskem vseučilišču Svetosavska proslava, katere so se udeležili skoro vsi člani vlade in ves diplomatski zbor. Po prihodu kraljevske dvojice, ki je bila pozdravljena z burnimi Zivio-klici, so pričeli s sečenjem kolača. Ko pa so že odpeli narodne himne in svetosavsko himno, se je naenkrat pojavil na vratih Pribičevič. Prenehalo je petje in vsa dvorana je donela raznih vzklikov: »To je Pribičevič! To je krvnik omladine! U-a, u-a!« Kralj se je dvignil s sedeža in se obrnil napram akademikom. Študenti so takoj začeli vzklikati: »Živijo kralj!« Pribičevič je kar obstal na mestu. Ko je bilo končano sečenje kolača, je kralj ponudil Pribiče-viču, naj se vsede na njegovo levico, ker mu ta čast pristoja kot prosvetnemu ministru. Sedaj pa je nastalo ponovno vpitje, češ, da Pribičevič ni vreden, da bi sedel poleg kralja. Trikrat je Pribičevič poskušal ustati, pa so ga zmerom pozdravili z istim" vzkliki. Šele po dolgem obotavljanju se je končno vendarle vsedel poleg kralja. Po končani proslavi so akademiki napravili kralju špalir in ga spremljali z burnimi Zivio-klici. Ko Pa je prišel mimo Pribičevič, so mu priredili demonstracije. Pribičevič se je nato vsedel v avtomobil in se je odpeljal v prosvetno ministrstvo, da se maščuje nad akademsko mladino.
Ko je beograjska javnost doznala za demonstracije akademikov proti Pribi-
čeviču, jih je splošno odobravala. Zlasti je učinkovalo dejstvo, da so demonstrirali proti Pribiceviču akademiki vseh strank, tudi radikali. Takoj po izbruhu demonstracij je bila vseučiiiška dvorana obkoljena od orožnikov, ki pa na višje povelje niso smeli aretirati dijakov.
Beograd, 28. januarja. Opozicijonalni krogi se mnogo bavijo z Včerajšnjimi dogodki na univerzi, kjer so bile Pribiče-viču prirejene burne demonstracije. Akademiki so kralju pri odhodu vzlUi-kali: »Ne bojte se Veličanstvo, mi smo Vam udani! Mi smo borci kakor tudi Vi. Proti Vam nimamo ničesar, nego samo proti Pribičeviču, ki gazi avtonomijo univerze in ki je prelil kri študentov na univerzi.«
PRBICEVIC BI SE HOTEL MAŠČEVATI.
Opozicijonalni krogi so prišli do zaključka, da bi bilo logično, da Pribičevič pi da ostavko. Prosvetnemu ministru blizostoječi krogi pa izjavljajo, da Pribičevič ne bo podal ostavke, ker bi se pptem vsakega ministra lahko prisililo z demontracijami do tega, da odstopi. Sinoči so se razširile vesti, da bo vlada zahtevala ostavko . rektorja beograjske univerze Popoviča, češ, da ni energično preprečil včerajšnjih dogodkov. Moramo pa naglasiti, da je rektor Popovič splošno priljubljen pri profesor j iji in dijaštvu ter da je njegova zasluga, da včerajšne demonstracije niso bile hujše.
da je tudi materielno popolnoma neodvisen.
16. Da bo Narodni Dnevnik« tudi kar najodločneje proti vsaki korupciji, vsaki nepoštenosti in nasilnosti, je le samoposebi umljivo.
17. »Narodni Dnevnik« smatra, da je v interesu naroda, če uživa vlada čim večji ugled med narodom. To pa je dosegljivo samo tedaj, kadar je vlada na višku svoiih dolžnosti. Ni krivda »Narodnega Dnevnika«, če se ne more ogreti za sedanjo vlado, temveč če nasprotno smatra za svojo dolžnost, da je v danih razmerah opo-zicionalen list.
To je okvirni program »Narodnega Dnevnika« in upam, da je sedaj policijsko ravnateljstvo glede programa »Narodnega Dnevnika« zadovoljivo informirano.
Urejevan pa bo >Narodni Dnov-nik« slično, kakor je bil urejevan prejšnji :* Narodni Dnevnik«.
V	prepričanju, da Je s tem dopolnilom zadoščeno zakonu naravnost v popolni meri, prosim, da vzame policijsko ravnateljstvo tudi to naknadno prijavo na znanje.
Ljubljana, dne 26. jan. 1925.
Dr. Josip Hacin.
3RŽAVNa\
fuCEJSIA KNJIŽNIC«
VUueuANi/
„S.C :sU>n
»Slovenski Narod«, ki so me nanj ljudje opozorili, je pod naslovom .nepotrebna in škodljiva kandidatura v Ljubljani«: napisal strupen članek, ki spričo virtuoznemu psovanju in še uosti 3 solistom mu je manjkalo v Ada-stokrat premletim podlostim ne mere zatajiti svojega duševnega očeta. Za-nanj.
Ima pa nekatere trditve, oziroma navadne laži, ki bi bilo nanje reagirati s tožbo. Poživljam /ato pamfletista, da članek podpiše, da vem, koga imam prijeti za ušesa. Ne maram se preiljati z običajnimi zagovorom »odgovornega urednika«, češ da članka ni bil čital. Vem, da dopisnik v svoji »loviti strahopetnosti ne bo sledil mojemu pozivu. Zato le nekaj ugotovitev.
1. Volilni proglas »Narodne zajed-nice« govori jasno besedo in ne pušča prav nobenega dvoma. Volilni boj v Sloveniji gre proti onim, ki jih smatram za največje škodljivce dršave in naroda. Oni so uvedli v naše pošteno politično življenje metode, ki se morajo vsakomur zagnusiti: mej temi eo korupcija, nasilje in kupovanje duš tram za največje škodljivce države in pujejo ljudstvu pravni čut, zaupanje v državo in ki v njem sistematično ubijajo patriotizem. Oni to delajo na-ua prvem mestu. Oni so, ki izpodko-menoma in premišljeno, zato da bi se, sicer 'kot neznaten drobec vsega na-naroda obdržali na oblasti. Kot taki *o pod svojo pravo firmo SDS znani in temu primerno tudi osovraženi v narodu. Zategadelj so svojo zloglasno tvrdko prepleskali z napisom »na-eijonalni blok . Čemu se skrivate za to krinko? In povejte mi, zakaj noče iti z vami v zvezo — razen nekaj uskokov in plačancev — prav nobena druga napredna politična stranka? Sem li morda temu tudi jaz kriv?!
2. Zategadelj sem na shodu v šiški, kjer so bili navzoči pristaši vseh strank, le tem rekel, da, če vržejo kroglico v katerokoli Skrinjico, bolje store, nego če jo vržejo v prvo, ki ima sicer za nosilca liste vsega spoštovanja vrednega g. Mohoriča, čegar Skrinjica po so nam prikazuje v lažnjivi obliki nekega »nacijcnalnega bloka« in je v resnici skrinjica anacijonalne mladinske klike. Ni torej resnica, da bi bil v svoji nesebičnosti pozval navzoče, naj vržejo svojo kroglico v klerikalno skrinjico.
3. Nisem šel nikdar na kako sejo v ‘škofovo tiskarno-;. Prav nič se pa ne ienlram priznati, da bi bil šel, ako
Kdo prevzame
Na svojem agitacijskem potovanju po Vojvodini, kjer prebivajo Nemci kompaktno, jo bil poslanec dr. Kreft od oborožene tolpe smrkovcev napaden ter tako nečloveško pretepen, da je obležal nezavesten v krvi sredi ceste. Njegovo življenje še dan as ni izven nevarnosti.
Ni to pr\jo nasilje, ki se je dogodilo nad vojvodinskimi Nemci iu par dni preje je poslanec Kralt osebno interveniral pri notranjem ministrstvu proti tefhi nasilji. Uspeh njegove intervencijo je bil ta, da je postal poslanec Kraft sam žrtev nasilju.
Vsak uvideven človek si more takoj izračunati posledice tega zločinskega napada. Verski nemški tisk bo zopet enkrat pognal krik o jugoslovenskem barbarizmu in naša sramota bo, da bomo mogli z dejstvi nastopiti proti sramotenju jugosloveuskega imena.
Že itak nismo na dobrem glasu in Če je le mogoče, se najde vedno kak naš •narobe politik, ki poskrbi, da se o nas -.labo govori. Kakšno sramoto nam je-prizadejal poslanik Spalajkovič, ko je dejal, da ne da Jugoslavija boljševiški Rusiji niti vagona moko, pa če pogine 10 milijonov Rusovi Koliko sramote smo doživeli že vsled Albanije in naše uprave! Sedaj so zločinski partizani nakopali Jugoslaviji novo sramoto in pobili na tla poslanca, ki je bil vedno lojalen jugoslovenski državljan, pa Čeprav je bil nemški poslanec.
Poleg sovražne italijanske, madžarske, bolgarske in rumunske propagande bomo morali sedaj prenašati še udarce sijajno organizirane nemške propagan-
u Narodu. “
bi bil vabljen in ako bi me v to pooblastilo načelstvo naše stranke. Med pošteno družbo, pa naj pripada tej ali >ni stranki, vedno rad sedem. Moja taktika naprarn SLS je znana in je nisem pihdar prikrival. Odkrito sem zanjo nastopil na seji glavnega odbora I\l\S v Beogradu. Pritrjevali so n i najodličnejši srbski politiki. Ta od pravega palrioiizma narekovana taktika se mi vidi edino pravilna. To bi p trdila tudi bližnja bodočnost. Devetdeset odstotkov slovenskega in devetdeset odstotkov hrvatskega ljudstva boste morali pognati v klavnico, 8ko- hočete uspeli s svojo bratpmorno politiko in s svojimi metodami. Ni ga v zgodovini primera, ki bi vam dal prav.
4. Kakor vsi drugi, je la/.njiv tudi meni na jezik položeni citat: »Naprednost spada med staro šaro.« Citiral sem le znani izrek nekdaj Žerjavovega prijatelja g. dr. Kukovca, ki je v nekem svetlem momentu dejal, da spada naš boj med »liberalizmom« in »klerikalizmom« v ropotarnico. Izvajal sem, da je predvojno, od ranjke Avstrije nabrušeno orožje, ki smo se ž njim bili pobijali na veliko radost naših narodnih nasprotnikov, obrabljeno in za ta trenutek neaktualno. Danes gre za državne probleme, ne pa za kaka provincijalna politična vprašanja.
5. Svojega poliiičnega prepričanja nikdar nisem zatajil ali izpreminjal. Zakaj pa sem moral izstopiti iz od mladinske klike vodene JDS in z menoj tisoči,je dovoljno znano. Morali smo storiti ta korak, ako smo hoteli ostati zvesti svojemu poštenju in hoteli ostati značajni možje. Kako prav smo storili, so pokazali vsi poznejši dogodki. Ni je danes v Sloveniji bolj reakcionarne in nazadnjaške stranke, nego je SDS. Pa si še domišlja, da je »narodna : in da je »napredna«.
6. Kot poverjenik za pravosodje nisem izvrševal svojega odvetniškega poklica. Za mojo odvetniško pisarno je bil od odvetniške zbornice imenovan namestnik. Ako je iz te pisarne šla kaka prošnja za pomilostitev na ministrstvo pravde preko poverjeništva za pravosodje, take prošnje s svojo vednostjo načeloma nise m osebno reševal. Jo vse zaman, ne morete mi blizu, gospoda moja. Greh, ki bi mi ga kot poverjeniku za pravosodje mogel kdo očitati, bi bil morda edino ta, da sem bil v pomilostitev predlagal — g. dr. Gregorja Žerjava.
, Dr. Ravnihar.
odgovornost.
tle. In to včasu, ko prihajajo na dnevni red medzavezniški dolgovi, ko se pričenja izvajati Davvewi načrt. Življenjske važnosti so na ta vprašanja za našo državo, ker je od njihove rešitve v veliki meri odvisen napredek našega gospodarskega stanja, kar je predpogoj konsolidacije. Kako naj bodo tt vprašanja za nas ugodno rešena, te pa zgubljamo dnevno prijatelje in če nam bo vzela mogočna tuja propaganda zadnje simpatije, ki jih Se uživamo.
Nobenega dvoma ni, kdo jo pravi krivec krvavih dogodkov v Novem Siocu. Na podivjani Sinaovci, na one zločinske tolpe, ki je pobila narodnega poslanca! Pravikrivoi so tisti, ki so dali Srnaov-com orožje, ki niso razpustili te družbe uiti tedaj, ko j« ubijala OrjunaSe! Tisti, ki je trpel enasilja Srnaovcev,tisti, ki je to bando fivoriziral, listi je tudi kriv krvave vojvodinske ndelje in vseh njenih posledic. Nanj pa mora tudi pasti odgovornost za te dogodke in če je pravica na svetu, bo tudi padla.
Odgovorni pa so tudi vsi tisti, ki podpirajo te pokrovitelje pretepačev. Vsi oni, ki delajo tlako /a sedanje mogotce, so sokrivi na krvavih dogodkih v Novem Sivcu in so sokrivi na sramoti, ki nas bo zaradi teh dogodkov zadela.
In zato vprašamo vse, ki agitirajo za lažnjivi »Nacionalni blok« iu ki pomagajo sleparili z nacionalnimi gesli:
Ali imate pogum, da prevzamete odgovornost za poboj poslanca? Ali prevzamete odgovornost zn posledice poboja? Ali ste eno z nasilnimi ali ne? — Govorite. Vaša je beseda!
Naš roman.
V	kratkem prične izhajati v našem listu roman
»BURNI DOŽIVLJAJI«,
ki ga je napisal sloviti amerikanski pisatelj Jack London. Kdor pozna neodoljivo privlačnost tega velikega umetnika in sugestivno silo, s katero pripoveduje o veselju in trpljenju zlatokopov na Alaski ali pa slika prečudežnih dogodivščin polno življe-je kolonistov na otokih južnega morja, temu ni treba našega romana še posebej priporočati.
Jack London, ki ga Amerikanci s ponosom imenujejo za svojega Kip-linga, je v svojih mladih letih peš prepotoval Kanado in Združene države, nato pa kot mornar več let križaril med Sandwich-kimi, Salomonskimi, Markiškimi otoki ter obiskal tudi Tahiti in Avstralijo. — Njegovi romani so nastali iz neposrednega opazovanja, zato so polni življenja in verne slike razmer in običajev v krajih, o katerih pripoveduje.
Osebe, ki nastopajo v njegovih povestih so pijonirji civilizacije v teh oddaljenih krajih, ljudje ogromne energije. Neverjetna sila duha in volje ter nadpovprečna fizična moč in vztrajnost diči te čiste in krepke osebnosti; njihovo burno življenje poteka v večnem boju z nevarnostjo, ki kreše in jekleni njihove značaje.
Naš roman »Burni doživljaji« se odigrava na Salomonskih otokih. Pisatelj nam slika življenje belega kolonista, ki s silo svoje volje in »plamenom gospodstva« kroti nad 200 upornih črncev. — Poleg njega nastopa v romanu žena, ki mu je vredna tovarišica v neštetih nevarnostih, ki ju obdajajo. Nasprotja med tema dvema, enako krepkima svobodoljubnima in neodvisnima značajema na eni strani in njiju složni boj proti skupnim nasprotnikom tvorijo vsebino dejanja v tej povesti, ki spada vsled mojster-skega slikanja miljeja in napetosti dejanja med najboljša dela Jack Londona.
Odlikovanja.
V	zadnjem času se je vsul na presrečno Slovenijo kar cel dež. odlikovanj. Učitelji in župani, gasilci m kulturni delavci, trgovci in industrialci so deležni tega dežja in skoraj ne bo v Sloveniji moža, ki ne bi nosil na svojih prsih kako odlikovanje-
Prav in Jepo je, da se zaslužni možje naigradijo in radi priznamo, da je med odlikovanci vse polno mož, ki so svoja odlikovanja več ko zaslužili. Toda ena stvar je pri tem, ki daje vsem tem odlikovanjem poseben pomen. Ves ta dež odlikovanj se je vsul namreč ravno v volilni dobi.
In to dejstvo jemlje odlikovanjem vso ceno, to dejstvo mora ogorčiti ne samo odlikovance, ampak tudi vse one državljane, ki ljubijo našega kralja.
1 li imate, gospodje, ki ste predlagali (a odlikovanja, v resnici tako malo malo takta, da ne razumete, da se v volilni dobi ne dela odlikovanja en mas-«e? Ali so mar odlikovanci leta dolgo nesebično delovlai v prid javnosti zato, da prejmejo odlikovanja v volilni dobi, ko izglodajo ta nujno kot volilne nagrade?
Sedanji volilni dež odlikovanj je slaba usluga odlikovancem, slabša pa monarhiji- Ali vi brezvestni politični špekulanti, ki ste ta dež povzročili, res ne čutite, da vlačite kraljevo ime s svojimi vrtilnimi odlikovanji v nižine dnevne politi! e? Ali res ni v vas toliko poštenosti, da bi predlagali odlikovanja samo tedaj, kadar je izključen vsak dvom, da je bilo odlikovanje dano tudi iz drugih ozirov ko za dejanske zasluge?
Malenkostna stvar so končno odlikovanja. Toda značilno je, da tudi v tej malenkostni stvari niso mogli zatajiti sedanji mogotci svoje narave in da so tudi v tej stvari dokazali, da so brez takta in samo čislo običajni strankarski špekulanti.
Naročajte .Narodni Dnevnik*
Pozabljeni jugoslovenski dobrovoljei y Rusiji.
Na naslov zunanjega ministrstva.
Leta 1920. je po katastrofi Kolčakov« armado zadela jugoslovenski polk Matije Gubca nesreča, da je bila večina polka od boljševikov ujeta. Ista useda je doletela par tednov preje jugoslovenski • polk Majora Blagoti«), ki je veljal kot srbski polk in bil zadnji preostanek ode-škega korpusa in bil znan po svojem odločno srbskem in monarhističnem stališču. To omenjamo, da ne bi kdo mislil, da je bil jugoslovenski polk ujet vsled boljševističnega naziranja njegovih elanov.
Tekom let se je posrečilo večini vojakov deloma skupno s transporti avstrijskih ujetnikov, deloma kot italijanski državljani in deloma na lastno srečo priti v domovino. Toda vsem ni bita sreča mila in tako se nahajajo še danes v mrzli Sibiriji jugoslovenski dobrovoljei, ki bi nad vse radi prišli v domovino, ki pa kljub vsemu prizadevanju ne morejo stopiti v stik z našim zunanjim ministrstvom.
Te dni smo prejeli po posredovanju prijatelja obupno prošnjo štirih jugoslo-venskih dobrovoljcev, ki žive v Nižne-Udinsku v Irkutski guberniji in ki so se brezuspešno obračali na pomoč že na vse strani.
Ti zapuščeni naši bratje so: Miha Verk iz Bukovja, občina Sv. Štefan pri Celju, Franjo Sitar iz Vidma, okraj Brežice, Ivan Cizelj iz Rtič pri Brežicah in Ivan Renko z novomeškega okraja. Vsi ti rabijo za povratek jugoslovenski petni list, ker se drugače ne morejo vrniti. Po sedanjih zakonih Rusije velja namreč vsakdo, ki živi. v Rusiji za ruskega državljana, dokler ne dokaže nasprotnega. Ti naši ljudje pa so seveda že davno brez dokumentov in domovnice, katere so jim bile poslaue z doma, nimajo v Rusiji nobene veljave. Ruskim državljanom pa dajejo sovjetske oblasti potne liste za v tujino le v izrednih slučajih in le komunistom in ni niti misliti, da bi mogli dobiti naši dobrovoljei ruski potni list. Ce se hočejo torej ti štirje naši dobro-voljci vrniti v domovino, potem se morejo vrniti edinole z jugoslovenskim potnim ltetnm.
Da bi prejeli jugoslovenski potni list so naprosili ti naši pozabljeni bratje če-hoslovaškega predstaviteija v Moskvi. Ta jim je odgovoril, da se najbližje ju-goslovensko zastopstvo nahaja v Varšavi. Lansko leto septembra meseca se je nato eden osi te zapuščene četvorice obrnil na naše zastopstvo v Varšavi, ki pa seveda ni dalo nobenega odgovora. Nato so se obrnili na italijanskega zastopnika v Moskvi, ki jim je v kratkem odgovoril, da ni v Rusiji nobenega jugoslovenskega ra-stopnika in da je on naprosil ital. poslanika v Beogradu, da intervenira pri jugoslovenski vladi za nje. Končno so se obrnili naši dobrovoljei šo naravnost na jugoslovensko zunanje ministrstvo v Beogradu, pa do danes še niso pobili no-_, benega odgovora.
Čehoslovaški in italijanski zastopnik sta našim državljanom takoj in točno odgovorila, le od naših zastopstev pričakujejo naši državljani zaman odgovora! Stvar je tako nezaslišana, da se obsoja sama.
Pozivamo zunanje ministrstvo, da stori
svojo dolžnost in da se nemudomn zavzame za našo rojake v Rusiji. Ne sai#> za ene štiri brate v Nižne Udinskem, temveč sploh za vse naše rojake, ki že deset let čakajo na srečno uro povratka v domovino in ki so zvesti in dobri sinovi svoje pozabljive domovine.
Upamo, da bo naš apel zadostoval, pa čeprav vemo, da ima sedanja vlada zini-sel samo za volitve in čeprav smo v dobi, ko partizanski interesi zatemnjujejo drugo delo.
INVALID IN VLADA "
Ražimsko časopisje piše dan na dan, kako jo vlada za invalide, ker jim bo izplačala 100 milijonov dinarjev. Invali di pa čakajo dan na dan, kedaj prejmejo prvi dinar. Do dane« jo bilo še vse pričakovanje zaman. Toda vlada ni pozabila invalidov. Nasprotno! Sredi v-me jim je priskrbela priboljšek. Celi vrsti listov je prepovedala kolportažo in posledica, invalidi kolporterji so br#* kruha. Tako sluti vlada za invalide.
NARODNI DNEVNIK, 28, januarja 1925.
rztia/Botimmnmmmmmmmm—mmmmmmmm** m ■—v——p———mb———■—
Za državljansko svobodo — proti terorju!
Ko je Mussolini pred par leti vzpostavil svojo strahovlado in začel svoje nepokorne sodržavljane pitati z ricinovim oljem, se je zgražal ves kulturni svet, e^, kaj takega v 20. stoletju nikjer drugod v Evropi ni več mogoče.
Toda prišlo je drugače! Naši centralisti in kegemonisti so hoteli čez noč iz treh narodov aii plemen (kakor hočete), ki so sto- in stoletja živela pod čisto različnimi gospodarskimi, političnimi m kulturnimi prilikami, v eno maso z isto mentaliteto, z isto kulturo in z absolutno nadvlado beograjske čaršije nad celo državo. Kaj so doživeli centralisti? Polom svoje ideje na celi črti! In ker so obupali nad idejno močjo svojih strank, so se zatekli k nasilju! K protizakonitemu nasilju, ki ga obsoja danes ne samo vsak jugoslovanski državljan, ki ima kaj čuta za osebno dostojanstvo in svobodno državljanstvo v okviru zakonov, ampak tudi ves kulturni svet!
Naša država velja danes v vsem kulturnem inozemstvu kot protip terorističnega Balkana, kot zemlja, kjer človek ui varen svojega življenja, kjer brat bratu' tepta njegove najprimitivnejše državljanske pravice! Ali ni to žalostno?
In kdo je zastopnik terorja, ki se je uvedel v Sloveniji? To je ona klika »mladinskih« kolovodij v Ljubljani, ki se je že tako obsovraiila med narodom, da je naziv »mladin« danes postal za dostojnega človeka — psovka!
In kaj počenjata terorista Pribičevič-. žerjav danes v naši državi ?
Aii ni volilni proces (tako ga moramo po pravici imenovati) proti Radiču in tovarišem — blamaža?! Vladajoča zaslepljenca ne vidita, da se z nasiljem narod odtujuje državi in da bomo imeli močno državo šele potem, ko bomo dosegli pošten sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci!
V	Sloveniji smo bili do sedaj kolikor toliko navajeni na red in mir! In kaj se godi dane3?
Tiskovna svoboda je ukinjena! Policija in veliki župan dr. Baltič na višje povelje enostavno za-branjujeta izhajati listom, ki kakor n. pr. »Narodni Dnevnik« in »Nova Pravda«, gotovo niso protidržavni! Ali smo še v Evropi? Ali odgovorni faktorji ne vodo, da jih čaka težka odgovornost za njihovo protizakonito postopanje?!
Sv obodno politično prepričanje je — ubranjeno ! Gorje državnemu uradniku, ki ne tuli z volkovi! Gorjo lačnemu javnemu nameščencu, ki pravi, da ni sit! Gorje upokojencu, ki s svojo borno pokojnino, s katero ne more no živeti ne umreti, ni zadovoljeni Žerjavova metla ga transfe-riro, ga preterira, ga maksimira, ga penzionira!
Gorje trgovcu, ki se drzne javno pripomniti, da so mladini zakrivili zamenjavo 1 :4 (pravilno 1 :5, ker 20% ne bomo nikdar videli!) in ki se upa javno izpovedati svoje politično prepričanje!
Gornje davkoplačevalcu, ki toži nad neprimerno večjimi davki v Sloveniji, kot pa drugod! 'iaKOj% občuti Žerjavovo kopito!
In čim čimbolj se bližajo volitve, tembolj se teror velinega mojstra stopnjuje!
Ali se ni takozvani »Nacionalni blok« v Sloveniji zli-mal na nasilni način? Vabilo Žerjava so odklonili po vrsti: radikali, kmetijci, narodni socialci! In kaj se je zgodilo? Mož je ujel par plačancev iz drugih strank na svoje limanice, proglasil stranke za disidente in uskoke,
—	disidente in uskoke pa za Radikalno Stranko, Samostojno kmetsko stranko, Murna za republikanca in Koruna za socialdemokrata! Iz par plačancev in iz svoje samostojne demokratske strančice je potem zliinal »Nacionalni blok«, ga prebarval z državnimi barvami — in ga sedaj s cirkuško reklamo predstavlja kot blok državotvornih elementov! Kdo bo nasedel tej mistiiikaciji?
Toda to nasilje, ta teror se mora siroti! Ako imajo naši ljudje še kaj spoštovanja do somih sebe, bodo 8- februarja s kroglico v roki pokazali vrata nasilnikom in njihovim plačancem in slugam! Zupanič, Pivko, Mohorič — ali Vas ni prav nič sram? Ali so Vam profesure, ravnateljska mesta in udobne službe tako zmešale glavo, da hočete deliti žalostno usodo, ki Čaka vse, kar se drži Cekina?
Hočemo biti svobodni državljani, hočemo zaščito zakonov, hočemo v njih okviru osebno svobodo, hočemo neodvisnost uradništva! Doli s terorjem, proč z onimi, ki hočejo, da poljubljate roko, ki Vas tepe!
G. MINISTER NA AGITACIJI.
Okrajno glavarstvo v Krškem je razposlalo vsem županom in drugim uglednim osebam sledeče povabilo, ali bolje rečeno poziv:
»V sredo, dne 28. januarja t. 1. po-seti službeno tukajšnji srez minister za šume in rude, g. dr. Žerjav.
Gospod minister se pripelje z avtomobilom iz Ljubljane in prispe v Krško okoli 10. ure.
Gospoda ministra spremlja g. veliki župan in šef njegovega kabineta, g. dr. Mario Krmpotič.
Po svojem prihodu v Krško sprejemal bode gospod minister v uradnem poslopju sreskega poglavarja stranke in deputacije.
V	imenu g. ministra Vas vabim k obedu, ki ga priredi g. minister v dvorani hotela Gregorič v Krškem.
Udeležitev mi prosim, radi naročila obeda, javite tekom 24 ur.«
Vabilo je tako lepo in dela g. ministru tako čast, da je vsak komentar v resnici odveč.
Upamo, da je bil obed boljši ko pa govor g. ministra. Vsaj nekaj so tako imeli naši župani od tega, ker so se morali udeležiti agitacijskega banketa.
Patentnellaži Jutra'*.
Izstop Vojc Marinkoviča.
V nedeljo je »Jutro« razveselilo svoje obupane pristaše s tatarsko vestjo, da se je v demokratski stranki izvršil nov razkol in da je posl. Voja Marinkovič izstopil iz demokratske stranke, ker da se ne strinja z Davidovičevo politiko. Njegovemu primeru da bodo sledili še drugi.
»Jutrovac vest je seveda navadna voli lua laž, ker Voja Marinkovič je odložil samo mesto v izvrševalnem odboru stranke in to zaradi zaposlenosti, dočim pa je ostal član glavnega odbora demokratske stranke.
Demokratski zbor v Beogradu.
V torek je poročalo »Jutro«, da je doživel Davidovie na svojem shodu v Beogradu popoln poraz in da je bil shod slabo obiskan.
»Politika«, ki ni demokratska in ki velja za najbolj resen beograjski list poroča, da je bil Davidovičev shod v Beogradu eden najbolj uspelih shodov in da se ga je udeležilo preko 2000 ljudi. Med poslušalci je vladalo ves čas shoda, ki je trajal dve in pol ure, zelo dobro razpoloženje.
In da je bilo na shodu v resnici dobro razpoloženje, par primerov:
Shod je otvoril Velislav Bulovič, ki je
v	kratkih potezah orisal zgodovino demokratske stranke. Za g. Pribičeviča je dejal:
»Pribičevič je razdvojil našo stranko in bojim se — kar ne daj Bog, da bo storil to tudi z našo državo.«
Vzkliki: Dol z izdajalcem!
G. Pribičevič je pozdravil zbor v Varaždinu z besedami: Pomozi Bog, junači!
Vrag mu pomagaj
! (Buren
Vzklik: smeh.)
Kot drugi je nastopil Vulovič, ki je dejal:
»Mislil je, da mu visi krona nad glavo m da more ko vladar govoriti narodu. In dejal je:	Kadar	se	vrnete v svoje
hiše, odnesite jim moje pozdrave!« — (Smeh.) Klici: To je politična propalica!
Kaj je delal g. Pašič tekom teh šestih let, je vprašal drugi govornik Pops. Klici: Delal in denar služili Pašič je bil tisti, ki je dvignil Radiča. (Pritrjevanje.) —
Ko se je pojavil na odru učitelj Stankovič, ki je bil upokojen, ker je nastopil proti Pribičevičevemu nasilju, so zaorili po dvorani klici:
Dol s Pribičevičem! Živel borec za narodno svobodo!
Stankovič pravi, da je borba za demokracijo združila pod eno zastavo veliko število borcev. Toda en abnormalen tip, en predstavnik' avstrijakantsva je vpeljal pri na3 avstrijske metode, da pričenja narod sovražiti držalo. Pribičevič gradi na mržnji svojo moč! — Klici: Dol ž njimi Dol ž njim!
Stankovič govori proti onim, ki pravijo, da je srbstvo v opasnosti. Najvišji interes srbstva je v jugoslovanski za-jednici! (Burno odobravanje!)
In v takem razpoloženju je potekal ves shod. Mogli bi navesti še veliko hujše citate iz »Politike«, pa ne, to zaenkrat zadostuje, ker že sedanje poročilo dokazuje, da je Beograd jugoslovanski, kakor je še vedno bil in da bo Srbija neusmiljeno obračunala z vsemi, ki so nasprotniki svobode, ki so hlapci nasilnikov! živela svobodna Jugoslavija!
Votivna
PRAVICA TEMELJ DRŽAVE,
Država, v kateri propada pravica, je izgubljena. Ta zakon je zapisan in potrjen v zgodovinah vseh narodov. Pravica pa propade v tistem hipu, ko niso več neodvisni oni, ki jo izvršujejo — scdniki. Zato je neodvisnost sodnikov predpogoj obstoja za vsako državo. V Sarajevu pa se je dogodilo sledeče:
Takoj po »Obznani« je bilo vse polno hrvatskih sodnikov v Bosni odstavljenih in sicer brez preiskave, zato tudi brez krivde. Vrhovno sodišče je nato izvedlo proti odstavljenim sodnikom disciplinarno preiskavo in na podlagi nje odredilo, da so bili vsi sodniki protizakonito odstavljeni in da zato nastopijo zopet svojo službo.
Sodniki so bili odstavljeni od sedanje vlade, katere sluge so v Sloveniji, dr. Žerjav, dr. Pivko in Ivan Mohorič! Nacionalisti, ki hočete Jugoslavijo, ali morete v resnici biti za one, ki rušijo v Jugoslaviji pravico — fundameut države! Ali je vaš idealizem ugasnil, da ste že nasprotniki neodvisnosti sodišča?
borba.
NOVA BLAMAŽA VLADE.
Kakor, da bi otroci sedeli na vladi. Najprej je dejal državni podtajnik Wil-der.v razgovoru z urednikom dunajske »Presse«, da ima vlada v rokah veleizdajalsko pogodbo, ki da jo je sklenil Radič z Madžarsko. Madžarska vlada je nato odločno izjavila, da taka pogodba ne obstoji. Posledica tega je bila, da je g. Wilder zanikal, da je dal uredniku »P res se« kak tozadeven interview. Par dni kasneje je g. Wilder izjavil, da vendarle obstoji pogodba med Radičem in sovjeti. Pred par dnevi pa so režimski listi celo celotno priobčili besedilo te senzacionelne veleizdajalske pogodbe. Sedaj pa javlja poluradno beograjsko »Vreme«, da ta pogodba ne bo priložena sodišču, ker ni na njej nobenega podpisa in ker so tudi ne ve, fe jo je Radič poslal na Madžarsko. — Kaj torej delajo iz te pogodbe takega slona, če je pa pogodba taka, da ne vzdrži kritike sodišča. Ali se vlada res ne zaveda, da se s takim cincanjem samo ruši avtoriteta države. Ali so mar na vladi ne samo starci, temveč tudi otroci?
Prosveta.
Ljubljanska drama.
Dostojevski: »Stričkov sen.«
Komedija v dveh dejanjih (petili slikah). Ono učinkovitosti kot jo je imela dramatizacija »Idiota« in tudi »Ane Ka-renine«, ta skrbno pripravljena in po vlogah dobro razdeljena komedija ni prinesla docela. Manjkalo je vžigajočega ognja dejanja, avtorjev humor jo bil na sceni še bolj zategnjen in glavni osebi knježjega strička jo bila dodeljena sicer sijajno kreirana Bolo-vloga. Delo samo pa nudi celo serijo večno-človeških tipov. Afanazij Matvejič, zakonski mutec in Moskalovna incijativa svojega doma sta vrlo pogojena. Studijo zase tvori »komponiran Človek« knez (g. Putjata). Kup intrigantov in hinavcev se lovi za ujegovim denarjem in naslovom. Mati kupčuje za hčer, celo malomeščansko ^esto malikuje pred to telesno in du-?>vno razvalino. Vsa ta zaplotniška družba »e preliva pred nami v zelenkasti zavisti, bledem strahu in zlagani gorečnosti.
Vse na njih je nepristno in zaupanje med njimi neznano. Dostojev-»kljev humor teče v gostih barvah. Med-
tem, ko po svoje zabava, nas navdaja k študiju.
V	naslovni vlogi je starega knoza igral režiser g. Putjata. Premišljen je v izborni maski, govori z »bivšim glasom« izžetega in bebastega starca in je podčrtal idiotsko aiektiranost senilnega aristokrata, pred katerim kleči neumna družba. Deklamatorsko Moakalovno je temperamentno in odlično podala ga. Medvedova, g. Levar je bil eleganten, a malo nenaravno podan Mozgljakov. Zi-na (ga. Nablocka) je v prvih slikah presenetljivo izboljšala govorico, katere pa žal naravno ne more občutiti. Kostumeri-ja in zgodovinski stil pa je bil skrbno in okusno održan. Prav dober je Matvejič (g. Cesar) in gobčevske dame so v skupini (kar je treba zopet pohvaliti) kot poedino prav diskretno pokarikirale malomeščansko Častikrajo. Zlasti je gdč. Rakarjev« in ga. Vera Danilova doprinesla značilne šnrže. Gledališče obupno prazno: 26. v mesecu premijera izzab .. !
—i.
šentjakobski koncert. Napredno društvo ra Šentjakobski okraj vzdržuje poleg svoje velike vzorno urejene knjižnico tudi gledališki oder, orkester in pevski zbor, ki so se polagoma razvili v važne ljubljanske kulturne postojanke.
Orkester in pevski zbor sta priredila v petek, dne 23. t. m. v dvorani Filharmonične družbe lep koncert, ki bi bil zaslužil mnogo večji obi3k kot ga je bil deležen- Orkester se je pod veščo roko svojega dirigenta g. Danila Bučarja že konsolidiral. Pritegnil je v svojo sredo dobre in ambicijozne godbenike in je izpopolnil posamezne skupine. Izvajanje Balfoja uverture k operi »Ciganka« in spremljevanjo Bčriotovega koncerta za gosli, katerega je zelo hvalevredno in za samouk občudovanja vredno izurjenostjo prednašal g. F. Smolik — jo bilo skoro precizno. Šentjakobski pevski zbor
—	ne sicer številen, pa glasovno dobro zaseden — je pokazal pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Grdbminga od svojega nastopa na Zvezinem koncertu razveseljiv, velik napredek. Posrečilo so se mu posebno Devova koroška narodna »Jegerle« in Adamičevi »Kje sl svoje lice umila« ter originalna »Za njo kot riba za vodo«, ki je ta večer doživela prvo izvajanje. Intouačno manj točen in zanesljiv je bil zbor v Pavčiče-
vi	»Novoj je pa lep večer«, prave sklnd-nosti s solistom mu jo manjkalo v Adamičevi »Serenadi«. To, kar je pa dobrega pokazal, ga usposablja za težje naloge. Gg. Bučar in prof. Grfibming sta bi-
la za svoje trudapolno delo odlikovana z venci, trobojnicami, g. operni pevec Zathey, ki je izvrstno zapel Ballovo »Ce bi bil mlajši« in Meyerbeerovo arijo iz »Hugonotov« pa je prejel v priznanje šopek. — Poslušalci so vse nastope in izvajanja sprejeli z navdušeno pohvalo, —
Ljubljanska opera. V soboto zvečer so peli prvič slavno Mozartovo opero »Don Juan«, katero je insceniral režiser g. 0. šest, glasbeni part je vodil kapelnik g. N. Štritof. Opera je bila izvrstno naštudirana in izvajana ter je dosegla velik uspeh. Soliste gg. Betetto, Zupan, Cvejič, Lovšetova, Zathey, Kovač, Thalerjeva je publika živahno aklamirala.
—	Naše čestitke!
Nova skladba. Zveza slov. pevskih zborov je izdala 6 narodnih peemi iz Kokošarjeve zbirke, katere je za moški in mešani zbor priredil Emil Adamič. Gena partituri 10 Din- Naroča se pri »Zvezi« v Glasbeni Matici v Ljubljani. —
Litijski pevovodja in skladatelj Peter Jereb je izdal zbirko 10 moških in mešanih zborov. Cena partituri 12 Din, 10 izvodov 100 Din, nadaljnji po 8 Din. Zbirko razpošilja skladatelj sam iz Litije. —
POD OKRILJEM PAPEŽA.
Tako sijajno se bore mladinski generali proti klerikalcem, da so končno ponosni, ker da so prilezli pod okrilje papeža. Upamo, da bomo videli pri letošnji velikonočni procesiji vse mladinske generale z g. Ribnikarjem, Kramerjem in dr. Žerjavom (da jih imenujemo po rangu z rožnimi venci v roki, ko bodo prosili Boga, da jim odpusti njihove politične grehe, ker volilci ne bodo tako usmiljeni.
KDO PLAČUJE MURNA?
Proti oiicielni listi g. Prepeluha je nastopil kol >ta pid vi radičevac«, gosp. Murn. Radicevski listi, kolikor jih še izhaja, pravijo, da ni g. Murn Radičev kandidat. Jasno je torej, da g. Murn ni prejel od radičevcev za svojo kandidaturo niti ficka. Znano pa je tudi to, da ni g. Murn eden tistih, ki bi iz svojega dajal za politične stvari. O tem bi vedeli povedati kmetijci zelo mnogo interesantnih stvari. Kdo torej plačuje g. Murnu volilni časopis in agitacijo? — Jasno, da tisti, v čegar interesu je Murnova kandidatura. V tem oziru je treba pomisliti sledeče: Za enkrat je gotovo, da dosežejo na Kranjskem količnik samo klerikalci in kmetijci. Če ne bi bili radičevci razcepljeni, potem bi bilo gotovo, da bi bil g. Prepeluh tretji. V tem slučaju pa je kandidatura g- Žerjava brezpogojno propadla. — Pa se je pojavil g. Murn!
»ATA POLOMIJA«.
»Slovenski Narod« ga vedno polomi. Komaj so uredniki »Jutra« z muko in težavo napisali na povelje slavospev katoliški cerkvi in začenjali svoj neod-kritosrčen korfiteor in komaj se je začela intrvencija vlade pri sv. stolici, že je »Slovenski Nared« vso stvar zavozil. Objavil je članek,, v katerem poziva naprednjake k izstopu iz cerkve in sedaj imajo klerikalci tehten argument, da zagovarjajo svoje politikujoče duhovnike. Ker naj si gospodje »prvobori-telji proti klerikalizmu« ne domišljuje, da bo papež proti duhovnikom, če se boro proti stranki, katere glasilo kliče k izstopu iz katoliške cerkve. — In take patentirane nerede hočejo voditi protiklerikalni boj! »Popelne, popelne, ne pa politiko, ata Narod!
----------- I
— Likvidiran spor. V bitoljskem okraju je bila vložena poleg oficielne demokratske liste, katere je bil nosilec Kumanudi, še disidentska lista Lešnja-reviča. Sedaj je bil dosežen sporazum med obema skupinama in je Lešnjare-vič svojo kandidaturo preklical in se zavezal, da bo v posebnem oklicu pozval vse svoje pristaše, da glasujejo za oficielno demokratsko listo.
— Tudi radikali preganjani. Bivši narodni poslanec Milan Lazarevič je nastopil kot protikandidat Nikole Pašiča v Sremu. Predvčerajšnjim je izdal na svoje pristaše volilni proglas, katerega je policija najprvo odobrila, nato pa kon-fiscirala. To se je zgodilo po naročilu dr. Janjiča, ki je okrajni kandidat v Sremu in ki ima dosti vzroka, da se trese za svojo izvolitev.
as Polomija Veliiarja Jankoviča. Lepi Jankovič je hotel prirediti v Kotišniei, ki je v njegovem volilnem okraju, shod. Ko je prišel v vas, so ga kmetje napodili s kamenjem in vzkliki: »Ne maramo lopovov!« Topčiderski Velisar se je moral umakniti v kavarno, pred katero se je razvil pravi boj med plačanci Jankoviča in pa opozicionalci. V boju je bil nato ubit kmet Celikič.
nr Raspor v radikalni stranki. Uroš Brkič, bivši radikalni poslanec in eden prvih organizatorjev radikalne stranke, je priobčil v »Smotri« oster članek proti sedanjemu vodstvu radikalne stranke, ker je bil izključen iz stranke Bora Lazarevič, ki je postavil v krajinskem okraju proti lepemu Velizarju svojo radikalno listo. Brkič pravi: »Vse, kar se odigrava v krajinskem okraju, odobrava Pašič na ljubo svojemu kumu Velizarju. Naj Pašič zna, da bomo vsi preje za Turke, ko pa za Velizarja Jankoviča. Bil sem ‘25 let poslanec, toda za mene ni nikdar agitirala policija, temveč izvoljen sem bil po volji naroda. Sramoval bi se, če bi bil kandidat po volji policije.«
Narodna zajednica.
Shod .»Narodne zajednice« v Poljanskem okraju. V soboto 24. t. m. se je vršil v PoljansKem okraju pri Lesjaku na klavnici prvi shod »Narodne Zajedni-ce«, ki je v vsakem oziru izborno uspel. Obširni gostilniški prostori so bili nabito polni, kar je dokaz velikega zanimanja volilcev za »Narodno zajednico«. Shodu je predsedoval preds. poljanskega krajevnega volilnega odbora R. E s t. Kot govornik pa je nastopil namestnik kandidata dr. VI. Ravniharja Rudolf J u v a n. V daljšem govoru je obrazložil pomen »Narodne zajeduice« ter dokazal, da je »Narodna zajednica« edini blok, ki prihaja pri skupščinskih volitvah v Ljubljani v poštev. Govornik je žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Govorili so še razni drugi govorniki, tako en zastopnik neodvisne delavske Zveze in en zastopnik demokratov. Na shodu so bili namreč navzoči tudi trije pristaši iz Žerjavove stranke in trije pristaši neodvisne delavske stranke. Pristaši Samostojne demokratske stranice so seveda kar obmolknili, ko so čuli od vseh strani ogorčenost volilcev do sedanjega režima. Ob koncu zborovanja so si Zer-javovci in Lemeževci skočili v lase, na čemur so imeli zborovalci prav posebno veselje. Shod je končal v najlepšem redu in ob splošnem navdušenju za »Narodno zajednico« ter smo prepričani, da bo Poljanski okraj kompaktno glasoval za »Narodno zajednico«. Ata »Narod« so seveda videli na sestanku samo — dva udeleženca...
Volilni sestanek »Narodne Zajed-nice v Ljubljani za Št. Peterski okraj se je vršil včeraj 27. t. m. Sestanku je predsedoval g. Šircelj. Po njegovih uvodnih besedah je govoril g. Juvan. Večne krize v naši državi, ki onemogočajo vsak miren politični razvoj in gospodarski napredek, morajo končati! Glavni vzrok krizam je partizanstvo in hegemonija beograjske čaršije! Potrebujemo in hočemo bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci! — Uradniško in invalidsko vprašanje sta nerešeni, stanovanjska beda traja nezmanjšano dalje 1 Hočemo delazmožen, demokratičen parlament, ki bo čim preje rešil ta pereča vprašanja! Številke zadnjih občinskih volitev v Ljubljani jasno govori, kje je večina napredne Ljubljane! Zahtevamo dostojen volilni boj: načinu »mladinske« agitacije in pisavi njihovih listov ne sledimo na njihova nečedna pota! Greom v boj proti korupciji in nasilju ter za zakonito svobodo in enakopravnost v državi! Ker je bil Ravnihar zadržan vsled drugega zborovanja, ga je govornik opra-vičel in promtno kvitiral deplasirano medklice nekaterih »inladinov«, ki so prišli na shod razgrajati in med katerim se je odlikoval znani Luku Jelenc. Po izvrstnem in splošno odo-bravanemu govoru g. Juvana je poskušala organizirana kopica ‘mladinskih razgrajačev sestanek motiti in razbiti, v čemur so žalostno skrahira-
li,	ker so bili v prav neznatni manjšini. Predsednik Šircelj je ob velikem navdušenju v redu zaključil izvan-redno dobro obiskan shod. Po končanem shodu se je rešila živahna politična debata. Pričakujemo, da »Ju-tro< poroča, da sta bila na shodu >dv udeleženca«, od katerih je eden shod razbil —!
t n Tf ———I■! ■TII% »lWKM»WWt-?a ■ M — ■ I■ W1
SLOBODAN JOVANOVIČ 0 KONFISKACIJI LISTOV.
Veliki srbski državno-pravni strokovnjak Slobodan Jovanovič pravi v svojem velikem delu o državnem pravu med drugim sledeče: »Upravna oblast (policija) more prepovedati i«hajanje časopisa pod pogojem, tl a to prepoved odobri s o d i š č c.<	—
Jasno je torej, da gre v tiskovnih zadevah zadnja beseda sodišču, če torej sodišče ne potrdi policijske prepovedi, potem jo ta razveljavljena. — Pri nas pa smo prišli že tako daleč, da je sodišče dvignilo prepoved izhajanja »Domoljuba«, da pa »Domoljub«, (ki ga sicer ni škoda, op. ured.) vseeno ne more iziti, ker ga takoj policija konfiscira. — Pravo se tako tepta na najbolj predrzen način, vsi naši veliki »državotvorni« pn molče in celo odobravajo postopanje policije. Ali v resnici tako malo ljubijo našo državo.
Politične vesti.
= Rueko-japonski dogovor. V ospredju vsega političnega zanimanja je ravno kar sklenjeni dogovor med Rusijo in Japonsko. Dogovor obsega v glavnem sledeče točke: Vse prejšnje konvencije In pogodbe se vnovič revidirajo z edino izjemo portsmoutskega dogovora. Sklenjena bo nova trgovinska pogodba. Japonski državljani, ki žive na ozemlju sovjetske republike, so enakopravni vsem drugim državljanom. Obe državi se zavežeta, da ne bosta vodile nobene sovražne propagande. Nobena država ne bo trpela na svojem ozemlju skupin, ki bi igrale vlogo takozvanih emigrantskih vlad. Sovjetska vlada bo dovolila japonskim državljanom razne industrijske koncesije na svojem ozemlju. Potem posebne pogodbe bo prepustila sovjetska vlada polovico nafta kancesij na Sahalinu Japoncem. Japonska vlada se zaveže, da bo izročila sovjetski vladi vso lastnino bivših ruskih vlad. Sovjetska vlada obžaluje krvave dogodke iz leta 1920- — Pogodba bo v najkrajšem času ratificirana in ratifikacijski dokumenti bodo izmenjani v Pekingu. Sovjetski politik Rakovski je izjavil, da nima japon-sko-ruski dogovor prav nobene osti proti Angliji. Sedaj bo spoznala Anglija kako veliko napako je storila, ker je odklonila francosko angleški dogovor.
— Davidovič na agitaciji v Južni Srbiji. »Politika«, ki ni demokratska, poroča: Dne 23. t. m. je imel v Velesu Davidovič shod, katerega se je udeležilo tisoč ljudi. Zborovalci so navdušeno pozdravljali Davidoviča, ki je poročal o volilnem položaju v državi. Po shodu je odšel Davidovič takoj v Štip in Kočane, da v bregalniškem okraju razvije agitacijo za demokratsko stranko. Na potu ga spremlja GO meščanov iz Velesa, ki so prostovoljno prevzeli nalogo, da ga na potu zavarujejo pred vsemi možnostmi.
— Če bi radičevci no volili. Zagrebški •Obzor ■ je na podlagi volilnih rezultatov iz leta 1923 izračunil, da bi v slučaju abstinence radičevcev dobili od 66 poslancev Hrvat-•;ke 111 Slavonije demokrati (samostojni in davklovičevci) 89 poslancev, radikali 19, pravaši 2, klerikalci 2, socialisti 2, komunisti 1 in Jugoslovenska Zejednica 1 poslanca. Ker so prejeli pri zadnjih volitvah na Hr-. vatskem demokrati in radikali skupno samo 16 poslancev, dočim je osvojil vseh ostalih petdeset Radič, zato je le malo verjetno, da bi Hrvatje storili Pribičeviču to veselje in se ne udeležili voHtev. Račun na abstinenco radičevcev se bo temeljito ponesrečil.
— Kandidatne listo v Srbiji. V vseh 28 volilnih okrožjih Srbije je bilo vloženih 164 kandidatskih list. Od teh jo bilo: demokratskih 35, radikalnih 30, neodvisno radikalskih 6, samostojno demokratskih 22, zemljorad-nickih 21, republikanskih 17, socialističnih 5, delavskih (komunističnih) 4, srbske 3, džemietskih 5 in raznih 5. V vseh okrajih so vložili svojo listo samo demokrati, radikali v vseh razven v zvečansko raškem okraju, kjer je vložena lista Nacionalnega bloka (edina v Srbiji), samostojni demokrati niso vložili liste v 10 okrajih, zemljoradniki pa v devetih. Najbolj so razkropljeni radikali, ki imajo 12 dvojnih list, če 6 list neodvisnih radikalov sploh ne Štejemo. Demokrati imajo dvojne liste v 7 okrajih, samostojni demokrati v treh in zemljoradniki v dveh okrajih. Izgledi so vsled tega za radikale slabi.
Drobne
Časopisi poročajo, da namerava italijanska vlada pokloniti D’ Annunziu vilo Falconieri, ki je bila nekoč last nemškega cesarja in ki jo je za fa»a v°i°e lilija sekvestirala.
Angleška vlada jo sklenila, da poveča vsled rusko japonskega dogovora znatno svojo mornarico na Daljnem Vzhodu.
V Budimpešti je bilo na nekem banketu, ki so »e ga udeležili madžarski in italijanski državniki proglašeno italijansko madžarsko pobratimstvo, ki naj veže oba naroda v skupni borbi proti Slovanom.
V Teheranu je bil aretiran notranji minister vsled komunistične propagande.
Po novem volilnem redu se upelje na Japonskem splošna volilna pravica.
Med sovjetsko Rusijo in Afganistanom je podpisana trgovinska pogodba.
NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM.
Opetovano smo vprašali ua policiji, zadnjikrat v pondeljek opoldne, če je naša prijava o zopetnem izhajanju »Narodnega Dnevnika« vzeta na znanje. Pa dobili nismo nobenega pozitivnega odgovora. \ sled tega smo morali biti pripravljeni ua vsako neugodno vest in zato nismo mogli iziti že včeraj, kakor smo napovedati. Nismo namreč taki bogataši, da bi mogli in smeli tvegati, da nam je Ust konfi-sciran ali da bi se list zaman tiskal. Zato smo morali čakati na odlok policije, ki smo ga končno tudi dočakali. Včeraj dopoldne smo prejeli od policije obvestilo, da je prijava »Narodnega Dnevnika« vzeta na znanje, da more torej »Narodni Dnevnik« izhajati.
Potrudili se bomo, da bomo svojim bralcem v vsakem oziru ustregli in upamo, da se smemo popolnoma zanesti na zvestobo' svojih naročnikov.
Nimamo niti vladne podpore in niti kakih skrivnostnih fondov, temveč navezani smo le na svoje pošteno delo. Zato ne moremo izdajati lista v tako razsipnem obsegu, kakor naši nasprotniki. Pa končno ni glavno, koliko je napisanega, temveč k a -ko je napisano. In prepričani smo, da vsa poštena javnost neprimerno bolj ceni list, ki piše le resnico, kakor pa list, ki v masi senzačionelnik vesti in škandalnih zgodb utaplja resnico in služi le sebičnim namenom posameznih oseb in strank.
Samo resnici pa bo služil naš list in zato stopamo s pogumom in samozavestjo pred slovensko javnostjo in uverjeni smo, da nas bo ta podpirala in nam ohranila svojo naklonjenost, da bo mogel »Narodni Dnevnik« tudi po svojem obsegu konkurirati z drugimi iisti.
Težak in naporen je boj, ki ga hoče »Narodni Dnevnik« izvojevati v korist naroda in države ter v dobrobit ljudstva.
In da bo boj zmagovito dokončan, zato na plan vsi, ki ste za poštenje, ki ste borci resnice in ki hočete triumf prave demokracije!
Uredništvo »iNarodnega Dnevnika .
— Ali se svoje firme sramujete? —
Glusilo dr. Nika Zupaniča, šaljiva »Samoupravam, si je nadela v svoji prvi štoviUti poonaslov »Politično glasilo slovenskega ljudstva.« V drugi Številni je c Samouprava«: reducirala ta podnaslov na »Glasilo Narociuo-radikalne stranke-.'. Četrta številka »Samouprave« pa je že zopet izšla kot »Politično glasilo slovenskega ljudstva«. Kaj se je zgodilo, gospodje, da niste več glasilo Narodno radikalne stranke? Ali mar firma »slavno, stare.< stranke ne vleče zadosti? Ali ue daje Pašiceva brada zadosti »žegnar. za volitve? Aii pa pripravljate kak nov senzacijouelen skok?
— Za predpuat. Šaljiva -Samouprava^ poroča, da je priredil dr. Niko Županič pretekli teden že drugi zmagoslavni pohod po Belokrajini im novomeškem okraju. — Razlika med centralizmom in avtonomijo je po mnenju zabavne »Samouprave« v tem, d aima vsled centralizma Slovenija d^ velika župana, dočim bi po zahtevi avtonomije imela samo enega-
vesti.
Švedski ministrski predsednik Bran-ting je podal vsled bolezni demisijo.
Veleposlaniški svet je sklenil, da pošlje k bivši cesarici Žiti posebno komisijo, da se informira o njeni propagandi. Komisija je upolnomočena, da prestavi Žito na kak neevropski otok v 9lučaju, da Žita popolnoma ne opusti vsake propagande.
Češka Narodni Rada (Češki narodni
svet) je praznoval te dni petindvajsetletnico svojega obstoja. V Narodni radi je bilo koncentrirano vse češko delo za osvobojenje naroda, v njej so si v brat-ski slogi podajali roke pristaši najrazličnejših strank. Nujno potrebno bi bilo, da tudi pri nas premostimo strankar/ ska nasprotja z Narodnim »vetom U»' * imamo vsaj eno korporacijo, v 1 ne igrajo partizanski interesi Pn< go. — Jubilantki naše čestitk®-
Dnevne vesti.
Dftn* rozdrav.
Prvi pozdrav nam je naklonila policija s tem, da nam je za osem dni zadržala izhajanje lista. Drugi pozdrav pa oam je privoščil naš stari pritajetlj — ata Narod. Njegov pozdrav nas je vsled svoje iskrenosti naravnost dirnil, tako iskreno je pokazal »Slovenski Narod« svojo jezico. Takole nas priporoča Slovenski Narod« svojim nezadovoljnim naročnikom:
»Strup za naprednjake. Prihodnji teden prične znova zastrupljati napredne vrste Ravniharjevo glasilo, ki bo izhajalo .v »Merkurjevi« tiskarni. Napredno javnost opozarjamo na ta nesrečni organ klike, ki stoji v klerikalni službi, da zanese razde r v napredne vrste. Naj se nihče ne naroči na ta list, še manj pa da bi trpel, da bi se ga brezplačno dostavljalo v hišo! Pokažite takoj vrata zgagarju, ki je v klerikalni službi in izhaja s klerikalno podporo!«
Reklama »Slovenskega Naroda« je torej prav izdatna in se zanjo prav iskreno zahvaljujemo. Kar se pa tiče naše ►giftnesti«, je stvar nekoliko resnična, ker smo za nasilnike in. take šalobarde, kakor je »Sl venski Narod« in njegovi gospodarji jako točno delujoč strup.
SVETOSAVSKA PROSLAVA.
Ljubljanska pravoslavna cerkvena občina je priredila včeraj v dvorani hotela Union za šolsko mladino proslavo praznika sv. Save. Proslavi je prisostvovalo poleg pravoslavnih someščanov, tudi mnogo katoličanov. Zastopane so bile civilne in vojaške oblasti. Cerkvene obrede je opravil prota Jankovič, ki je imel po končanem obredu lep nagovor, s katerim je žel obilo navdušenega priznanja. Sodelovali so: učiteljiški pevski zbor, godba Dravske divizijske oblasti in več mladih deklamatorjev, ki so bili istotako deležni zaslužene pohvale.
Na ljubljanski univerzi se je vršila ta dan slovesna podelitev nagrad dijaštvu iz svetosavske ustanove Nj. Vel. kralja Aleksandra. Svečanosti so prisostvovali razen profesorskega zbora številni akademiki in predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Po pozdravnem nagovoru je imel rektor g. prof. Hinterlechner slavnostno predavanje o premogovnem bogastvu posameznih držav in njih medsebojnem razmerju. Po predavanju je sledila razdelitev nagrad.
Svetosavska nagrada Nj. Vel. kralja Aleksandra za leto 1925 je bila priznana sledečim vloženim razpravam: Na filozofski fakulteti a) odnošaji med Srbijo in Avstrijo od leta 1807. do 1810. (Av: tor: Vera Vabič); b) Geomorfologija gorenjske ravnine. (Avtor: Ivan Ap-lenc); c) Anatomska analiza žitaric in no primerjalno. — (Avtor: Stojan Ba-ž i č). — Na juridižni fakulteti: a) Ustavni referendum — zgodovinsko in pravno primerjalno. — Avtor: Stojan Ra-j*6); b) Zavarovanje delavcev v naši kraljevini z narodno-gospodarskega stališča. (Avtor: Anton P o d g o r še k); c) Sistem zločinov po kastavškem, vepri-naškem in moščniškem statutu. (Avtor: •Josip Dobrovšek); d) Sistem zločina in kazni po kaslavskom, vepri-načkom i moščniškom stanju. (Avtor: dalija P r i m u s). — Na medicinski fakulteti: a) Pankreatske zveze. (Avtor: Milan Roš); b) Katere mišice razbere voje oko ua živem, normalno razvitem in gibajočem se človeškem telesu? (Av-tor: Skrij Božo). — Na tehniški fakulteti: a) Za Studyjeve trikotnike naj se konstruira na vektorialno analitični podlagi sferična trigonometrija. Kako je
mehX?tn?A6 V ZVezi 2 neeQklidično geo-v # i' ai^*t0r: Kuhelj Anton). — Na teološki fakulteti: a) Po katerem grškem tekstu je preveden staroslovenski Markov evangelij? (Avtor: Odar Alojzij)! b) Podlaga slovenskih bibličnih provodov. — (Avtor: Bogomil Remec); c) Ivan Mesar, misijonar v XVII. stoletju. (Avtor: Martelanc Ivaen). — Porazglasitvi teh imen tekmovalcev, je imel rektor na vse odlikovanji nagovor ter jim prisrčno čestital. domV z^or akademikov je nato še za-lano * Ulno ^ože pravde«, nakar je bila “'Mano., -»klirioM.
Razširjajte jar. Dnevnik".
— Zločinska mifija, ki se zbira okoli »Jutra«, organizira pod pokroviteljstvom svojega velikega mojstra zahrbten napad (a la Jadranska banka) proti nekemu manjšemu, toda vseskozi solidnemu ljubljanskemu denarnemu zavodu. Napad je poverjen znanemu Petri Smoli! Eksponenti te klike že hodijo okoli vlagateljev tega zavoda injih nagovarjajo, naj dvigajo svoje vloge! Ali tem škodljivcem ni dovolj, da so vodili skozi dve leti svojo gnusno kampanijo proti Zadružni banki, s tem podkopali ugled denarnim zavodom, spraviti banko iz slovenskih rok, zmanjšali s tem slovensko narodno premoženje za par sto milijonov dinarjev in uničili par sto uradniških ekzistenc? Svarimo mafijo — sicer razkrinkamo njene zločine brez pardona!
1— »Blok bratskega sporazuma« je priredil v nedeljo 25. t. m. veliko volilnih javnih shodov in sestankov, ki so vsi uspeli kar najbolje. Posebno živahno je bilo v Kranjskem in Radovljiškem okraju, ki je bilo to nedeljo največ sestankov ter so volilci soglasno odklonili zagovornike sedanjega režima, kakor tudi one laži-socijalistične stranke, ki so se zvezale z režimovci. V najbolj delavskih centrih so se volilci odločili, da ne bodo glasovali ne za Žerjavovo in tudi ne za dr. Korunovo stranko, ker so še pravočasno prišli do spozanja, da imajo ti dve grupi prav ozko zvezo, ki pa je na veliko škodo delavstva. Povsod pozdravljajo »Blok bratskega sporazuma* ter si vsakdo želi mirnega sporazuma in reda v državi, ker le na ta način bomo prišli do svojih pravic, katerih dosedaj nismo dobili. — Kakor čujemo priredi »Blok bratskega sporazuma« prihodnjo nedeljo in na praznik nešteto volilnih shodov in sestankov ter smo prepričani, da se bodo volilci v velikem številu ude-ležiliteh shodov, da slišijo odkrito in jasno besedo ter program »Bloka bratskega sporazuma ..
— »Nepotrebna in škodljiva kandidatura v Ljubljani« je kandidatura Ravnihar-Juvan -po mnenju Zerjavoga organa »Slov. Naroda?. Ata jo je pogodil, napi-sal je čisto resnico, toda samo v naslovu se je zmotil. Ker dr. Ravniharjev« kandidatura je silno nepotrebna in jako škodljiva za Žerjava, kibi ljubljanskim volilcem rad vsilil svojo lutko — Mohoriča !
— Vsem občinskim uradom! Po volilnem zakonu imajo volilni odbori v svojem poslovanju na voliščih sestaviti več zapisnikov. Da se olajša volilnemu odboru sestava teh zapisnikov in s tem tudi glavnemu volilnemu’ odboru pregledovanje volilnih spisov, bo deželno sodišče vsem voliščem v volilnem okrožju Ljubljana—Novo mesto poslalo litografirane zapisnike. Volilni odbori uporabljajo le te zapisnike, katere je primerno izpolniti.
— Kako se delajo volitve v Južni Srbiji. Husein Mazmudovič, imenovan Husein kapitan, iz. Velesa je bil v spanju ubit. Preiskava je dognala, da je bil umor izvršen iz političnih motivov. Dva muslimana in neki Radžegovič so bili aretirani, ki pa umor taje.
1	Javno nasilstvo. France Lovše, mesar, rojen in pristojen v Domžale, stanujoč Tržaška cesta 47, in Stanko Brodnik, trgovski sotrudnik, rojen in pristojen na Viču, stanujoč v Rožni dolini, ki ju, kakor pravijo, na policiji dobro poznajo, — sta vdrla dne 25. t. m. okrog 1 Vi ure zjutraj z večjo družbo skozi zapahnjena vrata na dvorišče Končano ve gostilne, Rožna dolina štev. 36.
Iz dvorišča je vlomila družba v hlev, \jer je oddal eden izmed njih dva strela iz samokresa, nakar so vdrli skozi nezaklenjena vrata v poselsko sobo, vrgli vrat na posteljo, poškodovali omaro za obleke ter razbili stol in budilko. Po teh junaških činih so pretepli v postelji ležečega L K. z lopato in vilami tako, da čuti še danes bolečine, dasi se je dobro zavil v odejo, ki ga je obvarovala pred hujšimi poškodbami. V sobi je spal poleg gostilničarkinega sina njen 821etni oče in hlapec France Vokal. Po izpovedbah prič so bili nasilneži oboroženi z noži ter so svetili z električnimi ročnimi svetilkami in vžigalicami. Ker so imeli klobuke potisnjene na obraz, ki so ga zakrivali poleg tega z rokami, so spoznali prestrašeni napadene! semo Lovšeta in Rrodnika. Ko so nasilneži
»voje delo izvršili, so odšli, kakor so prišli, ne da bi kaj govorili.
— Poaor pred goljufivimi potniki!
Glasom objave avstr. gen. konzulata v Trstu eksistira mednarodna družba goljufov, ki pod lažnjivo tvrdko »Erster tisten\ Wiischeversandhaus E. C. Hasen-reiter & Comp., Wien XVI., Hasner-strasse 36, potuje po raznih državah — bili so baje tudi že v Ljubljani — ter kot trgovski potniki imenovane tvrdke delajo kupčije z galanterijskim blagom. Pri tem poslovanju si dajo izplačevati predplačila. Posedujejo vsakovrstne ponarejene listine ter nosijo seboj vzorce. Blago ponujajo pod dnevno ceno. V Trstu so ogoljufali razne trgovce za več tisoč lir.
— Sedem let v preiskovalnem zaporu.
Da pridete hitreje do večje dedščine, ste sklenili meseca novembra 1. 1918 sestri Marija in Bela Vas iz Kikinde, da umorite svojega 76 let starega očeta. Primešali ste mu v to svrho strupa v jed, in bolehavi starček je v par dneh umrl.
Dne 21. septembra 1918 ste bili morilki obsojeni vsaka na 15 let ječe. Zoper to sodbo ste prijavili vzklic na apelacijsko sodišče v Segedinu. Medtem je prišel preobrat in tako se je zgodilo, da ste »sedeli« morilki v Jugoslaviji, dočim bo se nahajali sodni akti na aMdžarskeia. Po doigotra„nih diplou.alkniii pogajanjih so priromali a. ti pred par tedni srečno v Jugos.avij , tako, da je upati, da bo vzklic Bele in Marije Vas rešen predno odsedite kazen 15 let, na katero ju je obsodilo prvoinstaneno sodišče.
— Promet na Donavi ustavljen, iz
Novega Sada poročajo, da je padla Donava tako nizko, kakor že desetletja ne. Obenem pa je pritisnil oster mraz in je voda pričela zmrzovati, vsled česar je ves ladijski promet od Vukovara pa do Zemuna ustavljen.
— Železniške tarife v Češkoslovaški podražene. S 1. februarjem se p; draže vozne cene za potniški promet v ČeŠKO-slovaški za 10%.
Gospodarstvo
MADŽARSKI PRORAČUN.
Novi madžarski proračun je izdelan na podlagi sanacijskega načrta Zveze narodov. Vse postavke so navedene v zlati valuti in proračun hvalijo madžarski oficielni krogi kot proračun štedlji-vosti in ozdravljenja madžarskih državnih financ. V koliko so pa ti slavospevi upravičeni, pa se vidi iz sledečih postavk.
Državnemu upravitelju Horthy-ju je bila povečana v novem proračunu plača zs> sedemdeset odstotkov od 28.000 zlatih kron na 48.000 zlatih kron. Za vzdrževanje njegovega dvora je bilo lani predvidenih 568.000 zlatih kron, letos pa je ta vsota zvišana na 1,125.000 zlalih kron. Pa tudi v drugih postavkah proračuna se opaža kaj čudno varčevanje. Tako ima madžarski poslanik v Wa-shingtonu 25-220 dolarjev letne plače, dočim ima predsednik Združenih držav Severne Amerike samo 12.000 dolarjev letne plače. Pri tem bodi pripomnjeno, da je madžarski poslanik v Washingto-nu grof Sz.ehenyi, ki je poročil ameriško milijonarko Vanderbildovo in ki zatone rabi državne pomoči v reprezentativne svrlie. Sijajno je tudi plačan londonski poslanik, kateremu se izplačuje še posebna rodbinska doklada v višini 1296 liber (preko 360.000 dinarjev).
Urad vojaškega škofa je bil svoje-časno na mednarodni pritisk zrušen, kljub temu ima Madžarska še nadalje svoje vojaške škofe. Razlika je samo ta, da so bili preje plačevani iz vojnega proračuna, sedaj pa dobe plačo na podlagi proračuna prosvetnega ministra. In sicer veljajo Madžarsko, ki vrliu vsega sploh ne bi smela imeti armade, vojaški škofje letno nič manj ko 138.350 zlatih kron proti 58.000 zlatih kronam vojaškega škofa zaposlenih nič manj ko 50 oseb.
Pravi zasmeh principu sledljivosti pa je proračun ministrskega predsednika. Za propagando je stavljenih ministrskemu predsedniku na razpolago 350.000 zlatih kron proti 58.000 zlatih kronam lani.	Dispozicijski	fond ministrskega
predsednika je še posebej zvišan od 57.337	zlatih	kron	na	350.000 zlatih
kron. Ministrstvu za zunanje zadeve je enako	zvišan	kredit	za	propagando od
‘^9.102	zlatih	kron	na	151.462 zlatih
kron.
Poleg tega je določenih za informativno službo, to je madžarsko propagando Se 462.000 zlatili kron.
Dočim se na eni strani denar tako razsipno izmetava, pa se na drugi strani naravnost zločinsko varčuje. Kakor vedno plačajo račun tega »varčevanja^ invalidi, uradniki in sploh revni ljudje, ki morajo trpeti največje pomanjkanje, samo da se dobro godi madžarskim grofom in veleposestnikom, ki predstavljajo Madžarsko in ki so s pomočjo najbolj barbarskega terorja njeni absolutni go-
spodarji.
BORZE.
kom. zad. dež. banke bi. 89; Split, cement Portland den. 1400.
Produkti :
Lipovi hlodi, 3 cm dolž., od 20 cm prem. naprej, čisto, lepo blago, fko meja dea. 450; črešnjevi hlodi, 2 m dolž., od 25 cm prem. naprej, fko meja den. 500; hrastove deske 30, 41, 52, 54, 61, 62, 71, 81, od 2 m do 3.50, Sušak, den. 1250; deske III., 12, 19, 24 mm, fko meja 525, deske III., pod mero 12, 19, 24 mm, 480; bukova drva, 1 m, napol suha, fko naklad, postaja den. 21, bi. 22, zaklj. 21; pšenica dom., fko Lj. den. 475; koruza nova, dob. lebr., fko Postojna trans. den. 270, bi. 275; koruza za marec, fko Postojna den. 290; koruza za april, fko Postojna den. RO); fižol ribnifan, fko Postojna trans. den. 245; fižol ribničan, fko obala Trst den. 450; fižol prepe-ličar, fko Postojna trans. den. 550; otrobi pšenični enotni, fko Lj. den. 212.50; fižol pre-peličar enotni, Iko štaj. post. den. 200; pšenica bačka, post. den. 510; oves srbski, par. Lj., den. 330; oves srbski, fko Lj., den. 370.
Zagreb. Italija 251.40—254.40, London 292.10—295.10 New Ycrk 60.57— 61.57, Pariz 329—334, Praga 180.50— 183.50, Dunaj 0.0854—0.0874, Curih 11.76 —11.8(1
Curih. — Beograd 8.50, Budimpešta 0.0072, Berlin 1.2340, Italija 21.45, London 24.8350, Nevv York 518.10, Pariz 27.93, Praga 15.40, Dunaj 0.0073, Bukarešta 2.7250, Sofija 3.7750.
Dunaj. Devize: Beograd 1163, London 340.000, Milan 2939, Pariz 3830. — Valute: Dolar 70.460, fr. frank 3820, angl. funt 338.800, dinar 1152, č. krone 2092, lira 2920.
Zedni0 vesti
Ljubljanska borza dne 27. januarja.
Vrednote:
2^„drž- re[lta za voj. škodo den. 124, bi. 1; ’ \/n ™‘- pos. 1921 den. 65; Celjska
den J	bj:.	21Ljublj. kred. banka
aen. „26, Merkantilna banka den. 125, bi. 130; !■ Ked; den. 892, bi. 902; Slavenska banka bi. 80; Str. tov. in ltv. bi. 147; Trb. prem. družba bi. 410; Zdr. pap. Vevče den. 100;
NOVE VOLITVE V ITALIJI ZAČETKOM APRILA.
Rim, 28. januarja. Parlamentarni krogi trdijo, da bo parlament takoj po svojem sestanku dne 10. februarja razpuščen in da se bodo nove volitve vršile začekom aprila. Vlada hoče čimpreje razpisati volitve. Matteottijev proces naj-brže do volitev še ne bo končan. Opo-. zicionalni krogi trdijo, da se Mussolini boji sodbe v Matteottijevem procesu in hoče zato. požuriti volitve. MAKSIMOVIČ GRE DELAT VOLITVE V JUŽNO SRBIJO.
Beograd, 28. januarja. Včeraj, radi praznika sv. Save ni bilo nobenih važnih političnih dogodkov. Ministrski predsednik Pašič je popoldne sprejel v avdijenci Krsto Miletiča. Notranji minister Boža Maksimovič je odpotoval v Petrovo v agitacijske svrhe. Maksimovič upa, da bo oslabil uspeh opozicijskega bloka v Makedoniji. Pred odhodom je notranji minister ponovno razpravljal s Pašičetn in Pribičevičem o razveljavljenju kandidatnih list I1RSS. Glede tega'vprašanja še niso prišli do zaključka.
DR. NIKIC V BEOGRADU.
Beograd, 28. januarja. V Beogradu se mudi poslanec 1IRSS dr. Nikič, ki je vče*. raj popoldne posetil g. Davidoviča, šefa
demokratske stranke.
NASILJA NAD HRVATI.
Boograd, 28. januarja. Dr. Tomljenovič je poslal kralju brzojavko, v kateri se pritožuje radi nezakonitega postopanja proti Hrvatom. Tako je bila odvzeta kol-portaža sušaškemu »Novemu listu«, čeprav ta list še nikoli ni bil zaplenjen. Tomljenovič prosi kralja, da naj se zavzame za Hrvate, ker je tako ravnanje s svobodnimi državljani zelo nevarno.
To in ono.
: Nemški šovinisti in zgodovina. Da so
nemški šovinisti mojstri v potvarjanju zgo-dovine, je že stara resnica. Vseeno pa ne bi žiovek pričakoval, da se na svetu najde založnik za take neumnosti, kakor jih pripoveduje neki Rudolf Wagner v svoji knjigi »Kaiserliche Eingriffe in die Weltkriegs-ftihrungc. V tej knjigi razlaga nemški modrijan med drugim tudi zgodovino Germanov pred 60.000 leti in pravi dobesedno sledeče:	Na Švedskem so v tisti dobi živeli
pragermani in redili v svojih hlevih človekom podobne polživali. Zalibog pa so Germani te svoje domače živali uporabljali tudi za spolno občevanje in kot plod teh zablod j« nastala tekom tisočletij večina sedanjih ljudi, zlasti pa črnci, Mongoli in pa Judi. Judje, da so od Germanov naučili pisanja in nato vso zgodovino človeštva v obliki sv. pisma potvorili. Torej iz sodomskega greha pragermanov so nastali Judje in koncem koncev tudi sv. pismo.
A. da L.
Pekel.
(Iz francoščine.)
Tako dolgo sem moledoval svojega prijatelja doktorja Charier-a, da je končno vendarle . pristal na mojo željo ter mi dovolil poset blaznice H. v Passy, kjer je bil on šef oddelka.
Pravila bolnice prepovedujejo tujcem vstop, toda moj prijatelj me je nameraval predstaviti kot mladega tovariša z dežele.
»Pazi,« je dejal, ko sva se bližala bolnici, >da boš dobro igral svojo vlogo. Prizorov v blaznici nisi vajen. Zato boš moral prikrivati svoja iznenadenja in morda tudi svojo razburjenost.«
Zagotavljal sem ga, da ostanem miren. Vstopila sva. Charier me je s par besedami predstavil upravniku kot zdravnika in s tem opravičil mojo — sicer zaoranjeno — prisotnost v bolnici.
Ko je bilo to končano, nama je vratar na upravnikov znak odprl druga vrata, ki so bila podobna težki mrežasti kletki, ter naju je spustil na široko dvorišče, ki je bilo zasajeno z drevjem.
Ko sva šla čez prazno dvorišče, sem opazil, da so naju izza zamreženih oken poslopja opazovale mnoge radovedne očk Med drugimi sem zapazil glavo nekega starca, čegar oči so izražale tako težko žalost in brezmejno resignacijo, da me je ob pogledu nanje zazeblo do kosti-
Prispela sva pred paviljon, ki je bil označen s črko V. — To je bil oddelek za besne bolnike; šef tega oddelka je oil doktor Charier.
»Nad tem vhodom,« mi je dejal, »bi ■>e moglo napisati Dantejeve besede: Pustite vsako nado, vi, ki vstopite! — Mi tudi sicer to mesto imenujemo »Pekel«. — Poglejmo predvsem celice, v katere zapiramo besne blaznike ob času njihove krize.«
'Odprl je na hodniku vrata, skozi katera sva vstopila v majhno, štirioglato sobo, v katero je padala luč samo s stropa. Tla in zidovi so bili popolnoma zastrti z blazinami, tako da se, kakor je razjasnjeval doktor, tu notri zaprti ne-
srečniki v svojem brezumju ne morejo poškodovati in plašiti drugih s svojim kričanjem. V sobi ni bilo nikakega pohištva in vse stene so bile popolnoma ravne.
V	enem kotu sem opazil malo odprtino, skozi katero podajajo jetniku hrano, kadar je opasno obiskati ga v celici.
Predstavljal sem si, da bi bil jaz sam zaprt v tej jazbini in bival v njem kot človeški izvržek, ki so ga živega položili v to grobnico. Hodil sem molče; nekaj me je davilo v grlu in vsak šum, ki ga je zaznal moj napeti sluh, je povzročal v moji domišljiji tragične predstave.
»Sedaj ti hočem pokazati dvorano, v kateri biva par najbolj nenavadnih blaz-nikov. To te bo zanimalo.«
Stala sva pred vratmi, izza katerih je bilo slišati mnogo glasov. Stoječ na pragu sem opazil človeka, suhega kot okostnjak, ki je bil zajezdil klop in odskakoval na njej kakor jahač na svoji živali. Z rokami je natezal dozdevne uzde, vihtel bič ter izvajal venomer one gibe in kretnje, s katerimi žokeji vzpodbujajo svoje konje na dirkah k zadnjemu naporu tik pred stebrom zmage. Neprestano je klical s hripavim glasom: »Naprej, metuljček! Metuljček, naprej!« Naš prihod ga ni niti najmanj zmotil pri njegovem poslu. Baje je že celi dve leti jezdaril in tako v svoji blaznosti vedno nanovo preživljal one dirke, ki so mu upropastile premoženje in pamet.
Blizu njega je čepel na tleh starec, tiščal obe pesti na ušesa in dozdevno govoril na telefon ter obenem poslušal odgovore: »Halo! Halo... Kako stoje akcije Rillot?... Kupite tisoč delnic Estrella ... da — srednji kurz...« Nato je umolknil, kakor bi poslušal odgovor. Približala sva se mu. Obličje mu je bilo izpačeno od bolesti. — »Izgubljen sem!« je zakričal v ganljivem obupu .»Vse je šlo po vodi. Akcije bakra so padle za tisoč frankov! ...«
Doktor Charier mu je jel pomirljivo prigovarjati: Da si bo lahko pridobil svoje nekdanje bogastvo z drugimi spekulacijami.
»Prav imate!« je dejal starec že pomirjen. »Celo vrsto raznih kupčij bom sklenil in v osmih dnevih bom zaslužil ž njimi dve milijardi!...«
In nadaljeval je svoje telefonske razgovore.
Zapustila sva ga in moj prijatelj me je opozoril na mladeniča, ki je nepremično stal pri steni. — Njegov mir in nema nepremičnost sta se čudno odbijala od obnašanja drugih prebivalcev te dvorane, ki so bili vsi neobičajno razburjeni. Izvedel sem, da že dve leti noče niti sesti niti leči. Domišljal si je, da je kip. Nihče ga ni mogel pripraviti do tega, da bi jedel, ker je trdil, da nima ust; prisiljeni so bili, hraniti ga proti njegovi volji skozi nos s pomočjo posebne sonde.
V	tem hipu je prihitel strežaj ter ob-/estil doktorja Chariera, da je dobil neki bolnik tak napad besnosti, da so mu morali obleči prisilni jopič, šla sva za strežajem in popeljal naju je k postelji, kjer je ležal, oblečen v močno platneno vrečo, blaznik, čegar besnost se je izra-
žala samo še v divjem vpitju. Kričal je besede brez zveze: »Lopovi! Pustite me! Na pomoč! Ukrasti mi hočejo mojo slavo! Ničvredneži! Na pomoč! Dušim se!« Njegove krvave oči in spačene poteze niso imele nič človeškega več na sebi. To je bila divja zver, ki se je krivila v brezsilnem besu. Krvava pena mu je vrela iz ust.
Doktor Charier je opazil mojo bledico ter je naglo odredil, naj prepeljejo bolnika v neao celico; mene pa je spremi' na prosto, da bi si opomogel od silnega vtisa, ki ga je napravil name ta strašni prizor.
Priznam, da so bile moje moči pri kraju.
»Kdo je ta človek?« sem vprašal.
»1 o je eden naših kolegov, doktor Z.<
»Sloviti specijalist za očesne bolezni? član medicinske akademije in profesor na fakulteti?«
»Da, on sam.«
»Pravili so, da je nekje na deželi, na oddihu?«
»Tako so govorili, da, toda resnica je, da je zblaznel; njegova rodbina ga je morala spraviti v blaznico.«
»Kako je prišlo do tega?«
»2e dalje časa so opažali v njegovem obnašanju čudne posebnosti, ki bi bile že zadostovale za domnevo o njegovi blaznosti; toda vsi so smatrali te pojave kot živčno posledico njegove učenjaške genijaliu sti. Njegova zadnja razprava v Akademiji o cepljenju živali je bila tako prenatrpana s fantastičnimi mislimi, da je bila sprejeta brez odpora le vsled ugleda, ki ga je užival v znanstvenem svetu. Njegova okolica se je trudila, da bi prikrila bojazen, ki ji jo je vzbujalo . njegovo početje; mnogoštevilni bolniki pa so hodili še nadalje k njemu po nasvete.
Takšen je bil položaj, ko je prišel pred šestimi meseci bogat Amerikanee iz Severa, Mister Gould, ki je bil vsled nekega padca oslepil, v Pariz z namenom, da konzultira slavnega Z. — Zaman je bil obiskal vse najbolj slovite evropske očesne klinike. Vsi specijalisti so mu bili dotlej izjavili, da je njegova slepota neozdravljiva.
»Jaz vas bom izlečil,« mu je zagotovil Z. »Veda je v zadnjem času tako napredovala, da lahko ozdravimo tudi take slučaje, ki so veljali dozdaj kot neozdravljivi. Toda samo jaz znam izvršiti operacijo, ki vain bo povrnila vid-«
Doktor Z. je posadil Amerikanca v naslonjač, ga zaprosil, naj malo počaka ter odšel iz sobe.
Amerikanee je pozneje pripovedoval, da je cul nekakšen šum, podoben kričanju, v sosednji sobi, mislil pa je, da se tam vrši druga operacija.
Čakal je torej, da se doktor povrne; vznemirjen je bil le v toliko, kolikor je razburjen pač vsak bolnik, ki čaka na jperacijo. Končno se je Z. vrnil in se oprostil:
»Vse je pripravljeno. Ne bojte se, hitro bomo gotovi. Hipoma boste zopet zagledali svetlobo solnca, drevje, hiše, modro nebo, in jaz bom prvi očesni zdravnik na svetu, edini, ki vrača slepcem vid.«
Navdušenje, s katerim je izgovoril te besede, je Amerikanca nekoliko osupnilo. Toda ni imel časa razmišljevati o tem. Roke so mu bile v hipu privezane na stol. Tedaj pa ga je dr. Z. surovo, ne da bi ga uspaval, zgrabil za glavo ter mu z naglim sunkom noža izrezal desno oko.
Žrtev je pričela rjoveli od bolesti, od vseh strani so prihiteli ljudje na pomoč. Toda dr. Z. je zavihtel svoj operacijski nož in zapretil, da ž njim ubije vsakega, ki bi ga skušal ovirati pri nadaljevanju operacije. Z velikim naporom so ga končno razorožili. Ko so odstranili vsako nevarnost, so odrešili slepega človeka, čegar obličje je bilo polito s krvjo. Njegovo desno oko je ležalo na tleh. Dve, pred kratkim izdrti očesi pa sta ležali na mizi.
Z. jih je v svoji blaznosti nameraval vstaviti Amerikancu.«
»Toda kako je prišel do teh dveh očes?« sem vzkliknil.
»Spočetka so zaman iskali pojasnila za to okoliščino. Pozneje pa so našli v laboratoriju, ki je bil poleg kabineta, doktorjevega pomočnika, mladega študenta in asistenta v bolnici, ki je ležal iztegnjen na tleh z glavo v mlakuži krvi, ki je tekla iz njegovih skrbno izpraznjenih očesnih duplin ...«
Takoj je bila zadeva jasna. Z. mu je šiloma nataknil krinko s kloroformom in je potem izvršil na .njem stroj strašni čin. —
Večerilo se je. Rezek smeh se je razlegal za nama. Okrenil sem se in opazil norca, ki se je pačil skozi rešetko. Iz neznanega vzroka me je prevzel strah, naglo sem zapustil svojega prijatelja ter odhitel k avtomobilu, ki naju je čakal...
Davno sem bil že sredi Pariza, pa se še vedno nisem mogel otresti strahu. Neka fizična muka je neprestano oživljala o meni spomin na vse ono gorje, ki sem ga bil videl v »Peklu«.
Bleščeče in bučno mesto se mi je zdelo kot hinavska in zahrbtna spaka, ki nas neizprosno, proti naši volji, tira v pogibelj in smrt!
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavui in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Najboljši
Šivalni »troj |e edino le
Josip
Petelinc-a
znamka
Griizner in Adler [
zn rodbino, obrl In Industrijo	-j
»-v	»»_____ ^	_ blizu Prešerno-
fl.1 f VE lO 5 f <5	^3 vittja spo enika S
Pouk v vezen u brez laden. Večletna garancij®. I l)»*luvnlcti asu popravilo Ha veliko	Telef	n	913	_	Ha
Josip Peteline, tfubljana
Na vellKol (blizu Prešernovega spomenika) Ob	j	malol
Priporoča potreteSCIne sa *l vil Je, Krojače, Čevljarje, »e*1”***'
modno blago, pletenine, žepne robce, ftCetKe, sukance, toaletn
Telefon 913	C	*	°W
FVINOCET
S tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi £ nsjfinejši in najokusnejši namizni kis iz
3
v nskega kisa.
Zahtevajte ponudbo T
tehnično in higiienično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. i a, II, nadstiopje.
SwMivfew—■—■a
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih':-™ll!lill!rill!Ui!!!(lMl!!l.|l|!!lllllllil:i'l.|,|Jlllllliii
flmtrtiliiTTO tfiiSilmmfthfmSTO
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. Z. 9E O. Z.
u Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad
10,000.000* Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in teko« račun ob-esluje najugodneje.
-	• - Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in poroštvu. * * *