SVOBODNA SLOVENIJA
LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 9
Marko kremžar
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de maržo - 26. marca 1998
JVKUiMZAK	■	■	■■	j	■■	w
Da homn iahkn nnnnsni	Cerkev pojasnjuje stalisce
•»will V E tki 111% tu IIUllUvlll I ■ ■	Tiskovni urad Slovenske škofovske predstavil natančne podatke o strukt
Ko primerjamo zadnja poročila madna-rodnih finančnih ustanov pa tudi svetovne-§a tiska o Sloveniji z onimi, ki jih je bilo Mogoče zaslediti še pred nekaj meseci, je : razvidno, da naša država izgublja na mednarodnem ugledu. Upanje, da bi postala ovenija pravna država, ostaja zaenkrat le uPanje. Res, človek ima rad svojo domo-/n° kljub vsem napakam in sencam, a ak° lepo bi bilo, če bi bil nanjo lahko tudi
Ponosen.
■ V roke mi je prišla, na primer, nedeljska «®vilka dnevnika Washington Post z datumom 8. marca. Prinaša članek, kjer razlaga, 2a^)t)odo Poljska, Madžarska in Češka od vzhodnoevropskih držav edine spreje-v NATO, kamor bi Slovenija rada, a ne rn°re- Najmočnejši razlog, ki naj bi govoril Prid omenjenih držav, ki jih članek posta-w nekako za zgled drugim, je ta, da imajo "° history of courageous resistance to a*nunist rule", (zgodovino junaškega Pora komunističnemu režimu). S tem se Stdanje slovenske oblasti res ne morejo Vnašati.
Oba slovenska predsednika, države in ki sta bila odločujoča predstavnika frejšnega komunističnega režima, pa tudi feli člani vlade niso kaki bivši oporečni-1 kaj šele Junaški odporniki” največjemu talitarizmu tega in še katerega stoletja. a Pa sta izvoljena. To jima daje odgovoriti in pravice, Id so s tem v zvezi, ni pa |®čeno, da sta nam skupaj z drugimi |^imi „aparatčiki” v ponos. Upravičeno bi s *° dvomili tudi o modrosti rojakov, ki Ju volili. A ker so to storili svobodno, Os*)o odgovornost v imenu vseh. Kdor pa Ql Posledice, ki jih ima izbira takih preds-Mkov za naš narod, ga lahko v imenu e" skrbi, včasih ga je lahko v istem ftler>u - sram.
, Sram nas je in ogorčeni smo, recimo, dar izvoženi predsednik, namesto da bi j^s°dil javno predstavljanje učlovečenega - *>a v naročju svoje Matere s - podgano,. Požarja ob tem podlem dejanju na strpaj kot da bi kdo od vernikov klical na et° vojno. Ne, to dejanje ni bilo le žalitev 'n/" čustev. Je veliko več. To je žalitev ke^a SameSa- Greh, ki se odpusti le s g Sai\jem in spreobrnjenjem. Prosimo • °8a, da nakloni našim zaslepljenim ro-
jakom milost spreobrnenja pa tudi spoznanja, da je boj proti življenju, ki se pogubno širi med našim narodom in ki ga propagira tudi sramotilna zgoščeni ka, kateri je podgana simbol plodnosti, istočasno boj proti Stvarniku in proti naši lastni eksistenci. To je isti strašni in neizprosni boj, ki divja med nami in nas uničuje v različnih oblikah že pol stoletja.
Zanimivo, da voditelji demokratičnih držav, ki od daleč opazujejo dognanja v državah nekdanjega komunističnega vzhoda, vse to vidyo in pravilno ocenjujejo. Prostaški, protiverski izbruhi niso izraz svobodnjaštva, temveč pomanjkanja civilizacije, kar povprečnega demokrata, tudi nevernega, odbija. Priložnostna predsedniška izjava pa poskrbi, da se na Zahodu spomnijo totalitarne preteklosti človeka, ki bi zdaj rad učil demokratične strpnosti prizadete in ne tistih, ki so z nestrpnostjo pričeli. To je tako stara komunistična metoda blatenja, da je prepoznavna menda povsod, razen tam, kjer so jo sistematično uporabljali pol stoletja.
Demokratični Slovenci imamo dovolj razlogov za zdrav ponos. Zato smo v svetu obstali. Čas bi bil, da bi tudi v slovenski državi pričeli iskati razlogov za samozavest tam, Iyer so: ne v cinizmu meglene sedanjosti, temveč v resnični zgodovini slovenskega naroda. Če bi bili Slovenci ponosni na rojake, ki so takrat sredi vojne vihre iskali proti morilskim revolucionarjem tak način odpora, ki je bil v skladu z naravnim in z mednarodnim pravom, danes ne bi bilo treba mencati v predsobi NATA z občutki manjvrednosti. Ko bi bili slovenski katoličani ponosni na preroškega škofa Gregorija Rožmana, ki je videl daleč in globoko v časih zmede in teme, Cerkvi ne bi bilo treba polagoma in z velikim naporom pridobivati nekdanjega ugleda
Na ta način bi se pričel vračati občutek za osebno čast, ki ne bi dovoljevala teptaiya verskih in narodnih svetinj, ki bi pomagala, da ne bi zbujali pozornosti tako, da blatimo bližnje, in ki bi potrebno različnost med nami povezoval s spoštovanjem drugega.
Morda, kdo ve, bi bil to lahko tudi pričetek dosledne in boij samozavestne zunanje politike naše mlade države.
Tajni sporazum z Izraelom
Slovenska vlada je na seji za zaprtimi j. temeljito preučila tajni sporazum med bo ° *n slovensko obveščevalno služ-> Podpisan včasu osamosvajanja Slove-je l’. *)rez vednosti tedanje vlade. Sporazum j, P°dpisan v času veljave resolucije o ePovedi uvoza orožja.
Ko je v javnost ob zamenjavi obrambne-rn'n‘s,la Tita Turnška pricurljalo, da ^ ^ia ,,ujen obveščevalno-obrambni me-v ^°dni sporazum”, so se vladajoči znašli Val ^no neprijetnem položaju. Obveščena služba ministrstva nima pravice skle-l)a i sporazumov, ki bi jih zamolčala
Pari
sPora
jWiontu, kjer morajo biti meddržavni ažurni ratificirani, da bi veljali, ali via-V(.'v’ bi morala odobriti nižje akte. Še med -	0 in izrednimi razmerami bi bilo podo-
sporazumov ali dogovorov n ta-(in v nekaterih primerih
vlade) nemogoče. Ker izrednih razmer ni bilo, še boij. Zaradi občutljive vsebine sporazuma in želje, da ne bi poslabšali odnosov z Izraelom, se je pri tem ustavilo, dokler za odprta vprašanja ni izvedela javnost. Sedaj vlada trdi, da tega sporazuma ni mogoče obravnavati kot mednarodno pogodbo, temveč le kot »tehnično-operati-vni akt”. Seveda s tem ni zadeva kaj na boljšem.
Predsedniki parlamentarnih strank so se seznanili z vladnim stališčem o varnostnem sporazumu z Izraelom, na vpogled pa jim je bil predložen tudi sporni dokument. Opozicijske stranke z vladnimi pojasnili niso bile zadovoljne, zato naj bi se vlada v prihodnjem tednu znova opredelila do dveh vprašanj, in sicer, kdo je odgovoren za podpis spornega akta, ter kakšne sankcije so predvidene.
Tiskovni urad Slovenske škofovske konference je 17. marca priredil časnikarsko konferenco o vračanju škofijskih gozdov, kjer so predstavili potek pogajanj s slovensko vlado ter zavrnili očitke o domnevni nepravičnosti in posledicah teh zahtev, ki naj bi pomenile izgubo suverenosti države nad delom ozemlja.
Dr. Janez Gril, ki je tajnik Gospodarskega sveta ljubljanske nadškofije, je pojasnil, da vse gospodarske družbe, v katerih je kot lastnica udeležena Cerkev, plačujejo davke. Darovanje pa ni urejeno, je opozoril in menil, da zato ni kriva RKC pač pa država, ki tega vprašanja še ni uredila.
Dr. Anton Stres je v zvezi s premoženjem Cerkve povedal, da gre za bogastvo, katerega vrednost se ne da oceniti (npr. cerkve, oltarji itd.) in zatrdil, da je Cerkev v bistvu revna. Kot primer siromašnosti je navedel študij v tujini, ki ga za študente Komisije za pravičnost in mir še vedno omogoč<yo evropske komisije. „Cerkev ima imetje, moramo pa beračiti v tujini,” je pripomnil dr. Stres, predsednik slovenske Komisije za pravičnost in mir.
Dr. Anton Stres je še opozoril, da ima slovenska katoliška Cerkev pravico do veliko več stvari, kot jih bo po zakonu dobila nazaj. Stres zato ugotavlja, da bo Cerkev med razlaščenci, ki jim bo povrnjen le del premoženja. Trdi tudi, da gre za imetje, ki je pravzaprav imetje vernikov, ker ga je cerkev dobila v glavnem od njih. Vodstvo ljubljanske nadškofije bi svoje vernike oropalo dohodkov, če bi se odpovedalo svojemu premoženju, opozarja Stres. Verniki bi morali namreč iz svojega žepa financirati tisto, kar bi iz prihodkov od svoje lastnine - gozdov lahko financirala škofija sama. Na odškodnino za gozdove oziroma rento pa Cerkev ne pristaja zato, ker bi država denar za ta namen pobirala od davkoplačevalcev. Ti bi negodovali in vedno znova bi se pojavljale zahteve, naj se Cerkev tej odškodnini odpove.
Prof. dr. Borut Košir je zavrnil razumevanje imovinskega prava katoliške Cerkve, po katerem naj bi bil papež lastnik vsega cerkvenega premoženja in da naj bi Slovenija izgubljala suverenost nad delom svojega ozemlja, Košir je opozoril na razliko med Apostolskim sedežem in Vatikansko državo, ki sta dva različna subjekta mednarodnega prava. Prav tako je treba ločiti med lastništvom v Cerkvi in upravo cerkvenega premoženja. Sporni kanon, ki pravi “Rimski papež je po prvenstvu vodstva vrhovni upravitelj in oskrbnik cerkvenega premoženja”, pomeni, da je papež vrhovni upravitelj, ni pa lastnik cerkvenega premoženja. Zato so lastniki cerkvenega premoženja posamezne javne pravne osebe v cerkvi, to pa so škofije, župnije, samostani, semenišča, kapitlji, redovne ustanove.... Upravljanje s cerkvenim premoženjem pa pomeni skrb za dosledno uporabljanje sredstev v namene, kot so: »opravljanje božje službe, dostojno vzdrževanje klerikov in drugih služabnikov, opravljanje del apostolata in dobrodelnosti, predvsem do ubogih”
Inženir gozdarstva Rajko Prepadhik je
predstavil natančne podatke o strukturi škofijskih gozdov: od skupno 30.885 hektarjev jih 18.795 ha sodi v kategorijo „les-noproizvodni gozdovi brez omejitev pri gospodarjenju, 31 ha v kategorijo „gozd z omejenim lesnoproizvodnim pomenom, 305 ha šteje v skupino Narodni park z omejitvijo pri gospodarjenju, 401 ha v skupino gozdni rezervat, 1,85 ha v „gozd za gojitev divjadi”, 16 ha v skupino „gola površina - trstičje - logi” , 11.332 pa je varovalnih gozdov.
Dr.' Janez Gril pa je v daljšem prispevku povzel potek pogajanj s slovensko vlado in uvodoma opozoril na dejstvo, da je bilo ljubljanski škofiji leta 1947 z odločbo takratne Okrajne komisije za agrarno reformo Ljubljana podržavljenih nekaj nad
37.000 hektarjev površin. ljubljanska škofija je upravičena do vrnitve vseh gozdov v naravi na podlagi zakona o denacionalizaciji iz leta 1991 in odločbe ustavnega sodišča iz decembra 1996. Ljubljanska škofija je do konca minulega leta dobila vrnjenih le 1.600 hektarjev oziroma 5,2 odstotka vseh površin, do katerih je upravičena Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode sta julija 1997 sklenila poseben dogovor o sporazumni poravnavi (takšno poravnavo predvideva tudi zakon o denacionalizaciji). Premier in metropolit sta nato 23. julija podpisala dogovor, ki je obsegal še sporazum o mirovanju upravnih postopkov vračanja do konca oktobra istega leta ter nato čas mirovanja sporazumno podaljšala do konca leta 1997.
Dr. Gril, tajnik cerkvene podkomisije za gozdove, je nato povzel potek pogajanj med vlado in gospodarskim svptom ljubljanske nadškofije; tako je Cerkev v prvem predlogu vladi julija 1997 predlagala, da nadškofija prejme v naravi nekaj manj kot
19.000 hektarjev gozdov, vlada od Cerkve odkupi vse podržavljene varovalne gozdove v izmeri nekaj nad 7800 hektarjev, podržavljene gorske pašnike in pašne planine pa Cerkev podari pašnim skupnostim. Vlada je prvi predlog sporazumne poravnave pripravila 11. novembra in se je bistveno razlikoval od cerkvenega predloga. V drugem predlogu vladi je Cerkev predlagala, da obdrži 15.000 hektarjev gospodarskih gozdov, državi pa proda 15.000 hektarjev gozdov, od tega nekaj nad 3700 gospodarskih in nek;ij nad 11.000 varovalnih. Predlagala je tudi enotno ceno, in sicer 4000 nemških mark za hektar varovalnih gozdov ter 9000 DEM za hektar gospodarskih gozdov. Vlada je ta predlog zavrnila in februarja 1998 pripravila nov predlog sporazumne poravnave, v katerem pa ni upoštevala nobenih cerkvenih izhodišč iz obeh predlogov, zato je gospodarski svet nadškofije predlog zavrnil. Gril je ocenil, da so bila pogajanja neuspešna zaradi nesprejemljivih stališč vladne strani, ki ljubljanski nadškofiji kljub zakonski podlagi gozdov noče vrniti v naravi..
Ljubljanska nadškofija zavrača predlog vlade, po katerem naj bi v zameno za gospodarske gozdove na območju Gozdne-Nad. na 3. str.
STRAN 3:
Herman Zupan odlikovan
Naša skupnos
Iz življenja
Po poletnem premora so naši Domovi ponovno zaživeli. Živ-žav malih, veseli glasovi mladih ter živahni razgovori starejših ponovno polnijo naša skupna zbirališča.
Po lepo preživetih božičnih praznikih smom kjjub počitnicam imeli lepa srečanja:
Na Štefanovo, 26. decembra 1997 je naše veleposlaništvo priredilo sprejem ob praznovanju plebiscita, na katerm smo se odločili, da hočemo samostojno državo.
25. januarja 1998 je društvo Zedinjena Slovenija priredilo praznovanje 50-let-nice ustanovitve društva. Pričelo se je z mašo za vse pokojne predsednike, odbornike in člane društva. Sledila je slavnostna spominska seja sedanjega odbora. Vodil je predsednik ZS g. Marjan Loboda.
Otroška kolonija, ki je letos štela 62 otrok, je tudi letos preživela počitnice v kordobskih gorah. Otroci so poslali prisrčne pozdrave v pismih, katera so okrasili z lepimi slovenskimi ornamenti.
Slovenski srednješolci so pod vodstvom g. Francija Cukjatija obiskali Barilo-če.
Začetek januarja je odpotovala v domovino skupina mladih študentov, da so se udeležili seminarja „Slovenija, tvoja priložnost”.
V	soboto zvečer, 21. februarja, se je zbralo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši veliko rojakov iz Buenos Airesa k maši, da se zahvalijo Bogu za kardinala slovenskega rodu iz begunskih vrst in prosijo za blagoslov njegovemu delu. Med udeleženci je bilo pet Ambrožičevih sošolcev z begunske gimnazije v Avstriji: Julka Bohinc Vidmar, Marija Božnar Snoj, Nada Clemente Jerebič in mož Stanko Jerebič ter Marko Kremžar. Somaševanje je vodil prelat Jože Guštin ob asistenci Francija Cukjatija in' gosta iz domovine lazarista Pavleta Novaka, ki je imel nagovor. Na koncu maše je vsa cerkev zapela zahvalno pesem.
Na Prešernov praznik, 8. febraaija je veleposlanik Republike Slovenije v Argentini prof. dr. Janez Žgajnar izročil g. Božidarju Finku častni znak svobode Repu-
blike Slovenije, ki mu ga je podelil predsednik slovenske republike za uspešno delo kot njen prvi predstavnik v Argentini. Istočasno so tam ob Prešernovem dnevu priredili koncert Anica Rode, Luka Debevec in prof. Ivan Vombergar.
Za novega opolnomočenega ministra na veleposlaništvu Republike Slovenije v Argentini je bil imenovan Tomaž Kunstelj.
Zveza slovenskih mater in žena je 4.
marca imela prvo sejo v letošnjem poslovnem letu, na kateri so odbornice načrtovale delo v tekočem letu. Istočasno so dale v prodajo velikonočne voščilnice, za katere je naredil osnutek umetnik Marko Jerman. Kartice so na voljo v Dušnopastirski pisarni ter pri odbornicah Zveze.
8. marca so miramarski rojaki praznovali 90-letnico g. Borisa Komana. Ob tej priliki jih je obiskal tudi delegat prelat Jože Škerbec.
Začetek slovenskih osnovnih šol je
bil v nedeljo, 8. marca s sv. mašo, sledila je igra „Juri Muri v Afriki” v izvedbi učencev Balantičeve šole v San Justu.
V soboto, 14. marca je bil začetek tečaja „ABC po slovensko” v Slovenski hiši, po krajevnih domovih pa redni pouk slovenskih osnovnih šol.
Slovenski srednješolski tečaj je imel sprejemne izpite 7. marca, 14. marca pa je bila najprej seja profesorjev, sledili so popravni in dopolnilni izpiti, nato vpisovanje in začetna sv. maša.
V četrtek, 12. marca je bila seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, katero je vodil predsednik g. Marjan Loboda. Razgovor je bil o občnem zbora in prireditvah, ki spadajo pod okrilje društva.
V nedeljo, 15. marca je bila tombola na Pristavi.
Isti dan je p. dr. Alojzij Kukoviča DJ
imel prvo sv. mašo na Pristavi v Moronu kot novi slovenski dušni pastir za morons-ko skupnost. Dr. Kukoviča nasleduje pokojnega prof. Franceta Berganta.
Tisk. ref. Zed. Slovenije.
Zgodilo	se	je
JEGLIČ KANDIDAT ZA LJUBLJANSKEGA ŽUPANA
Kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) za ljubljanskega župana bo dr. Anton Jeglič, ki se je za to mesto potegoval že konec minulega leta na nadomestnih županskih volitvah. Jeglič je 18. marca na časnikarski konferenci pojasnil, da se je za kandidaturo odločil, ker se v glavnem mestu na raznih področjih tudi po nastopu nove županje za zdaj še nič ni spremenilo, ampak se je, nasprotno, marsikje še poslabšalo. Eden glavnih razlogov za odločitev o kandidaturi je v delovnem osnutku mestnega proračuna za tekoče leto, ki ukinja dosedanje subvencioniranje nekaterih kategorij prebivalstva v mestnem potniškem prometu.
MARJAN PODOBNIK SPREJEL DELEGACIJO MOHORJEVE DRUŽBE
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik se je 17. marca s predstavniki Mohorjeve dražbe iz Celovca pogovarjal o obnovi Knafljevega doma na Dunaju in o ustanovitvi Slovenskega znanstvenega inštituta v avstrijski prestolnici. V omenjenem domu naj bi deloval slovenski znanstveni inštitut kot osrednja slovenska institucija na Dunaju, ki bo tudi v podporo tamkajšnjim slovenskim študentom. Sogovorniki iz Mohorjeve so Podobniku predstavili tudi problema-
tiko Modestovega doma v Celovcu in vprašanje predšolske vzgoje slovenskih otrok na avstrijskem Koroškem ter ga seznanili z načrti glede prihodnjih slovensko-avstrijs-kih večerov v parlamentu na Dunaju.-
PETERLE NA ZASEDANJU SVETA EVROPSKE LJUDSKE STRANKE
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle se je i7. marca v Pragi udeležil zasedanja sveta Evropske ljudske stranke, kjer so govorili o političnih razmerah v državah srednje Evrope. Slovenski krščanski demokrati so stalni opazovalci v Evropski ljudski stranki, minuli teden pa so vložili prošnjo za status pridruženega člana. Omenjeno prošnjo bo julija letos obravnaval politični biro Evropske ljudske stranke, ki naj bi jo po predvidevanjih tudi sprejel.
MEHIKA UKINILA VIZUME ZA SLOVENCE
Slovenska veleposlanica v Avstriji Katja Boh in tamkajšnja veleposlanica Združenih mehiških držav Roberta Lajous sta 18. marca na Dunaju podpisali medvladni sporazum o odpravi vizumov med državama. Po določilih sporazuma, bodo državljani obeh držav lahko brez vizuma v Sloveniji oziroma Mehiki kot turisti bivali največ tri mesece, v primera tranzita pa največ mesec dni.
Temeljna točka vsakega pogovora je, da za vse sogovornike besede pomenijo isto. To velja tudi za naš vsakotedenski pisani pogovor z bralci. Mislim tu na besedo ..politika”, ki predstavlja toliko različnih pojmov, da je le težko uskladiti nek skupni imenovalec. Če vzamemo en pojem politike (npr. Koroščev “krovski posel”), je Menern slab politik; če vzamemo drugega („el arte de lo posible” umetnost mogočega) je eden blestečih zvezd političnega obnebja.
PIROVE ZMAGE?
Vendar je tudi največjim in naj bleste j-Šim zvezdam usojeno, da izgorijo. Vprašanje je, če je Menemu že prišla njegova ura. Tukaj so menja ločena: nekateri trdijo, da je sedanja ofenziva za ponovno kandidaturo začetek konca, dragi menijo, da mu bo prav zaradi njegove vztrajnosti, predrznosti in neetičnosti uspela ofenziva na ustavo in da bo dosegel novo predsedniško dobo.
Vendar si le malo političnih opazovalcev upa dati dokončen odgovor. Preveč je nestabilnih činiteljev, ki igrajo bistvene vloge v dokončnem razpletu. Ne gre za normalno politično formacijo; gre za peroni-zem, ki je bil vedno nepredvidljiv. Lahko je napovedati, kaj bodo storili radikali; tudi Solidarna fronta je bolj prozorna. Peroni-zem pa je tradicionalno skupek kaotičnih sil, ki jim je izredno težko napovedati smer, v katero se bodo obrnile.
Stvaren odgovor je res težak. Tvarina spada že v področje političnega futurizma, ki sloni bolj na osebnem dojetju in na ostrem vonju (dober nos, so rekli včasih). Osebno raje upoštevam logična dejstva in pa psihološko naravo posameznih igralcev te drame. Težko je napovedati izid. A jasno je, da če se bodo stvari razvijale dalje tako kot doslej, bo prišlo do hudih spopadov. Razen če politična bistrost predsedniku dopove, da nima možnosti zmage.
Hitro nastane novo vprašanj«': zakaj ne bi imel izgleda zmage? Doslej mu je v tej zadevi uspelo vse, kar si je zastavil, in to ni malo. Kar poglejmo. Dražba že toliko govori o snovi ponovne kandidature, da se nikomur ne zdi čudno. Navadni državljani debatirajo le, ali bi ga znova volili ali ne; nihče se ne poda v debato, da je celoten predsednikov napor protiustaven. V stranki je govora o soglasju ali nasprotovanju me-nemistični ofenzivi le kot o politični tvarini, ne pa o njeni etični naravi. Uspelo mu je tudi, daje snov postala juridične narave in da je vprašanje že na pragu vrhovnega sodišča. Daje to sodišče njemu pokorno, je splošno znano. Lahko bi torej smatrali, da mu je odprta pot do nove predsedniške dobe. A poraja se umestno vprašanje, če so vse te zmage res toliko vredne, če ga niso preveč stale in mu bodo končno škodile na poti do ponovne dobe.
NE BOJ, MESARSKO KLANJE
V tradicijo peronizma spada tudi dejstvo, da so največje zapreke notranje, ne zunanje. Tudi dogodki zadnjih let to doka-zpjejo. Menem dejansko ni imel opozicije, dokler se ni iz samega peronizma izluščila „skupina osmih” in začela to, kar danes poznamo pod imenom Solidarna fronta. In Menem ni imel resne politične zapreke, dokler ni peronistični buenosaireški guverner Duhalde rekel: dovolj. Pravijo da je najhnjši upor upor potrpežljivih. Ko se jim potrpljenje neha, je njihov srd brez meja. Nekaj takega lahko zasledimo sedaj.
V tem lahko oporekamo predsedniku njegov politični pogled: da ni spoznal, da se vrv, kadar jo preveč nategneš, lahko pretrga. In vrv, ki je vezala guvernerja na pred-
Tone Mizerti
sednika, se je pretrgala. Sedaj je pred nai®
boj. S Prešernom bi lahko dejali, ne
mesarsko klanje”. Pretekli teden je Duha* de v intimnem krogu izrazil: „Jaz morda nf bom predsednik, a Menem bo padel i mano".
Trenutno je položaj sledeč: Menem F že ponudil bivšemu tukumanskemu gu'er neju Ramonu Ortegi mesto podpredsed®' škega kandidata, z obljubo, da če ne dose® ponovne možnosti predsedništva, ga ^ podprl v boju za predsedniško kandidat11' ro. Duhalde pa je navezal pogodbo z bivši® guvernerjem iz Santa Fe Rent emanri*® (tudi za podpredsedniško mesto) in s' tem zagotovil podporo precejšnjega de skupin iz notranjosti.	T
Politčni zemljevid peronizma je razde
jen tako, da ima Menem več zaslombe t*
A
severu, Duhalde pa na jugu države, a samo dejstvo, da se govori o notraHF volitvah, ni v prid predsedniku, ki bi m° kazati na zunaj popolno moč v s tram* Nekoč smo zapisali, da je Menemu ved tega, da ohrani stranko v svojih rokah,K da bi bil bodoči predsednik peronist
drži; a sedaj postaja vedno bolj jasno v tej nevarni igri šel tako daleč,
dal6
laid®
ostane brez predseništva in brez strani*’ ker se ta lahko razbije.	-	..	J
V	tem boju, ki se bliža, bo igral odi066 lno vlogo še en činitelj: možnost poveza „antimenemistov”. Sem pa ne spadaj0 f mo radikali in frepasisti, ter razne opozicl0 nalne civilne formacije, marveč tudi Prece| šen del peronizma, ki je navezan na Dut““ deja. Zanimivo je v tem ozira soglasje, m® je bilo zadnje čase zaslediti med guvefl®1 jevo ženo poslanko Chiche Duhalde in ^ no bivšo nasprotnico Gracielo Feman Meijide. To niso naklučja; teh ni v pohm-To je zasledil tudi oster predsednikov n nakar je izrazil, da „peronistični nam-tega Duhaldeju ne bi odpustil. Vendar P tqja možnost strateške povezave med o” vemerjem in opozicijo, da zaprejo pot - , nemu do ponovne kandidature, vedno ^ konkretna. Zato je tudi ideja plebiscit menemističnem štabu precej obledela-
Ni pa pojenjal pritisk na člane vrhov* ga sodišča. Menemisti so si zastavili cill> bi dosegli celo kqj več kot tradicionalnih^ glasov provladnih članov. Ugotavljali s° žnost vsaj še enega glasu (Dr. Fayt, kat sl mu poteče mandat prihodnje leto in bi vladna večina v senatu lahko zagotovil vo obdobje). A to se je izkazalo kot utoP* Še več, celo dva provladna člana (Nazan in Vazquez) nista preveč prepričana o jem glasu. Dejansko je res težko proi nek ustavni člen za ..neustavnega”.
NEVIDNA DRŽAVA
Medtem ko se na samem vrhu ukvafl^ s tako bistvenimi vprašanji, pa je še n j draga družba, ki živi vsakdanje življenj tem sklopu je pretekli teden vlada p0®1. . kongres dva zakonska osnutka. P1^ ^ nanaša na davčno spremembo, drugi P® delavsko fleksibilizacijo. Davčna spr0*1’^ ba nqj bi bila koncesija MednarO®|l denarnemu fondu. Besedilo osnutka nej dovolji nikogar: ne podjetnikov ne m”-, davkoplačevalcev niti vlade same. A v sporazuma s Fondom je bilo treba °snUj,( oddati, čeprav je mnenje večine, da tak. je, nikdar ne bo potrjen.	™
Nekaj podobnega je z delavsko 6° ; lizacijo. Podjetniki menijo, da je z . .J poslabša sedanje stanje podjetij v pn ^ dikatov; in dejansko imajo prav. A os’* ^ je cena za sindikalno podporo Menem težnjam po novi dobi. Seveda, v , okoliščinah je tudi usoda tega °sn dvomljiva. Svet pa se vrti naprej.
Gospodarski vestnik
Zgodilo se je v Sloveniji...
£
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Herman Zupan,
embalažni podjetnik Amerike
Slovenci smo majhen narod in slovensko ime le s težavo prodre v široki svet. Zato se še toliko bolj veselimo, kadar kateri ®ned rojakov dospe v sam vrh mednarodna delovanja, pa naj si bo to na znanstvenem, verskem, športnem ali gospodarskem Področju. Čeprav se premnogokrat dogodi t0' ° čemer je pel Oton Župančič v Dumi (»•••in tiyina se diči z deli njihovih rok”), je Ve*io na neki način prisotna tudi slava slovenskega imena.
Na to smo pomislili tudi pred kratkim,
1(0 je vseameriško embalažno združenje CMM (Converting Machinery and Materials Conference) 16. januarja t. 1. podjetniku Hermanu Zupanu podelilo odlikovanje ”CMM Converter of the Americas” v Wiznarye za dosežke in doprinos k razvoju ‘atinskoameriške embalažne industrije.
^enovanje je združenje podelilo v okviru ^tave „CMM of the Americas” na medna-r°dnem banketu v prostorih Coconut Gro-Ve Convention Centra v Miamiju, katerega 80 se udeležili najvažnejši podjetniki briškega kontinenta kakor tudi vsega sveta.
Odlikovanje je bilo podeljeno prvič Podjetniku iz Argentine in seveda tudi pr-Vlc Slovencu. Po važnosti je enakovredno Mznaiyu, ki ga je bil Herman Zupan de-e^en leta 1991, ko je bil imenovan „Podjet-"•k leta” v grafični industriji vseh treh Amerik. V zvezi s slednjim je meseca Januarja v Miami prejel za takratno imeno-Var\je še trofejo, iz kararskega marmorja Vdelan orlov kip.
. V letu 1993 pa je bil Herman Zupan goljen za ..Podjetnika leta” celotne emba-industrije v Argentini. V okviru Ar-*>ettfinskega Inštituta za Embalažo so zat\j feovali kolegi podjetniki, ki delujejo na Vseh področjih embalažne industrije.
' &(:- ~-----rtmrrrnt irv ‘rr——
ČISLAVA LAHARNAR	(2)
HITRO, HITRO MIHE ČAS
Pred Koncilom je bilo ob nedeljah v "avadi popoldansko bogoslužje z rožnim juncem, litanijami in blagoslovom z ^svetejšim. Nekateri smo zahajali na Pa-rnal v kapelo Slovenskih šolskih sester.
0 blagoslovu smo se potem malo zadržali sPrejemnici poleg kapele. Pa se pojavi na
Slovenci, ki živimo v Argentini, se veselimo priznanj, ki jih je bil deležen naš rojak, saj je njegov uspeh plod osebne iniciative in truda. Sta pravično povračilo za podjetniško prizadevanje in dokaz, da je s poštenostjo in sposobnostjo možno priti daleč in visoko. Ponosni smo, da si je znal s trdno voljo in vztrajnim delom priboriti to mesto v svetu. Zlasti še, ker je g. Zupan-močno povezan z življenjem naše skupnosti. Od leta 1992 je častni konzul Republike Slovenije. Bil je predsednik Slomškovega doma v Ranios Mejia in se vedno udeležile življenja te srenje. Od ustanovitve leta 1992 je predsednik Slovensko latinskoameriške trgovske zbornice. Zlasti pa je podpornik številnih iniciativ naših kulturnih in dobrodelnih ustanov. Prav zato slavljencu še posebej iskreno čestitamo.
^tih
G. V
visoka in sloka postava sestre Majde
Počitnicah je prišla iz severne provin-
iii'1
** ^ormoze v glavno mesto, saj v Argentini e stezice še danes pripeljejo v Buenos rres. Po običajnem kako in kaj, je beseda a besedo in sestra je brez pomisleka, °^°čno in takoj pomudila: „Pridite k nam!” »Pridite k nam!”- muzika za moja ušesa. Cez tisoč kilometrov daleč si nisem Pala iti z vlakom ali z avtobusom. Vse ^enarčke sem zbrala in odšla z letalom. vahna, talentirana in za vodstvo sposob-® sestra Majda je bila ravnateljica Iteijišča z osnovno šolo in vrtcem v Uihovem zavodu „Santa Isabel” v Formosi.
r je takrat v notranjosti Republike pri-^Ukovalo usposobljenih učnih moči, me 2 veseljem sprejela.
Začela sem v tajništvu in imela na skrbi ^cilne pole za osebje in glavno redovalni-. ■Tajnica je bila sestra Stana, drobna, , **ra, skromna in ponižna, marljiva pa ohi mravUica - vzorna redovnica! Prebil °f‘ena 2 delom, ker je tudi poučevala, je a Zadovol jna, da je dobila pomoč, znat no
pa se je tudi meni izboljšalo počutje, ko sem mogla odgovoriti na dejansko potrebo.
Seznanila sem se z birokracijo. Šolniki niso bili imenovani na šolo, ampak za vsak predmet v vsakem razredu posebej. Poleg tega je Zavod plačeval eno četrtino, tri četrtine pa je prispevala država. Vse to je predstavljalo nič koliko vrstic in stolpcev za vsako osebo; predmet za predmetom, razred za razredom, pa ena četrtina in tri četrtine... ria velikanskih polah, ki so vsak mesec romale v petih izvodih v Buenos Aires. Hm! Morebiti je tudi volilna „lista sabana” vsaj v kakem daljnem sorodstvu z temi veleplahtami.-
Strogega umika nisem imela. Kar je bilo treba, je pač moralo biti narejeno. Ko sem popoldne kd^j prišla v pisarno in odprla predal pisalne mize, sem pogosto našla v njem bonbon ali košček torte. Kar so te ljube sestre dobile v dar, so tudi z menoj delile! Verjemite ali ne, takale majhna pozornost mi je tako dvignila moralo, da se mi na plačilnih polah ni izgubil noben centavček. Takrat seveda še nismo imeli niti računalnikov niti fotokopimic!
Nekatere sestre imam se danes živo pred očmi, na vse pa mi ostaja drag spomin z iskreno željo, naj jim Bog v nebesih dobroto povrne. Modra in blaga prednica sestra Henrika, prijazni Mirjam in Suzana...
Sestra Iluminata, n.pr. je bila vzor vese-
PRIDRUŽITVENI SPORAZUM SLOVENIJE Z EZ
Italija je 17. marca ratificirala pridruži-tveni sporazum med Slovenijo in Evropsko zvezo, sklenjen junija 1996. Z ratifikacijo sporazuma je italijanski parlament potrdil tudi veljavnost t.i. španskega kompromisa, ki je sestavni del slovenskega sporazuma z EZ. Za ratifikacijo so glasovali poslanci vladajoče koalicije Oljka in stranke Komunistične prenove, medtem ko so se poslanci Severne lige in Berlusconije stranke Naprej, Italija! vzdržali. Proti so glasovali samo> poslanci Nacionalnega zavezništva. Dokument je že oktobra potrdil senat.
DOSJEJI
„Kot predstojnik vamostno-informati-vne službe sem leta 1992 raziskoval, kje so arhivska gradiva Varnostne službe, in prišel do spoznanja, da je SDV v obdobju 1989/90 uničila okrog 16.000 dosjejev. Takratni načelnik je bil Eržen, republiški sekretar za notrai\je zadeve Ertl, predsednik predsedstva RS Kučan. Kdo od teh treh je dal ukaz za uničenje gradiva, nisem mogel ugotoviti. Večina gradiva je bila uničena na žagi v Kočevski Reki, mikrofilme pa so uničevali tudi v ljubljanski toplarni. Del gradiva, ki ga niso uničili, je izginil neznano kam; menda ga je spravil Maček.” Miha Brejc, Delo (21. feb.):
IZ SLOVENIJA NA HRVAŠKO Z IZKAZNICO
17. marca je začel veljati sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške o ukinitvi vizumov. Sporazum med listine, s katerimi lahko državljani obeh držav prehajajo mejo, uvršča veljavno osebno izkaznico.
NAJEMNIKI UKRADENIH STANOVANJ SE PRITOŽUJEJO
Združenje najemnikov nacionaliziranih stanovanj je naslovilo na Evropsko sod-
le pokorščine. Doma je ubogala starše, potem učiteljice, nato pa redovne predstojnice - zaradi Boga. Zvečer se je še enkrat pokrižala, se izročila božjemu varstvu in utrujena sladko zaspala.
S. Alfonza pa je učila ročna dela in glasbo, organistka je bila in lepo je slikala. Njena dela so krasila zavodove prostore in gledalcem vedno imela kaj povedati. Osebno mi je bila izredno všeč tista slika, ko Jezus sedi v čolnu, na obredju Ga pa vrste ljudi zavzeto poslušajo, s poduhovljenimi obrazi, kakor dvignjeni nad ta revni svet. Hodiš mimo takih slik, saj nimaš časa, da bi se ustavil, a nekaj ti je slika zmeraj dala, da si laže hodil.
Sestra Alfonza je včasih tudi rada kaj pripovedovala o starih časih. Bila je v skupini prvih sester, ki so prišle v Argentino naravnost iz materne hiše v Mariboru na Strossmajerjevi. Veliko poslopje je sedaj skoraj razvalina, le kapelo obnavljajo. V njej je za dušni blagor redovnic in številnih gojenk nekoč skrbel Pater Klarus. Takole jim je ponavljal: „Že prav, že prav, deklica! Le rada moli, pa vesela bodi, da imaš dobre starše. Vesele ljudi ima Bog rad!”
Za velik vrt na dvoriščni strani je skrbel star vrtnar. Na lepo urejenih, nekoliko položnih gredicah je tako uspevalo cvetje in zelenjava, da gaje bilo veselje videti. Ko pa je prvi roj sester odhajal v Argentino, je ob slovesu počasi modroval: „Oj, v Ameriko grejo, sestra Alfonza! A jih ni škoda...!” -Danes vrta ni več. So zgradili stanovanjske bloke.
Delno sem ostajala v tajništvu tudi po-
niško združenje „poročilo o kršitvah ustavnih in človekovih pravic bivšim imetnikom stanovanjske pravice kot posledico nedemokratične stanovanjske reforme in zakona o denacionalizaciji.” Zapisali so, da država Slovenija z vračanjem premoženja prvotnim lastnikom popravlja stare krivice tako, da bivšim imetnikom stanovanjske pravice povzroča nove krivice. Seveda so najemniki ukradenih stanovanj že ob prejetju stanovanja dobro vedeli, da je bilo odvzeto pravnim lastnikom, pa jih to ni brigalo in so brez premisleka povzročali krivice. Sedaj pa govoričijo, da se ne sme delati krivic, legalno povračilo pravne države pa v tem primem ni važno.
RUSKI ZUNANJI MINISTER V LJUBLJANI
■Jevgenij Primakov, mski zunanji minister, je obiskal Slovenijo, kjer se je srečal s 'celotnim slovenskim vodstvom in več člani vlade. Slovesno je otvoril nove prostore veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani, podpisal sporazum o sodelovanju med msko in slovensko diplomatsko akademijo, pogovore pa tudi posvetil stabilizaciji in urejanju razmer na Kosovu.
Cerkev pojasnjuje...
Nad. s 1. str. .
ga gospodarstva Bled prejemala trajno rento iz državnega proračuna, ker je država doslej slabo gospodarila z gozdovi, je poudaril di'. Gril in v dokaz tej trditvi opozoril na dejstvo, da država doslej s sečnjo gozdov ni imela nikakršne rente. Zato je napovedal, da se bo cerkvena pogajalska skupina - v primem, če bodo v spremenjenem zakonu o denacionalizaciji členi, ki bodo onemogočali vračanje gozdov v naravi .- za zaščito svojih pravic obrnila na ustavno sodišče in na pristojne mednarodne ustanove v Strassbourgu in Bruslju.
tem, ko sem že poučevala. Ob tolikem prepisovanju predmeta za predmetom pa sem prišla do zaključka, da bo pač treba k izpitom, predmet za predmetom, leto za letom, če hočem izpolniti vse pogoje za -delovno mesto. Pri sestrah sem opravila izpit čez šesti razred, nato pa sem se vozila polagat pisne in ustne izpite na državno šolo v sosedno provinco. Učiteljišče sem spet napravila redno pri sestrah, kaj več pa tedaj v Formozi ni bilo mogoče.
Poslovila sem se od dobrih sester in odšla v Profesorat v slikovito provinco z istoimenskim glavnim mestom - Catamar-ca.
Catamarca, z ozadjem skalnatega An-casti, svet zase, obdan od gora, ki v sebi skrivajo zaklade vsakovrstnih rudnin. Njih izkoriščanje bo verjetno kmalu pripomoglo k blagostanju prebivalstva, ki je od nekdaj pretežno navezano na zaposlitev v ogromnem in čezmernem upravnem aparatu, bodisi občinskem, pokrajinskem ali državnem. Značilno za provinco je vroče in suho podnebje pa pojoča govorica ljudi z tipičnim zategovanjem vokalov, opuščanjem končnega „s” in tudi svojskim besediščem.
„Changuito in-se-ervible!”, je mati karala otroka, ko ji je prinesel pokazat šolsko spričevalo.
Dolinska Devica - la Virgen del Valle, dvakrat na leto privabi številne romarje, ki v gručah prihajajo peš iz sosednjih in še bolj oddaljenih pokrajini.
Nadaljevanje prihodnjič
Pisali smo pred 50 leti...
Naša pot je prava
Še o slovenski zastavi in rdeči zvezdi
V	domovini smo Slovenci praznovali praznike na čisto poseben slovenski način. Nikjer ne srečamo kaj podobnega.
Naše matere in žene, naše sestre in hčere so imele polne roke dela, da so naše domove pripravile za te praznike. Pa tudi duhovno se je vsak izmed nas pripravil na svečane praznične dni.
Božji grobovi v cerkvah, velikonočni obredi, procesne, bandera, velikonočna pesem, zmagoslavno zvonjenje zvonov, blagoslovljena oljka in butara, žegen in pirhi pa še in še....
In letos? Osma Velika noč se bliža, odkar je slovenski narod nastopil svoj posebni križevi pot.
Združimo se v trpljenju in bolečini za osmo Veliko noč mi vsi. Združimo se kot bratje in sestre z velikim zdoščenjem in zavestjo, da je bila in je naša pot prava....
Naš sovražnik je šibkejši od nas. On gradi na sovraštvu, brezboštvu in nasilju. Mi pa smo povezani v medsebojni ljubezni in hočemo svobodo, ki bo slonela na temeljih krščanstva
Zato verujmo v tisti dan, ko bodo zapeli zmagoslavno naši zvonovi in bomo mi vsi prekaljeni in prečiščeni v trpljenju zopet praznovali našo pravo slovensko velikonočno vstajenje.
Svobodna Slovenija, št. 6: 15. marca. 1948
ESLOVENIA
T,9^>wranj Cejl«
ITALIA,"'	S’!;
J-
Pj :	HUNGRlA
riboi
Golfo de Trieste S L
irv
!•/
Slovenija, moja dežela
Mrtvaški ples iz Hrastovelj
Hrastovlje, majhna vasica v slovenski Istri, je polna fresk, ki jih je ustvaril istrski umetnik Janez iz Kastva leta 1490. V r\jih je hotel umetnik preprostemu ljudstvu razložiti verske resnice, bile so nekakšna „biblia pauperum" = biblija revnih. Med njimi je najobšimejša in najboj znana freska Mrtvaški ples, delo evropskega slovesa. V njej je izdelana osnovna misel o enakosti vseh ljudi pred smrtjo, ki se ji nihče ne more izogniti. Vsem se enako reži v obraz, ko jih vodi proti sveže izkopanemu grobu,
z motiko in lopato. Vsi morajo na pot: (od leve) otročiček iz zibelke, berač, živahen mladenič, trgovec in bogat skopuh, menih in škof, kardinal, kraljica, kralj in končno sam papež.
Poznogotska slikarija, ki pretresljivo prikazuje usodni ples s smrtjo, ki je vsem znan, a si ga nihče ne želi. Prizor se dobro in vredno vključuje v druge take srednjeevropske umetnine in ki je danes poznan velikemu številu ljubiteljev srednjeveške umetnosti.
Prejšnji teden smo brali v našem časopisu članek o nemški televiziji, ki je prikazala slovensko zastavo z rdečo zvezdo. Ni se še polegel naš srd in žalost, pa glej, spet smo dobili podoben primer na CD-ROM ali zgoščenki, kot se ji pravi po slovensko.
Mlada bralka našega lista Milena Čeč nam je poslala na vpogled zgoščenko, ki se imeniye „Enciclopedia Multimedia” DIDACTA2, ki jo je izdala družba Emblem (v Španiji?) in so jo izdelali v ZDA.
Zgoščenka je v španščini pisana enciklopedija, leksikon, precej podroben in dober. Ko smo na primer hoteli vedeti, kaj piše o Sloveniji, smo v brskalnik izpisali besedo JEslovenia” in nam je takoj postregla z njenim opisom, podatki, mesti, kratko zgodovino zadnjih let, osamosvojitvijo, z njenimi političnimi strankami, Kučanom in Drnovškom, vse do leta 1995. Torej je prav iz zadnjih časov.
Hoteli smo videti & zemljevid. Na pritisk guliv ba se razgrne pred nai"1 zemljevid, skromen, a vsal pravilen, zraven pa slovenska zastava, ki je bela-modra-rdeča, na i\jej Pa velika petokraka rdeča zvezda, kot jo je moral3 prenašati naša domovi® skoraj 50 let. Pač zastava LRS v bivši SFRJ.
Ko smo hoteli videli1 ali je samo pri nas ta P0, mota, smo poiskali še ze" mljevide drugih držav.
V	vseh bivših jugoslovanskih repubU' kah še vedno kraljuje rdeča zvezda, v Hrva ški, BIH, Makedoniji, le Srbija ima svojo trobojnico neomadeževano. Seveda ie 1 zastav držav bivše Sovjetske zveze rdeč3 zvezda izginila. Ni je nikjer razen pri nas u’ naših južnih sosedih.
Gotovo je to prilika in dolžnost, da n3*1 uradni predstavniki protestirajo pri založi* in izdajateljici te zgoščenke zaradi mamosti in površnosti, ko piše v tekst*1 eno, ob zemljevidu pa drugo, staro, preživi to in celo žaljivo.
Pravilno bi bilo potegniti ta CD-ROM u obtoka oziroma ga popraviti. Naj založb drugič pazi, ne pa žali mlado državo, ki jiJe ravnokar uspelo stresti z zastave tisto rdečo zvezdo, simbol diktature in zločinS' tva. ki še vedno šari po tej zgoščenki.
TD
\\ \
IVO ŽAJDELA
(3)
KAJ JE S SLOVENSKO POMLADJO?
Tudi zadi\ji primer z lustracijskim zakonom nam kaže, da se zd£y vodi politika „vse ali nič”. Stranki SDS in SKD zdaj pač nista v položaju, ko bi se lahko privoščili takšno politiko. Nekaj lahko dosežeta le z 46 glasovi v državnem zboru; 26 glasov pa je zdaleč premalo. V tej situaciji sta zato prisiljeni ali v kompromise ali pa v takšno tudi dolgoročno politiko, ki bo na koncu omogočala tudi politiko „vse ali nič”. Lustracijski zakon je preveč pomembna stvar, da bi se lahko okoli njega igrali. Le kako lahko nekdo pričakuje, da bo s predlogom tega zakona uspešen, če že takoj na začetku proti edinemu naravnemu partnerju, ki bi lahko zakon podprl, nastopa ultimativno? Nekakšna tolažba, češ naj pa se pokaže, kdo misli resno in kdo res zastopa interese volilcev pomladnih strank, nam ne more prinesti nič dobrega. Mene ta tolažba ne zanima. S siljenjem in ultimativnostjo do SLS se ne bo doseglo nič pozitivnega, ampak bo vse samo še slabše, saj se s tem SLS samo še bolj potiska vstran od pomladi.
Žal moram napisati celo naslednje: Težko bi si vodstvo SLS želelo boljše pozicije, kot pa jo ima zdaj. Tu seveda ni pomembno gledanje oziroma zgražanje drugih nad tem, tu je pomembna volilna baza SLS. SLS je zaradi kritike SDS in SKD na eni strani in spretne politike LDS do SLS na drugi v situaciji, ko si na primer Marjan Podobnik lahko privošči na videz precej
angažirano politično govorico. To pa je seveda pravi balzam za volilno bazo SLS. Koliko navidez pomembnih koncesij je LDS do zdaj prepustila SLS. Seveda vse v smislu, da svojo strateško partnerico čim bolj omami ter jo tudi čim bolj odtegne od navezave z SDS in SKD. Sam sem poskušal to situacijo preprečiti že januarja in v začetku februarja 1997 vendar mi ni uspelo. Potem sem poskušal spet v začetku jeseni, potem ko sem videl, kaj se dogaja z volilnimi kandidati pomladnih strank za predsedniške volitve. Predlagal sem optimalno rešitev. Pri tem pa sem dobil kratek odgovor, da se gradi na boljših opcijah. Ko sem omenil, da teh opcy nikjer ne vidim, sem dobil odgovor, da če jih jaz ne vidim, da potem še ni rečeno, da jih ni. Kot že takoj po zadi\jih volitvah v državni zbor, sem tudi zdaj verjel na besedo. Toda zdaj, nekaj mesecev kasneje; kje so te boljše opcije? Ali morda tista o trdnejši navezanosti SDS in SKD, pri čemer se je nekaj omenjalo celo krščansko-socialno unijo? Ta trdna navezanost je dobra in zaželena, toda sama po sebi še ne prinaša nobenega posebnega izboljšanja za pomladni tabor. Ali je to lustracija? Lustracija je seveda potrebna, toda zanjo morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji.
Ali bomo še dolga leta naprej obsojeni na sedanja razmerja političnih sil in se bo z ostro politiko proti SLS to stranko še bolj
potiskalo v postkomunistični blok? Tudi če na naslednjih parlamentarnih volitvah SLS zgubi nekaj odstotkov glasov, bo to še vedno dovolj, da bo ta stranka lahko vladala še naprej s postkomunisti. Ti imajo danes celo v rezervi odstotke ZL in SNS.
Skratka, SDS in SKD bi se morali zavedati, da sami ne moreta vleči pomembnejših potez, da je SLS tu in jo je treba upoštevati, da brez ter SLS ne moreta na oblast in da lahko pozitivne spremembe prinese samo skupni nastop vseh treh pomladnih strank. Polovica slovenskega volilnega telesa oziroma celo nekaj več, ki podpira pomladno opcijo, naravnost zahteva, da se vlečejo samo tiste poteze, ki so v korist pomladi. Zdaj smo pač v situaciji, ko se mora do SLS nastopiti na drugačen način, kot to počneta vodstvi SDS in SKD zdaj. SLS se mora na vsak način potegniti naz£y v pomladno koalicijo, če ne prej pa nekoliko kasneje, pa čeprav šele na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Za to so možnosti, nihče najine govori, da jih ni, le delati je treba na njih-
Vse analize kažejo, da bi pomladni projekt lahko vodil slovensko politiko, če bi vse tri pomladne stranke bile sposobne temu podrediti svoje strankarske interese. Ali, če sem še Bolj jasen, če bi prvaki treh pomladnih strank interese svojih strank in samih sebe bili zmožni podrediti skupnemu interesu slovenske pomladi, potem bi že nekaj časa Sloveniji vladala pomladna koalicija Tako rekoč vse volitve v zadnjih letih nas na to opozarjajo. Koliko priložnosti smo izgubili samo zato, ker ni bilo ne sposobnosti ne volje za skupni dogovor, na
primer, o kandidaturah. Morda mi bo 1,1 kdo oporekal, češ mi se tega zavedamo ^ mi smo se pripravljeni tem načelom podrf diti, kaj ko pa „oni” niso pripravljeni- ^ tem mu odgovarjam: v redu, tudi to f možno, toda potem pa potegnite vi P1^ poteze in pokažite političnem partnerje111; kako se ne sme in kako se mora v polit® in se jim za vzor enkrat odpovejte čemu svojo škodo in v njihovo korist. In če boSte to morali narediti še večkrat, potem hudir, da tudi. z vplivom javnosti ne spravili k pameti tudi najhujših lako1^ nežev. Pobudniku bi se na daljši rok gesta vsekakor obrestovala.
Poglejmo nekaj primerov zgubliel priložnosti. Na volitvah za ljubljanske^" župana leta 1994 pomladna opcija ni i>"e dobrega kandidata. France Bučar to ta*** pač ni bil. Nekateri so ga šli volit (bi*J: drugi krog) le zato, da bi onemog0^ Rupla, toda bilo jih je kar nek<y, ki se ^ strinjali z nobenim in zato na volitve &■ tavno niso šli. In tako je bil izvoljen K11?, Na letošnjih nadomestnih volitvah za D11 janskega župana ni bilo nič bolje. Dr. ^ M Jeglič je verjetno dober možakar 111
nit1
bodo mnogi tudi volili (tudi zato, ker
podporo SDS in SKD), toda žal je pre>n znan, tisto kar pa je pomembnejše, Pa 1 seveda to, da pomlad ni enotna. PoP0*^ ma jasno je, da bi enotnost ljudem upanje in bi jih s tem mobilizirala, jih razklanost samo odvrača, podobno j® predsednika republike, podobno za vne svetnike...
Nadaljevanje prihodi'
d#'
Novice iz Slovenije ] *.f% Slovenci v Argentini
LJUBLJANA - Uprava Republike Slovele za geofiziko je sporočila, da so seizmografi Observatorija na Golovcu v Ljubljani zaznali v petek, 13. marca, ob 16. uri in 15 nunut močan potresni sunek iz oddaljenos-R 55 kilometrov južno od observatorija. Žarišče potresa je bilo v bližini Ilirske Bistrice. Po prvih podatkih potres ni pomočil gmotne škode. Potres so čutili tudi na Reki, v Trstu in v Zagrebu.
LJUBLJANA - Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) je na občnem zboru izvolilo novo vodstvo - upravni odbor in predsednico, ki je postala Dušanka Zabukovec. Častni člani so postali prevajalci: Radojka Vrančič, Janko Moder in Janez
Gradišnik.
MARIBOR - Podelili so letošnje mariborske mestne nagrade za vrhunske do-^žke na področju kulture. Glazerjeva nagrada za življenjsko delo je pripadla upoko-Jeni operni solistki in še aktivni glasbeni Pedagoginji Ondini Otti Klasinc, Glazerjevo listino pa sta dobila solistka mariborske Opere Dragica Kovačič in dirigent Simon Robinson (glej sliko).
CARDIFF, Velika Britanija - Slovensko ^ Mladinsko gledališče je končalo turnejo v Walesu. kjer so od 5. do 13. marca gostovali s predstavama Aliča v čudežni deželi v režiji Vita Tauferja in Veselja dom v režiji Nicka Upperja. S predstavo Aliča se je Udeležilo prvega tedna festivala ob stoletni-ci smrti Lewisa Carrolla. Alico so dvakrat °digrali še v umetniškem centru Taliesin v Rwanseaju, rojstnem mestu znanega valonskega pesnika Dylana Thomasa.
MOSKVA, Rusija - Ruska policija je v Usklajeni akciji s kriminalistično službo sl°venskega Ministrstva za notrarje zadeve hiarca v Moskvi aretirala skupino preprodajalcev mamil. Med njimi je bil tudi PcRi slovenski državljan, ki je skušal v Rusijo pretihotapiti 200 gramov kokaina in 1000 tablet ecstasyja. V zvezi s prijetjem »ruske” skupine se tudi v Sloveniji izvajajo , določena policijska opravila, da odkrijejo
morebitne druge osebe, vpletene v tihotapljenje mamil.
DUNAJ, Avstrija - Slovenski muzikolog dr. Primož Kuret je v literarnem centru Stara kovačnica na Dunaju predstavil slovenski glasbeni prispevek k evropski kulturi. Kuret je poudaril pomen kulture za slovensko samobitnost, opozoril, da je v umetnosti in glasbi prihajalo do povezovanja in prepletanja različnih kulturnih tokov ter tudi s posnetki predstavil nekatere sodobne skladatelje, med drugim Švaro, Ramovša, Globokarja ter Lariso Vrhunc.
MURSKA SOBOTA - Število kaznivih dejanj in prekrškov z elementi nasilja od leta 1993 narašča, le v minulem letu se je njihovo število zmanjšalo za 32,7%. Zmanjšalo se je predvsem število uličnih ropov, narašča pa število drugih oblik, kot so ropi v denarne ustanove, stanovanja in trgovine. Narašča tudi število grobih premoženjskih deliktov in ropov, so med drugim ugotovili na posvetu v Murski Soboti, ki ga je pripravil Urad za javno varnost pri Ministrstvu za notranje zadeve. Med mesti izstopa Ljubljana, kjer se zgodi kar 44,6% vseh ropov. Prihaja do novih oblik roparskih napadov in povezovanja s tujino, med roparji pa je vse več odvisnikov od mamil. Predstavili so tudi dve zloženki Policija svetnje in Ropi v Sloveniji.
TOLMIN - Na Soči bodo v mesecu aprilu začeli z gradnjo dveh novih hidroelektrarn Doblar II. in Plave II. Zgrajeni bosta ob istoimenskih hidreoelktrarnah, ki sta bili zgrajeni v letih 1939 in 1940. Poleg gradnje bodo obnovili agregate in objekte starih hidroelektrarn. Ker je reka Soča zaščitena kot naravni spomenik, bodo med gradnjo upoštevali tudi ekološke vidike.
LJUBLJANA - Turistični ponudbeni vrvež na ljubljanskem gospodarskem razstavišču (glej sliko), kjer se je začel turistični sejem Alpe-Adrija, kjer ponnja privlačne počitnice 323 ponudnikov iz Slovenije in še iz 18 držav, kaže, daje Slovenija še kako zanimivo turistično tržišče.
t
PLANICA - Na zadnji tekmi sezone za R- svetovai pokal je 21. marca na stari Brniški velikanki slovenski tekmovalec 'utnož Peterka dosegel sedmo mesto, kar je bilo vendarle dovolj, da je znova °segel prvo mesto v skupnem seštevku letošnjih skokov in osvojil veliki kris-globus, enako kot lani. Km' se je pred Mesecem zdelo skoraj nemogoče, se je *8odil0 v veliko veselje 30.000 gledalcev v °lini pod Poncami.
Pristava ima novega župnika
Ko je na Pristavo prišla vest iz Bariloč, da je umrl prof. France Bergant, smo se vsi zavedli, da je spet nastala vrzel, ki jo bo težko pokriti. Zato ni bilo čudno, da je k nedeljski maši prišlo več ljudi, kot po navadi, pa čeprav ni bilo nobenega ne javnega ne privatnega sklica. Vsak je čutil, da s svojo prisotnostjo izkaže hvaležen spomin pokojnemu. Po maši smo imeli možnost ogledati si video posnetke s pogrebne maše in s pokopališča pod Cerro Lopez, ki jih je prinesla Helena Dolinšek.
Ker smo bili sredi počitnic, odsotnost prof. Berganta ni bila tako očitna. Šele ko se je bližal začetek šole, smo se spraševali, kaj bo sedaj. Pa je delegat dušnih pastirjev prelat Jože Škerbec že napovedal prihod p. dr. Alojzija Kukoviče na Pristavo.
In spet se je bogoslužni prostor napolnil z rojaki, ki so se v nedeljo, 15. marca zbrali, da so sprejeli novega pastirja. Po predstavitvenih besedah prelata Jožeta Škerbca so ga pozdravili inž. agr. Franci Schiffrer v imenu društva Slovenska pristava, Kristijan Vivod v imenu mladine ter Marjanka in Pavel Grohar v imenu šolarjev Prešernove šole. Vsi so se najprej spomnili rjegovega predhodnika, nato pa dr. Kukoviči izrazili dobrodošlico in obljubili sodelovanje pri njegovem delu. Ob koncu maše je spregovoril novi dušni pastir, se zahvalil za sprejem in prosil za pomoč pri svojem delu. Potem pa so vsi verniki zapeli hvalnico Tebe, Boga, hvalimo, v zahvalo Bogu za novega pristavskega župnika.
Cooperativa de consumo y Vivienda „CASTELLI” LIMITADA
Matricula I.N.A.C. N° 6932 Castelli N° 28 - 1704 Ramos Mejia
CONVOCATOR1A
De conformidad con lo dispuesto por el ari. 22 N de los Estatutos Sociales el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda „CASTTELLI” Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dia 25 de Abril de 1998 a las 19 horas en la sede social, Castelli N" 28 Ramos Mejia, Partido de la Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designačion de dos asambleistas para suseribir el Acta de la Asamblea, segun los estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resulta-dos, Anexos I y II e Informe del Sindico y del Auditor correspondiente al ejercicio N° 27 iniciado el 1 de Enero de 1997 y tinalizado el 31 de Diciembre de 1997.
4) Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion segun lo determinado por los arts. 18 y 27 de lo Estatutos Sociales: por 1 ano: 5 vocales suplentes.
Ramos Mejia, 20 de Maržo de 1998
CONSEJO DE ADMINISTRACION
SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK
Izšel bo predvidoma v prvi polovici 1. 1998
POZOR!	NUJNO	SPOROČILO!
Pri izdaji novega imenika bomo upoštevali vse dosedanje pismene prijave, ki so prispele v zadnjem času. Izpolniti prijavnice pa bodo morali tudi vsi, ki so že objavljeni v dosedanjem imeniku in imajo svoje telefonske številke nespremenjene.
Že danes vabimo vse slovenske obrtnike, podjetnike in profesionalce, da naš skupni slovenski imenik obogatijo k s svojimi trgovskimi oglasi.
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC!
CELOVEC, Avstrija - Kandidature avstrijske Koroške, Furlanije Julijske krajine in Slovenjje za pridobitev organizacije zimskih olimpijskih iger 2006 je zašla v drugo fazo. V ta namen so v Celovcu predstavili novoustanovljeno družbo „Celovec Olyifi-pia 2006", ki v grobem sestoji iz predsedstva ter komitejev za regije, šport in izvršnega komiteja. Glavna naloga družbe bo sestaviti elaborat kandidature, ki ga mora do 1. septembra letos izročiti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju.
LAHTI, Finska; FALUN, Švedska - Primož Peterka je na drugi tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Lahtiju zmagal (125 in 126 m). Z 11. zmago v karieri se je povzpel na 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. - V Falunu pa je Peterka zmagal na 23. tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v letošr\ji zimi, ki je potekala pod reflektorji, in slavil 12. zmago v karieri. Peterka je skočil 120,5 in 128 m, kar je rekord skakalnice (261,3 točke).
Osebne novice
Rojstva: 16. marca je bil rojen v Kaliforniji, ZDA, Matija Dimnik, sin Andreja in ge. Veronike roj Vester.
Staršem čestitamo!
PREMANONN, Francija - Igor Cuznarje na tekmi za alpski pokal v nordijski kombinaciji v Premanonnu v Franciji v konkurenci do 20 let zasedel tretje mesto, Gorazd Robnik pa je bil 5. Zmagal je Francoz Nicolas Bal. V konkurenci do 18 let je bil nruboljši Švicar Ronny Lleer, 7. je bil Jure Kosmač, 8. pa Andrej Jezeršek.
TANDADALEN, Švedska - Slovenski snowboarder Dejan Košir je na paralelnem slalomu osvojil 2. mesto za Nemcem Moehmdlom. Nastopila sta še dva Slovenca. Miha Rant je bil 24., Tomaž Knafelj pa je odstopil.
Krsti: V soboto, 21. marca je bila krščena v cerkvi Marije Kratice v Lanusu Marija Evgenija Rozman, hčerka Franceta in ge. Aleksandre roj. Mugerli; botra sta bila Franc Mugerli in ga. Ana Marija Rozman Cruz, krstil pa je Franci Cukjati.
V	nedeljo, 22. marca so bile krščene v cerkvi Marije Pomagaj Tatjana Soledad Mildavc, hčerka Lojzeta in ge. Marie Laure roj. Ferreyra, botra sta Lojze Štefančič in ga. Andrea F. de Rodriguez; Marija Viktorija Jakoš, hčerka Marka in ge. Sandre roj. Malovrh, botra sta bila dr. Peter Jakoš in ga. Karla Malovrh Jakoš; in Tamara Jakoš, hčerka dr. Petra in ge. Klavdije roj. Malovrh, botra sta bila Marko Jakoš in ga. Sandra Malovrh Jakoš; - obe je krstil je msgr. Jože Škerbec. Čestitamo!
Smrti: Umrli sta v Transradiju Ivanka Albreht roj. Petkovšek (74); v Berazate-guiju pa Katarina Dolenc (86).
Naj počivata v miru!
Maii oglasi
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex'Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek-od 16. do 20. Tel: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradiye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš doni (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak inesec —4 številke— $ 12.-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
VESELOIGRA:
PRI BELEM KONJIČKU
Predstave: sobota, 28. marca, ob 18. in 21.
nedelja, 29. marca, ob 17. uri Začetek točno ob napovedani uri.
Slovenska hiša, R.L. Falcon 4158. Buenos Aires
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registra C 3754-59 CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 26 de abril de 1998, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2) Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3) Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1 de Enero de 1997 y finalizado el 31 de Diciembre de 1997.
4) Aprobacion de la cuota social, a partir del 1 de Enero de 1998.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se
realizara conforme al artfculo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
Obvestila
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
24.	marca 1998
1 dolar	172,57 SIT tolarjev
1 marka	94,28 SIT tolarjev
100 lir	9,58 SIT tolarjev
SOBOTA, 28. marca:
Slovensko gledališče Buenos Aires: veseloigra Pri belem konjičku, ob 18. in ob 21. uri.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 29. marca:
Slovensko gledališče Buenos Aires: veseloigra Pri belem konjičku, ob 17. uri.
V Slovenski vasi 46. občni zbor DSV ob 17. v Hladnikovem domu.
Mladinska maša in priprava na Veliko noč v cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 uri. Pripravljata Franci Pavlič in misijonska skupina iz San Justa. Prisoten bo tudi Rok Gajšek, misijonar iz Madagaskarja.
SREDA, 1. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena z razgovorom prelata Jožeta Škerbca „o naših nalogah v tekočem letu”, ob 16. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 5. aprila:
V Rožmanovem domu ob 11.30 blagoslov butaric in oljk, maša in skupno kosilo.
SLOVENCI IN ŠPORT
CRANS MONTANA - Ljubljančanka Urška Hrovat je zmagala na slalomu za svetovni pokal na finalu letošnje sezone v Crans Montani (1:29,35), kar je njena četrta zmaga v svetovnem pokalu. Druga je bila Nemka Hilde Gerg (1:29,41), tretja pa je bila i\jena rojakinja Martina Ertl (1:29,89). Alenka Dovžan se je z najboljšim časom druge vožnje povzpela na peto mesto (1:30,99), Špela Pretnar pa je zasedla 10. mesto (1:32,35). Nataša Bokal je odstopila v prvi vožnji.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociaeion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158	.
(1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 . __ —-J	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljar\ju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azya 120 USA dol.; vse za pošiljanj® z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Lihre“^)
Stavljei\je, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.cam.ar i  —   "
Iščem, dekle ali gospo za varstvo otrok
Tel.: 503-7667
NA CVETNO NEDELJO, 5. APRILA 1998
Vsi rojaki lepo vabljeni
V ROŽMANOV DOM
ob 11.30 blagoslovitev oljk in butaric, sledi sv. maša za pokojne člane in vse dobrotnike ob 13.00 skupno kosilo (pribor prinesite s seboj) Nabavite si nakaznice v predprodaji.
PODPRIMO NAŠO DOBRODELNO USTANOVO!
t
Oče, zgodi se tvoja volja! Mi 26; 39-40
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 18. marca v.74 letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
Ivanka Albreht roj. Petkovšek
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali v bolezni, zanjo molili in darovali cvetje.
Posebna zhvala č. g. Toniju Bidovcu za podelitev zakramentov; molitve ob krsti; za darovano sv. mašo in molitve na pokopališču.
Ravno tako zahvala čč. gg. prelatu Jožetu Škerbcu, župniku v Transradiu Luisu A. Hawriscu; Jorgeju; Francetu Grumu ter g. Andreju Selanu za vodstvo petja. Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči: hčere in sinovi Jože, Janez, Marija, Elizabeta, Veronika in Kristina; snahi in zeti Majda, Meta, Jože, Miloš, Marjan in Miha; vnuki Myriam, Monika, Marta, Mikaela, Erika, Lorena, Vanesa, Gizela, Adrijana, Damjan, Danijel, Ivan, Ksaver, Viktor; sestrična Marija Zorec roj. Kogovšek; v domovini sestre Frančiška, Marija, Pavla, Terezija brata Viktor in Janko z družinama
Buenos Aires, Rovte, Ljubljana
t
Z globoko žalostjo sporočamo, daje v San Luisu dne 15. marca odšla h Gospodu po večno plačilo v 87. letu starosti naša ljuba mama
MARIJA MLINAR roj. KAVČIČ
Zahvaljujemo se č.g. Francetu Novaku za duhovno skrb v bolezni, prinašanj® zakramentov, molitve ob krsti, sv. mašo in vodstvo pogreba ter vsem, ki ste zaru0 molili, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje.	,;
Spominjajmo se je v molitvi. '
Žalujoči:
Hčere: Frida, Mari, Helena, Staži, Ivanka;
Sin: Jaka;
Zeti. Pavel, Janez, Elio, Luis;
Snaha: Mari;
'	Vnuki: Helena, Neži, Marjana, Cecilija, Gabi, Lenka,
Susana, Gabrijel, Andrej, Marko, Pavli, Ivana, Franci in Pauli;
Pravnuki: Fernanda, Paula, Julieta, Dani, Matija, Agu»' tina, Sofia, Santiago, Marjanca in Tomaž; ter ostalo sorodstvo.
San Luis, Mendoza, Buenos Aires, Bolivija, Ekvador, Slovenija