LETO III. ŠT. 40 (137) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. OKTOBRA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARIA 1996 SREDNJA EVROPA GLEDA V BRUSELJ Nedavno sta bili dve pomembni srečanji vladnih oz. državnih predstavnikov srednjeevropskih držav. Prvo je bilo v Trstu, kjer so se sestali notranji ministri držav Srednjeevropske pobude, med katerimi sta tudi Slovenija in Italija. Nekaj dni kasneje pa so se na Dunaju srečali predsedniki držav istega bloka. Manjkal )e le italijanski predsednik Scalfaro zaradi vladne krize v Rimu. Obe srečanji nam nudita možnost, da se pobliže zaustavimo ob vprašanju Srednje Evrope danes in njenem približevanju Evropski uniji. Ce pogledamo nekoliko zemljevid držav, ki sestavljajo Srednjeevropsko pobudo, lahko ugotovimo, da so te v resnici zelo raznolike, saj gredo od Ukrajine na vzhodu do Makedonije in Romunije na jugu, pa spet Poljske na severu in Slovenije ter Italije na zahodu. Pojem Srednje Kvrope je tu seveda zelo razširjen in gotovo ne sovpada s tistim klasične Mittelevrope. Oglejmo si pri tem vsaj nekaj pomembnejših dežel in njihovih perspektiv za vstop v politično Evropo. Vse niso še med preferencialnimi kandidati za vstop, kot so npr. Poljska, Češka, Slovenija m Madžarska. Češko, Poljsko in Madžarsko lahko obravnavamo kar skupaj. Te so namreč med najbolj razvitimi državami Srednje Evrope, kar so sicer bile že v prejšnjih časih. Zlasti Varšava in Praga sta to bili že v času med obema svetovnima vojnama. Danes pa so prav te tri nekdanje članice Varšavskega pakta tudi prve na listi za vstop v NATO. To jim daje tudi nekje privilegiran položaj za skorajšnji vstop v Evropsko unijo. Republika Slovenija je pa vprašanje zase. Danes dosega že zelo dobre standarde in pogoje za vstop v EU. Morala pa bo še marsikaj urediti, tako še spraviti svojo zakonodajo vzporedno z zahtevami Evropske unije. Danes si Slovenija močno prizadeva za kar se da bližnjo pridružitev Bruslju. Slovenska diplomacija je v tem zelo aktivna. Sam predsednik države Milan Kučan je prav pred kratkim Potoval v Prago, Varšavo in Budimpešto ter se tu pogovarjal z odgovornimi državniki o skupnem pridruževanju Evropi. Gotovo ima slovenska država tudi to prednost, da sama meji na romanski in germanski svet obenem in )e pravzaprav na današnji meji Evropske zveze. S tem se tudi Slovenija sama lahko najbolje zaveda tega svojega Poslanstva in to brez vsake retorike. Pred leti sem v znani goriški italijanski reviji o problemu Mittelevrope in Slovencih napisal tudi naslednje: Kaj je Mittelevropa? Posebna skupnost narodov, skupnosti, držav? Posebno geopolitično področje, ki objema Srednjo Evropo? Kaka zopetna obnovitev habsburških 'dealov, združenih s politično nostalgijo?" Seveda ne gre za vse to, za nekaj pa vendarle, in to v aktualizirani obliki. In še naprej: "Biti mittelevropski pomeni danes predvsem zavedati se lastne pripadnosti mnogostranski, a enoviti kulturi. To je seveda nacionalna, a ne nacionalistična kultura." Mislim, da prav v tem ključu lahko danes obravnavamo tudi politično povezovanje držav Srednje Evrope, kot je bilo prej nakazano. ANDREJ BRATUŽ ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA PO PRODIJU MASSIMO D'ALEMA DRAGO LEGISA BJ seboj je imel tudi listino, ki je vsebovala glavne točke vladinega programa s podpisi predstavnikov vseh političnih komponent nove parlamentarne večine, razen socialistične, ki pa ni odločilna. Z razliko od dosedanje Prodijeve vlade, ki so jo parlamentarci Stranke komunistične prenove od vsega začetka, to je po volitvah v aprilu 1996, podpirali od zunaj, bodo "italijanski komunisti" tvorili z novo vlado in parlamentarno večino organsko celoto in bodo imeli svoje predstavnike v sami vladi. Prav tako bo tudi z Zvezo za republiko (UDR), katere nesporni voditelj je bivši predsednik republike, dosmrtni senator Francesco Cossiga. Slednji je iz razlogov, ki še niso vsi pojasnjeni, dejansko "pokopal" predsednika Romana Prodija in s svojimi prijatelji brž skočil na DAlemov Medtem ko pišemo, je glavni tajnik Levih demokratov Massimo D'Alema zapustil Kvirinal, kjer je predsedniku republike Scalfaru bil uradno sporočil, da sprejema mandat za sestavo nove vlade. V pogovorih s predstavniki Oljke, italijanskih komunistov in Zveze za republiko je ugotovil, da ima v parlamentu večino in da bo njegova vlada gotovo prejela zaupnico. voz. Tudi Cossigova skupina bo imela svoje predstavnike v novi vladi. Ko so poslancu DAlemi sporočili, da ga predstavniki Oljke na predlog Romana Prodija kandidirajo za ministrskega predsednika in je že vedel, da se s takim predlogom strinja tudi Cossiga, je časnikarjem izjavil, da je s tem tudi v Italiji konec hladne vojne in daje bila končno legitimirana tudi italijanska levica. Ne smemo namreč pozabiti, da je 49-letni Massimo DAlema politični tajnik trenutno najmočnejše italijanske stranke, glavne naslednice KPI, še do pred nekaj leti zdaleč najmočnejše NAGRADA POEZIJI JURIJA PALJKA Uredništvo in uprava Novega glasa iskreno čestitata svojemu uredniku in prijatelju Juriju Paljku za pomembno priznanje, ki ga je prejel na mednarodnem pesniškem natečaju Pablo Neruda. Več o nagradi in nagrajencu pišemo na 6. strani. komunistične partije v vsem zahodnem svetu. Časi so se seveda korenito spremenili in je treba priznati, da je prav Massimo DAlema že nekajkrat tako jasno in odločno obsodil komunistični totalitarizem, kot so ga redki nekdanji partijski voditelji. Sicer je treba ugotoviti in beležiti, da so italijanski Levi demokrati že več let polnopravni člani socialistične internacionale in v evropskem parlamentu pripadajo socialdemokratski skupini. Socialdemokrati pa, kot vemo, vodijo 13 od skupnih 15 vlad v državah Evropske zveze. Zanimivo je, da so se ob DAlemovo imenovanje za mandatarja hudo spotaknili trije znani in vplivni italijanski katoliški mediji, kot so dnevnik Avvenire, tiskovna agencija Sir in sam Osserva-tore Romano. Prva dva sta celo poudarila, da bi Italija morala dobiti tako imenovano "institucionalno vlado" z natančno določenim terminom, to je časom trajanja. Enako stališče je zagovarjala desna opozicija z Berlusconijem in Finijem na čelu! Ugledni in vplivni kardinal Ersilio Tonini je v zvezi s takšnim pisanjem takoj pojasnil, da gre "za svobodno časnikarsko presojo in ne za cerkvene indikacije", torej cerkvena opozarjanja. "Resnični problem je zdaj v tem - je dejal kardinal - da se sestavi vlada, ki naj zares ustreza pričakovanju ljudi po primernih ukrepih na področju zaposlitve in po ukrepih v korist revnih. 1 ČETRTEK Tl. OKTOBRA 1998 Pomembno je dalje, da vlada traja toliko, kolikor je potrebno za dosego otipljivih rezultatov in za izpolnitev obljub na šolskem področju, saj je problem priznanja paritete (enakopravnosti med javnim in zasebnim šolstvom, op. pisca) neodložljiv". Zanimivo je, daje med samo krizo vlade papež Janez Pavel II. uradno obiskal Kvirinal, kjer ga je ob navzočnosti mandatarja DAleme sprejel predsednik republike Scalfaro. Obisk je bil v sredo, 21. t.m., in je bilo verjetno izrečenih nekaj besed tudi v tem pogledu. ■ STRAN 2 Vida Valenčič KOSOVČANI PO GOZDOVIH 1 let naše zgodovine ws Danijel Devetak / intervju KAT)A TOMMASI IN IVO COTIČ BESEDE, KI KROJIJO ZGODOVINO Majda Artač Sturman "KO SE NEURNIK... Klara Krapež "BUTALCI" V TRSTU Ivan Žerjal PRED KONGRESI SLOVENSKE SKUPNOSTI Iva Koršič OB KONCU KOROŠKIH DNEVOV SPOMINSKI KIP IVANU RUDOLFU Danijel Devetak PESNICA KRATKIH IMPRESIJ Jurij Paljk O JEZIKU Milan Gregorič V DEKANIH BOJ ZA ŽIVLJENJSKI PROSTOR KI ČETRTEK 22. OKTOBRA 1998 S 1. STRANI PO PRODIJU MASSIMO D'ALEMA - Program nove vlade seveda predvideva predvsem o-dobritev finančnega zakona, ki ga je bila pripravila že Prodijeva vlada, in izpolnitev obvez v zvezi z enotno valuto "evro". D'Alema pa že od vsega začetka omenja tudi vprašanje t.i. institucionalnih reform, o katerih je potekala razprava v dvodomni komisiji, ki ji je predsedoval prav sedanji mandatar. Govor je zdaj zlasti o volilni reformi, saj je treba vedeti, da bo v maju prihodnjega leta na sporedu izvolitev novega predsednika republike, kar bi moralo pospešiti rešitev vprašanja novih predpisov za državnozborske volitve. Opozicija napoveduje odločen boj zoper novo vlado, ki ji očita, da je nezakonita, češ da je posledica prevare. Berlusconi, Fini in Casini postajajo kar zadirčni, ko ugotavljajo, da bo D'Alema sestavil vlado z odločilno podporo poslancev in senatorjev, izvoljenih na listah "pola svoboščin", zlasti gibanja Naprej, Italija. Gre za parlamentarce, ki so zapustili “pol svoboščin" in se organizirali v Zvezo za republiko ! (UDR) pod vodstvom senatorja Cossige. "Zagrešili so ! izdajstvo, saj se ravnajo v J kričečem nasprotju z voljo volivcev," grmijo Berlusconi ! in prijatelji. V resnici gre za POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE PROBLEMI NOVEGA CASA REŠLJIVI LE Z VEČJO VSESPLOŠNO SOLIDARNOSTJO Naj gledamo z očmi vsega človeštva ali s pogledom naše manjšine, v obeh primerih se kaže načelo solidarnosti prepotrebno in nujno. Svet vse hitreje postaja ena sama celota, toda na to dejstvo je mogoče gledati na dva popolnoma nasprotna načina. Po prvem bomo lahko šele sedaj vsi skupaj pričeli reševati sicer nerešljive ekološke probleme. Sele vsi skupaj bomo lahko obvladali atomsko energijo, le vsi skupaj bomo lahko zajezili revščino, lakoto in bolezni v svetu. To je pogled solidarnosti. Toda ob tem ne smemo pozabiti na drugo možnost naše prihodnosti. Svet bo tudi v tem primeru postajal ena sama celota, toda tako, da se bo potrošništvo stopnjevalo do nevzdržnega nesmisla. Nastali bodo novi veliki centri gospodarske in politične narave, ki bodo vzeli vajeti v svoje roke in dosledno ter tudi s silo uravnavali življenje ljudi. Namesto solidarnosti in upoštevanja drugih bo kot tolikokrat v zgodovini človeštva stopila v veljavo logika zunanjega sovražnika, ki nas hoče uničiti, zato se bomo proti njemu borili z vsemi sredstvi. V tem smislu je bilo kar nekajkrat mogoče slišati misel, da utegne prihodnje stoletje potekati v znamenju oboroženega spopadanja med razvitim svetom na eni in muslimanskim na drugi strani. Vse najrazličnejše oblike napetosti pa odpravlja načelo solidarnosti. Odpravlja večvred- nost razvitih in manjvrednost revnih, nadvladovanje prvih nad drugimi. Odpravlja večvrednost večjih in manjvrednost manjših narodov. Odpravlja brezbrižnost, v imenu katere se temu ali onemu narodu, tej ali oni državi, temu ali onemu posamezniku ni treba brigati za druge, kadar so slednji zaradi teh ali onih razlogov v stiski. Načelo solidarnosti ne nazadnje odpravlja pogostoma načrtno nevednost, s pomočjo katere močnejši in večji nočejo nič vedeti o tem, kako njihov blagor praviloma temelji na ubogosti in izkoriščanju šibkejših in manjših. Načelo solidarnosti končno ukinja vsakršno gospodovanje enega nad drugim, gospodovanje, ki slej ko prej zvišuje svoje zahteve in se zanesljivo nagne v takšno ali drugačno obliko nasilja. Zdi se, da načelo solidarnosti zahteva preveč, v resnici le podarja. Solidarnost je edina, ki daje dovolj prostora vsem narodom, državam, manjšinam in tudi posameznikom. Brez nje so si narodi napoti, države vsaksebi, manjšine pomanjšane in posamezniki ujeti v začarani krog nenehnega boja za čim višje mesto nad drugimi. Zato je utemeljeno in koristno pomisliti, kako verjetno res le večja in iskrena solidarnost odpira varno in srečno pot v prihodnost. RAZVOJ DOGODKOV NA BALKANU PRESTRAŠENI KOSOVČANI ŠE VEDNO PO GOZDOVIH VIDA VALENČIČ M ahod seje končno odločil za konkretno potezo. Američan Richard Holbrook se je v imenu Atlantske zveze pogajal z beograjskim diktatorjem Miloševičem. Sklep dolgih pogajanj je zahteva po takojšnji umaknitvi srbskih vojaških sil s kosovskega ozemlja, Atlantska zveza pa se je odločila za podaljšanje obdobja, v katerem bi nad Beogradom visela grožnja z vojaško akcijo, ki predstavlja verjetno najučinkovitejše sredstvo pritiska na predsednika ZRJ. U-kaz za aktiviranje sil bo ostal v veljavi vse do 27. oktobra. Do tega dne naj bi se torej srbski vojaki umaknili z območja, ki ga imajo za svojo "sveto zemljo". Predvideti, kakšni bodo iz-gledi, je vse preuranjeno. Podčrtati pa je treba, da je korak, ki ga je storil Zahod, kljub nedvomno potrebnemu pogumu, vsaj za stopinjo šepav. Atlantska zveza je za svoja dogovarjanja prebila v Miloševi-čevi rezidenci vsaj deset ur za vsako uro prebito z neuradnim kosovskim predsednikom Ibrahimom Rugovo. Razumljivo je zato, da Kosovča-ni ne zaupajo podpisanemu sklepu, po katerem naj bi Natove sile in mednarodna skupnost prevzele protektorat tega okrvavljenega področja. Zato je na tisoče Albancev še vedno nastanjenih v osrčju gozdov, situacija pa postaja iz dneva v dan vse bolj dramatična zaradi ostrega mraza in pomanjkanja hrane. Srbi ponavljajo, da se ti t.i. "prebivalci gozdov1' lahko vrnejo v dolino, vendar kam, ko so vsa naselja porušena? Kmalu bo stopilo na kosovska tla dva tisoč opazovalcev mednarodne skupnosti (iz vseh držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje i nov pojav političnega tran-sformizma, ki nastaja zlasti v času krize in je že od vse-; ga začetka nekakšna stalni-i ca v italijanskem - a ne samo v italijanskem - parlamen-i tarnem življenju. Kar zadeva vprašanje na-[ še manjšinske zaščite, velja ! to, kar smo napisali zadnjič: predvidevati je treba nove ! zastoje. V tej zvezi omenjamo, da | je deželni tajnik Slovenske j skupnosti že naslovil na ; mandatarja Massima D'Ale-mo pismo, v katerem ga o-pozarja na še nerešene probleme slovenske narodne i manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. V pismu se omenja predvsem zaščitni zakon, govor pa je tudi o drugih nujnih vprašanjih, ki bi jih morala urediti italijanska vlada. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 - M AIL nglasts@tin.it CLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRACO LEGIŠA IZDA|ATEL|: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN l>AULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN I GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 100.000 UR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU v Evropi), ki bodo morali preveriti, ali Srbija spoštuje podpisani sporazum. Zahod je od Srbije zahteval, da zagotovi popolno varnost te neoborožene enote, obenem pa tudi varne izvidniške polete Natovih letal na kosovskem nebu. jugoslovanska armada bo morala zato deaktivirati radarje za protiletalsko obrambo in z njimi povezane rakete zemlja-tla. Vse torej kaže, da ne bo več napadov med stranmi, vendar do miru je pot še zelo dolga. Že sama podpisana resolucija nosi v sebi genetsko napako: ne dotika se vprašanja usode Kosova oz. dveh alternativnih rešitev: avtonomije ali pa neodvisnosti. Ta pomanjkljivost pa pomeni, da je vse prepuščeno še nadaljnjim pogajanjem med Srbijo in Kosovom. Miloševič ne bo Kosovu nikoli dovolil neodvisnosti, kosovski narod pa seje v zadnjih mesecih vse bolj prepričal o zahtevi po njej. Ključnega pome- na je tudi, zakaj je Miloševič podpisal (pravzaprav neosebno) sporazum z Zahodom. Po mnenju številnih političnih analistov naj bi njegova poteza pomenila dejansko le "cu-krček", ki ga je srbski voditelj vrgel Zahodu, da se ne bi slednji vmešaval v kočljive probleme, ki pestijo današnjo Srbijo. V prvi vrsti gre tu za vprašanje neodvisnosti medijev. V zadnjih dneh je Miloševič odredil zaprtje treh neodvisnih srbskih dnevnikov, katerih uvodniki niso poveličevali Miloševičeve modrosti. Tu pa je tudi vprašanje tesne obveze, ki jo je srbska vlada zavezala na usta vseučilišč. V nekaj dneh je bilo odslovljenih stopetdeset univerzitetnih profesorjev, ki niso podpisali dokumenta "zvestobe vladi"; demokracija je daleč, kako pa bo vse to vplivalo na razplet kosovskih dogodkov, je še u-ganka. KRATKE ■ KRAPEŽ ODSTOPIL Slovenski obrambni minister Alojz Krapež je v torek, 20. t.m., odstopil. Hkrati je izjavil, da izstopa iz Slovenske ljudske stranke. Proznati je treba, da se je njegova kratka politična kariera dokaj klavrno končala. Kmalu po imenovanju za obrambnega ministra se je v Ljubljani vselil v stanovanje, ki je državna last in do katerega kot obrambni minister ni imel pravice. ■ PAPEŽ NA KVIRINALU Papež Janez Pavel II. je v torek, 20. t.m., uradno obiskal Kvirinal, kjer so ga sprejeli z najvišjimi častmi. Šlo je namreč za državniški obisk, ki je bil tretji na vrsti, odkar je bil pred dvajsetimi leti Karol Wojtyla izvoljen za papeža. Prvi obisk je bil o-pravil za časa predsednikovanja Sandra Pertinija leta 1984, dve leti kasneje pa je ; obiskal takratnega predsednika Francesca Cossigo. Na i Kvirinalu so ga sprejeli pred-! sednik republike Oscar Lui-gi Scalfaro, predsednika o-( beh vej parlamenta Nicola Mancino in Luciano Violan-j te, dosedanji ministrski predsednik Romano Prodi in mandatar za sestavo nove vlade Massimo D'Alema. V svojem govoru se je Janez Pavel II. dotaknil vprašanj, ki so že 1 stalnica v njegovih nagovorih. Tako je omenil vprašanje brezposelnosti, skrb za varstvo družine, ki je osnovna celica družbe, in pozval italijansko politično plast, naj z ustreznimi zakoni in ukrepi poskrbi za pluralnost na področju vzgoje in šolstva, pri čemer je naglasil, da imajo tudi po italijanski republiški ustavi starši pravico, da j sami odločajo, kako se bodo njihovi otroci vzgajali in izobraževali. ■ NOVA NEMŠKA VLADA Novi nemški kancler, socialdemokrat Gerhard Schro-der, je sestavil novo nemško vlado, v kateri bodo poleg socialdemokratov še predstavniki zelenih. Novi zunanji minister bo Joschka Fischer, ki bo tudi podpredsednik vlade in pripada stranki zelenih. Finančni minister bo socialdemokrat O-skar Lafontaine, ki je veljal v preteklosti in še velja za nekakšnega ideologa nemške socialdemokratske stranke, ki pa je v tekmi s Schroder-jem politično podlegel. Med pogajanji za sestavo vlade pa si je izboril široke pristojnosti. Nekateri iz tega sklepajo, da utegne na ta način lažje uveljaviti tudi svoje politične poglede na nadaljni razvoj zlasti notranje nemške politike. Zanimivo je, da ima nemška vlada samo petnajst ministrov, med katerimi pa je kar pet žensk. AKTUALNO NTERVJU / KATJA TOMMASI IN IVO COTIČ NIKDAR NE NEHAMO RASTI DANIJEL DEVETAK Edina vzgojna organizacija v krščanskem duhu v zamejstvu je SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija, ki združuje tržaške in goriške skavte. Sredi septembra je bil v Sovod-njah ob Soči občni zbor, na katerem sta bila izvoljena nova goriška načelnika. To sta Katja Tommasi, ki je letos poleti diplomirala iz ekonomskih ved, in Ivo Cotič, ki mu za dopolnitev akademskega študija na fakulteti političnih ved manjka samo še teza. Na Goriškem sta znana kot dejavna člana naših društev, predvsem pa sta do vseh odprta in simpatična -skratka: dve dobri naložbi za prihodnost. Da bi dobili kolikor toliko popolno sliko skavtske organizacije, ki jo javnost verjetno pozna le površno, in novih smernic mladinske organizacije na Goriškem, smo se pogovorili z obema. Goriški skavtje so zaupali največjo odgovornost dvema mladima, družbeno angažiranima in izobraženima načelnikoma. Kako sta sprejela to zahtevno nalogo? Katja: Do izvolitve je prišlo na neki način po naravni poti, saj je bilo v zadnjih časih razvidno, da bo do te-§a prišlo ob izteku mandata prejšnjih načelnikov Mirjam Černič in Julijana Čaudka; svoje vloge nista mogla nadaljevati z večjo angažiranostjo zaradi družinskih razmer. Zato sva sprejela to zahtevno nalogo ln sva obema hvaležna za vse, kar sta naredila. Prišel je čas, da mlajši voditelji poprimemo za vajeti organizacije, saj smo v tem trenutku potrebovali večjo prisotnost lika načelnika, ki bi bil hkrati tudi vzgojni voditelj. Osebno si želim, da bi voditelji uspeli nuditi čimbolj celostno vzgojo od začetka do konca skavtske P°ti, t.j. od pristopa k volčičem in volkuljicam do t.i. odhoda roverjev ln popotnic. Potrebno je skrbeti za skupno in bolj povezano delovanje voditeljev. Obenem si želiva tudi vzdrževati stike z drugimi organizacijami, kot so tržaški skavtje, ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) in ACESCI (italijanski skavtje). Ivo: Že spomladi smo se menili, kaj naj ukrenemo na septembrskem občnem zboru. Trenutno namreč Potrebujemo večje povezovanje med enotami organizacije. Doslej smo bili voditelji preobremenjeni in srno se posvečali izrecno delu znotraj enot. Manjkalo je usklajevanje načrtov in smernic. Potreben je bil nekdo, ki bi skrbel za to in bi tako o-mogočil voditeljem, da se posvečajo samo vzgoji otrok. Starejši voditelji smo se tudi čutili odgovorne do mlajših in jih želimo podpirati s primernim usposabljanjem. Poleg naju je bil v ožje vodstvo izvoljen oz. potrjen za tajnika Mauro Leban-Močni bober, za duhovnega vodjo pa izvoljen g. Marjan Markežič-Neukro-tijivi medved, ki je prevzel naloge msgr. Oskarja Simčiča. Od kdaj sta vidva sploh skavta in od kdaj voditelja? Ivo: V organizaciji sem od osmega leta starosti, prehodil sem celo skavtsko pot. Voditelj pa sem od leta 1992. Katja: Tudi jaz sem začela na osnovni šoli, z navdušenjem pa sem se zavezala tej poti šele pri šestnajstih letih, ko sem videla v skavtiz-mu večji smisel. Tudi jaz sem voditeljica od leta 1992. Ali lahko navedeta nekaj aktualnih podatkov o goriški skavtski organizaciji? Ivo: V zadnjih treh letih raste število članov, zlasti med najmlajšimi. Volčičev je kar 50, izvidnikov približno 45, v klanu pa 20 roverjev in popotnic; skupno z voditelji torej o-koli 130 aktivnih članov. Žal ne moremo biti prisotni v vseh goriških vaseh, kot bi želeli, ker nimamo dovolj voditeljev. Gojite stike s tržaškimi skavti? Ivo: Od skupnega tabora (jam-boreeja) leta 1995 dalje smo stkali tesnejše prijateljske odnose, ki so še danes živi. Pokrajinski vodstvi se redno srečujeta in načrtujeta skupne pobude. Deželno vodstvo se srečuje, da bi usklajevalo delovanje sestrskih organizacij in poenotilo usposabljanje voditeljev. Katja: Želimo tudi posodobiti deželni statut, da bi racionalizirali posamične vloge voditeljev. Še posebej se mi zdi pomembno, da se člani obeh pokrajin redno srečujejo na vsakoletnih srečanjih ali celo skupnih taborih. In z združenjem skavtov v Sloveniji? Ivo: Z njimi smo pred dvema letoma podpisali listino o sodelovanju. Ohranjamo stike, tudi taborimo skupaj, nekateri voditelji obiskujejo v Sloveniji taborne šole. Udeležujemo se tudi tabornih šol italijanskih skavtov AGESCI, ki so za nas dragocene, saj ima AGESCI bogato vzgojno tradicijo. Ali nam lahko kaj povesta o goriški skupnosti voditeljev? Ivo: Člani skupnosti voditeljev so tisti, ki se po odhodu odločijo, da bodo ostali dejavni znotraj organizacije. Trenutno nas je petnajst, vodita nas Mauro Leban in Nevja Žerjal. Skupno pripravljamo vzgojni načrt, sestavljamo program, ki ga bodo potem izvajali člani v posameznih enotah. To je tudi skupina, v kateri se voditelji usposabljajo za vodenje. Pomembno je skrbeti za tiste, ki vzgajajo. Oblikujejo se na tabornih šolah, medse pa vabimo tudi strokovnjake, da nam kaj koristnega povedo itd. Katja: Na začetku septembra smo bili z voditelji na skupnem prenočevanju v Bazovici, kjer smo se posvetili vprašanju poklicanosti v voditeljstvo. Zakaj je vsakdo izmed nas sploh postal voditelj? Na dan so prišle ljubezen do otrok, skrb, da se zanje kaj naredi, in zlasti veselje bili z njimi. Bo sprememba ožjega vodstva privedla do novosti ali bosta nadaljevala delo prejšnjega vodstva? Ivo: Mislim, da so izkušnje prejšnjih let bogate za vse nas. Pomembno je, da sta v ožjem vodstvu prisotna dva "stara" skavta, Mauro in Marjan, ker imata veliko izkušenj in stikov s starejšimi skavti, ki so zapustili organizacijo. Posvetiti se želimo tesnejšim stikom s skavti iz Nove Gorice in primorske regije, s katerimi sodelujemo od samega začetka njihovega delovanja. Konec septembra smo se z njimi srečali, da bi potegnili črto pod opravljenim delom pri poletni pobudi Skupaj v Posočju. Šlo je za prvo srečanje goriških in tržaških roverjev z vrstniki od Tolmina do Ankarana. Utrditi hočemo tudi dobre odnose s krajevnimi športnimi in kulturnimi društvi. Katja: Zdi se nam zelo primerno, da je vlogo duhovnega vodje sprejel g. Marjan; prek njega smo lahko bolj prisotni tudi znotraj krajevne Cerkve. On načrtuje skupaj z nami, nas seznanja s potrebami, ki jih vidi za nas. Naš glavni cilj je vzgoja članov. Vse drugo je postransko. Torej vzgoja v celostno osebnost. Kateri so vaši prijemi za dosego cilja? Katja: Za dosego tega je pomembno enotno osebno napredovanje. Vzgojitelji vseh treh vej (volčičev, izvidnikov in roverjev) sodelujejo pri vzgoji, ki mora biti enotna od 6. do 20. leta člana. Vsaka veja uporablja primerne vzgojne prijeme za enotno napredovanje osebe. Pri volčičih poteka vzgoja prek igre, v okviru Knjige o džungli. Štirje prebivalci džungle so liki, ki predstavljajo štiri pomembne točke za vzgojo najmlajših po navodilih ustanovitelja skavtov Badena Povvella: Kača-Ka predstavlja ročno spretnost, Baloo duhovnost in pomoč bližnjemu, Akela značaj, Bageera pa fizično moč in zdravje. Ko otroci dosežejo te štiri naloge - t.i. plene, ki so si jih zastavili s pomočjo voditeljev - napredujejo. Pri izvidnikih je sistem podoben, le da ni plenov, ampak so etape, prilagojene starosti. Obstajajo etape odkrivanja, odgovornosti, specializacije in posredovanja. Pri roverjih osebno napredovanje nima določene sheme, ampak člani skupno z voditelji poglobijo to, v čemer se lahko izpopolnijo, odpravijo morebitne napake, rastejo. Žanimivo je, da se torej že volčič, pač v skladu z lastnimi talenti, vzgaja daljnoročno v t.i. "človeka odhoda", in sicer k odgovornosti, samostojnosti in sposobnosti zavestnega odločanja. Ivo: Marsikdo vidi v tem samo lepe besede in se sprašuje, kje so sadovi tega dela. Zato moram pripomniti, da smo skavtje vzgojna organizacija, ki lahko samo pripomore (!) k vsemu temu. Na vzgojo osebe vpliva veliko dejavnikov. Najpomembnejša je gotovo družina, v krogu ka-I tere otrok raste in kjer srka vredno-| te, potem so družba prijateljev, dru-j štvo, šola... Vse je odvisno tudi od l časa, srečanj in sploh pozornosti, i ki jo otrok posveča skavtom. Sadove je treba pričakovati dolgoročno. Katja: Skavtizem ni dejavnost, ki ! jo gre dodajati klavirju, telovadbi, ' pevskemu zboru... Nesmiselno je | tudi npr. kaznovati otroka, ki "ni bil ; priden v šoli", s tem da ne pojde več k skavtom. Naš vzgojni cilj je sodelovanje s starši. Z njimi se moramo pogovarjati, ker oni najbolje poznajo otroke, da skupaj kaj dobrega naredimo. To je naša glavna skrb in naloga. Skavtje ne obstajamo, da se razkazujemo v krojih in barvnih rutah ali kol folklorni "špalir" pri slovesnih mašah. Zame, ki sem bil petnajst let skavt, je bilo temeljnega pomena geslo Skavtizem -stil življenja. Mislita, da to lahko velja tudi za današnje mlade? Katja: Mislim, da ja. Vsakdo lahko sicer doživi ta stil zelo osebno. O tem se pogosto pogovarjamo v klanu roverjev in popotnic. Ti vidijo, da je skavtizem neka alternativa; znotraj organizacije delaš in živiš stvari, ki bi jih "zunaj" ne živel. Vzemimo na primer zabavo: to lahko do-i živiš tudi na preprost način. Če do-j živiš skavtsko izkušnjo dovolj moč-I no, jo boš iskal v celem življenju in seje boš držal v njenih osnovah. Ne moremo niti mimo drugih smernic, j ki spadajo k skavtskemu stilu: to so odnos z naravo, pomoč bližnjemu, vsakdanje dobro delo... Vsakdo mora osebno odločiti, ali se hoče vsega tega držati ali ne. Ivo, misliš, da še vedno drži tudi geslo Semel scout, semper scout (Enkrat skavt, vedno skavt)? Ivo: Pred leti se je skavtska pot | končala pri 16. ali 17. letu. Sedaj pa | si roverji pri listih letih komaj začenjajo postavljati vprašanja, kot npr. geslo, ki si ga omenil, ali to, kaj sploh 1 pomeni biti skavt na področju vere, | služenja, dejavne drže... Dejansko i pride prej ali slej do odločitve, ko z ! "odhodom" pri 20. ali 21. letih vsak skavt odloči, če hoče še naprej živeti po določenih smernicah, ki ga bodo i spremljale celo življenje. Tedaj lahko izstopi iz organizacije in izbere npr. delo pri kulturnem društvu, pevskem zboru ali na kateremkoli področju. Gre za osebno držo, za katero se obveže, da jo bo v življenju čuval in udejanjal v odnosu do žene, otrok, prijateljev, na delovnem mestu itd. Katja: Z odhodom se skavt obveže za tri izbire: skavtsko, versko in družbeno-politično. To ne pomeni, da bo skavt po odhodu do smrti dober katoličan, najboljši skavt in za vedno angažiran v družbi, ampak da te tri smernice prepozna kot zase pomembne in si bo vsak dan znova prizadeval, da jih bo po svojih močeh čimbolje uresničeval. Skavtska vzgoja se torej ne konča pri dvajsetih letih... Ivo: Ne, ampak se nadaljuje vse I življenje. Dvajsetletni skavt še zdaleč ni popoln, saj človek nikdar ne konča rasti. Govorila sta o raznih razsežnostih skavtizma. Kaj pa narodnost? Ivo: Trenutno vodim starejše skavte - roverje. V pogovorih pogosto prihaja do dvomov in pomislekov: kak-| šna je moja narodnost? komu pripadam? živim v Italiji, in vendar... Gre za resnične probleme in znotraj skupine imajo mladi različne poglede. Ždi se mi pomembno, da o tem spregovorimo in skupaj razmišljamo. Italijanski skavti nas pogosto vabijo k sodelovanju, vedno pa J nastane problem jezika in mi se moramo, hočeš nočeš, prilagajati njim. ; Tega se voditelji zavedamo: izgubljamo specifičnost, zaradi katere tudi obstajamo. Zato vrednoto narodnosti z druge strani skušamo podkrepiti prek odnosov s tržaškimi in matičnimi Slovenci. Katja: Pomembno je, da mladi najdejo prostor, kjer se lahko o svoji narodnosti pogovarjajo. Če tega ne najdejo, smo videli, da počasi po-i stajajo brezbrižni tudi do tega vprašanja in niti ne ločijo državljanstva od narodnosti. Ivo: Iz pogovorov izhaja, da le nekateri mladi imajo zgodovinski spomin. Malokdo ve, da je uporaba materinega jezika temeljna človekova pravica ali da je italijanska država pred petdesetimi leti sprejela obve-1 ze, ki se jih še sedaj ne drži, itd. Kaj pomeni za skavta služiti? Je to samo pomoč starki, ko prečka cesto? Ivo: Eden glavnih ciljev letošnjih taborov je bil služenje. V Posočju smo skušali biti v pomoč dvema družinama, ki sta utrpeli škodo ob velikonočnem potresu, pri hišnih | opravilih in drugih poslih. Naši roverji in popotnice so sami izkusili, da dejansko niso opravili veliko dela. Toda že s tem, da so bili tam in ! so družinama pomagali, so ju osre-; čili. Zavedali so se sreče, ki jo čutiš, | &. , j' i..v la&i : m rfii m v r FOTO KROMA TRŽAŠKA KRONIKA V OKVIRU LEPIH PRAZNOVANJ KONCERT OB 20. OBLETNICI ZBOROV VESELA POMLAD Zbori Vesela pomlad praznujejo letos 20-letnico delovanja. V ta namen je steklo več pobud, da bi primerno obeležili to pomembno obletnico za slovensko zborovstvo na Tržaškem. V ta okvir je spadal tudi koncert, ki ga je pevsko društvo Vesela pomlad priredilo v nedeljo, 18. oktobra, v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Kljub sivemu in deževnemu vremenu, ki je človeka kar sililo, da ostane doma in gleda televizijo (ali da gre naravnost spat), se je v zgo-niški telovadnici zbralo kar lepo število ljubiteljev petja, prijateljev ter nekdanjih in sedanjih pevcev zborov Vesela pomlad in njihovih staršev. Verjetno jim ni bilo žal, da so prišli, saj so bili priče lepemu in doživetemu poznemu koncertnemu in družabnemu popoldnevu. Prireditelji so na koncert povabili pet zborov oz. pevskih skupin, ki uspešno delujejo na Tržaškem. To so bili Zenski pevski zbor Glasbene matice in zbor Jacobus Gallus iz Trsta, Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice, vokalna skupina Musiča noster amorin Dekliški pevski zbor Vesna iz Sv. Križa, ki so številnemu občinstvu postregli s kakovostno izvedbo izbo- FOTO KROMA ra zlasti slovenske, a tudi tuje glasbene zakladnice. ZePZ Glasbene matice je pod vodstvom Tamare Sta-nese zapel ljudsko iz Bele Krajine Igraj kolce v priredbi Jakoba Ježa, rezijansko Lipa ma Marica v priredbi Orlanda Dipiazze in Veneček Zdeneka Lukasa. Zbor Lipa se je pod vodstvom Tamare Ražem predstavil s primor- sko ljudsko Dober večer v priredbi Mihaela Rožanca, z Venturinijevim Valčkom in z istrsko ljudsko Dajte, dajte v priredbi Alda Kumarja. Vokalna skupina Musiča noster amor, katere umetniški vodja je Tamara Stanese, je izvedla tri skladbe češkega skladatelja Petra Ebna, in sicer Lastovička, Kukavica in Lasta-vica lita (skupni naslov Tri la- stovičke). Za nedeljski nastop so kriške pevke zbora Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja pripravile Trobentico Marija Kogoja, prekmursko ljudsko Ne ouri, ne sejaj v priredbi Radovana Gobca in rezijansko Zeleni polog v priredbi Pavleta Merkuja. Kot zadnji je nastopil zbor Jacobus Gallus, ki je pod vodstvom Janka Bana zapel kanon Cantate etpsal-lite_ Emila Cossetta, ljudsko iz Čičarije/ve v priredbi Ignacija Ote ter venec ljudskih iz slovenske Istre Pesmi od ljubezni in kafeta v priredbi Alda Kumarja, kot dodatek pa še rezijansko v Merkujevi priredbi Jnjen čeua jti gna. Poslušalci so z navdušenim ploskanjem nagradili nastope posameznih zborov, ki so na splošno pokazali dobro (nekateri zelo dobro) kakovostno raven. Že v soboto, 24. t.m., pa bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah koncert novega mešanega zbora Resonet, ki združuje tudi večje število pevcev Vesele pomladi. Nedeljskemu zgoniške-mu koncertu je sledila družabnost z ansamblom Zamejski kvintet in čarodejem Avguštinom. — IŽ KRATKO RAZMIŠLJANJE O NAŠI USODI HLADNI VETER KOMINFORMA JE ŠE VEDNO MED NAMI GORAZD BAJC Ko sem se v četrtek, 75. oktobra, odpravil na predavanje o kominformu prof. Jožeta Pirjevca, ki ga je v mali dvorani gledališča France Prešeren priredilo istoimensko kulturno društvo, sem si, bolj od zgodovinskega podajanja enega najboljših poznavalcev spora med Titom in Stalinom, nadejal, da bi videl reakcije poslušalcev in dognal, ali ima dediščina informbiroj-skega spora še vedno svoj vpliv. Večer v Bol juncu me je prepričal, da sta še vedno prisotna tista nestrpnost in odklanjanje drugače mislečega. Kam vodi vse to? Ali je še vedno tako hladno, kot da bi ledena burja kominforma še vedno tulila in premetavala vsevprek naše zamejstvo ? Dobil sem potrdilo - in ne samo zaradi posledic kominforma - da nekaj v našem zamejstvu ne gre in da je zato naša usoda vse bolj na nitki. Nič novega, boste rekli, saj je med nami preveč govora in pisarjenja, da nekaj ne gre; tokrat pa bi rad izpostavil nekaj ključnih problemov, ki so na četrtkovem večeru močno prišli do izraza. Pojdimo kar po vrsti. Prvič: zanimivemu in izčrpnemu prikazu prof. Pirjevca, ki je jasno prikazal vzroke takratnega spora, je sledila živahna diskusija, ki je že takoj pokazala eno od številnih slabosti našega zamejstva. Prof Pirjevec je posredoval na koncu predavanja tudi tale zanimi- vi podatek: ko je leta 7 953 grozil poseg jugoslovanske vojske na meji med obema conama, je imel Vittorio Vidah že pripravljene oborožene ljudi, s katerimi je italijanska vlada tudi računala. Na tale podatek je bil odziv negativen, češ da je to laž. Pri tem se sprašujem naslednje: če niti zgodovinarju ne verjamemo, ker nam pač vedno ne ugaja, kar reče, komu naj verjamemo glede naše preteklosti? Bomo ostali za vedno zaverovani v lastno"resnico", kljub temu da nam bodo strokovnjaki na strokoven način dokazali, da ni bilo prav tako, kot si mi predstavljamo in želimo? Obstaja seveda tudi možnost nepristranskosti strokovnjaka; v tem primeru pa imamo dve možnosti: prvo, naj se od strokovnjaka zahteva, naj navede, od kod je črpal podatek; drugo, kdor se ne strinja, naj sam pove, kar je bilo v podajanju strokovnjaka lažnivo, in nato dokumentirano navede pravo resnico. V drugačnem primeru je obtoževanje strokovnjaka brezpredmetno. Drugič: v zamejstvu je bila 50-letnica informbirojskega spora le bežno omenjena; pohvala naj gre zato KD France Prešeren, ker je organizira- lo večer. Pri tem pa me sploh ne zanima, ali je organizator “rus", “napolrus", "uod ta belih" ali pa neopredeljen! Neštetokrat je bil in je še vedno v zamejstvu ideološki bojkot zanimivih in pohvale vrednih prireditev, predavanj, razprav, itd. Zakaj ne v Pet reli novo dvorano v ulici Donizetti ali pa v Gregorčičevo na ulici sv. Frančiška ali pa na proslavo tega ali onega društva, na Drago itd. ? Koliko zanimivih in poučnih večerov je bilo zapravljenih v imenu ideoloških pregrad? Je "kominformski" duh (mišljen seveda kot simbol odklanjanja drugega) še vedno najmočnejši? Tretjič: v zamejstvu večkrat manjkajo najosnovnejše informacije o preteklosti in o sedanjem stanju; krivdi ideoloških predsodkov pa se pridružuje tudi krivda vodilnih elit. Zakaj ni govora oziroma odprtega soočenja o naših najaktualnejših problemih? Tako težko pričakovani zaščitni zakon ni npr. še ustvaril javne debate med zamejci! Zakaj ne preveriti impulza Slovencev o tem, kar sploh oni menijo? Razen nekaterih časopisnih informacij ni prišlo do nobenega skupnega javnega soočenja med našimi političnimi predstavniki. Ali ne bi lahko bila letbšnja Draga e-den od možnih forumov? Končno bi se srečala širša zamejska mavrica skupaj in bi vsaj nekaj ur govorila, poslušala in soustvarjala debato o naši skupni zamejski usodi. Na zgoraj navedene kritike dobim klasičen odgovor: saj se že veliko dela, več kot toliko ni moč narediti in povrhu tega je premalo zanimanja. Res je, da je, še posebno med mladimi, zaskrbljujoča apatija in da zato trud organizatorjev rodi premalo sadov. Na četrtkovem večeru pa smo bi- li priča, da ni vedno tako: prvič, je že sam moderator večera gospod Vojko Slavec na začetku poudaril, da so pripravili večer na željo mladih v društvu, ki bi se radi seznanili s tem, kaj je bil pravzaprav kominform (naslov večera je bil namreč",Kominform, kaj je to?“); drugič, med dolgo debato je bilo edino vprašanje, ki se je konkretno vezalo na Pirjevčevo predavanje in je odražalo konkretno zanimanje obogatitve lastnega vedenja o preteklosti, prišlo iz vrst mladih! Četrtič: med sicer vedno zanimivimi osebnimi pričevanji, ki so še kako obogatila debato, a so večkrat prešla v medsebojna obtoževanja in povezovanja s sedanjostjo, je gospod Anton Koršič direktno vprašal prof Pirjevca, kdaj bomo zamejski Slovenci enotni. Odgovor je bil: ne bomo enotni, dokler ne bomo presegli takšnih lokalističnih delitev in dokler ne bomo dosegli skupnih interesov. Na četrtkovem večeru je tako spet prišla na dan kruta zamejska resnica, ki negativno spremlja in pogojuje našo zamejsko usodo: očitno med nami zamejci ni, ne glede na versko ali ideološko prepričanje, skupnega cilja. OBVESTILA V.NEDELJO, 25. t.m., bo ob 14.30 na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu vsakoletna sv. maša za vse naše rajne. Maševal in govoril bo župnik iz Rodika g. Milan Pregelj. V DRUŠTVU slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 26. t.m., srečanje s pesnikom Jurijem Paljkom ob prejetju pesniške nagrade Neruda. Začetek ob 20.30. SLOVENSKA ZAMEJSKA skavtska organizacija-4. steg iz Trsta vabi nove člane. Za otroke od 7. do 10. leta, volčiče in veverice, so tedenska srečanja ob sobotah v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Bran-desia 27) z začetkom ob 15. uri. Za nekoliko starejše (od 11. do 16. leta) so srečanja isti dan in v istem kraju z začetkom ob 15.30. Informacije dobite v večernih urah pri Katji Volpi (tel. 943925) in Pavlu Biancuzziju (tel. 572934). ZBIRAMO KROJE, klobuke, rute in drugo staro skavtsko opremo za slovenski skavtski muzej v Trstu. Kdor želi prispevati svoj delež, naj se javi pri skavtskih voditeljih v domačem kraju ali na sedežu Slovenskih tržaških skavtov v Marijinem domu v ul. Risorta 3 ali pa pri Rudiju Ko-šuti, Sca-la Santa 6, tel. 417-829. PRODAM LEK) poročno obleko z dolgimi rokavi ter plahto iz volne meri nos in štiri blazine. Zainteresirani naj telefonirajo na številko 040-830440. DAROVI OB SV. KRSTU Dalile darujejo boter in nonoti: za misijon p. Kosa 100.000; za cerkveni pevski zbor Sv. Ivan 50.000; za Marijin dom Sv. Ivan 30.000; za Slovensko Vin-cencijevo konferenco Sv. Ivan 30.000 lir. V SK)MLN na mamo Stanislavo Pahor vd. Kovač darujeta hči Rada in sin Duško z družinama 100.000 lir za kriško cerkev. VEČER DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV DR. PAOLO PETRONIO O VIKTORJU PARMI V ponedeljek, 19. t.m., je bilo v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev zelo zanimivo srečanje z dr. Paolom Petroniom, ki je spregovoril o pozabljenem tržaškem skladatelju Viktorju Parmi. Na večeru so bili prisotni tudi predstavniki godbe iz Trebč, ki nosi ime po Viktorju Parmi. Predsednik godbe Milan Čuk je na duhovit in simpatičen način podal kratek o-pis zgodovine in delovanja godbe. Dr. Petronio, sicer znanec DSI, saj je tam predaval o Bohinjski progi in o 30-letnici odprtja železniške proge Di-vača-Koper, ni samo izvedenec za železnico, ampak je tudi aktiven poznavalec glasbe, saj je študiral glasbo, glasbeno zgodovino in muzikologijo. Preštudiral je vse večje skladatelje zadnjih 200 let ter ima bogato knjižnico in zbirko plošč in posnetkov. Letos obhajamo 140-letni-co rojstva skladatelja Viktorja Parme, ki je tako v Trstu kot v Sloveniji malo poznan, čeprav je avtor zelo kakovostnih skladb, zlasti oper in operet. Parma se je rodil v Trstu leta 1858. Na Dunaju je doštudiral pravo in kompozicijo, nato je v Sloveniji opravljal službo policijskega funkcionarja, obenem pa še komponiral. Parma je namreč hotel ustvariti slovensko nacionalno glasbo oz. nacionalno glasbeno šolo. Dr. Petronio je v skoraj tri ure trajajočem predavanju zelo poglobljeno orisal Parmovo življenje in najpomembnejša dela, zlasti operi Ksenija in Zlatorog, odlomke katerih so udeleženci tudi imeli priložnost poslušati. Po prvi svetovni vojni je Parma živel in deloval v Mariboru, kjer je bil ravnatelj tamkajšnjega gledališča do svoje smrti leta 1924. Po smrti so njegova dela v Sloveniji do leta 1941 veliko izvajali in cenili, najprej v Mariboru, potem še v Ljubljani. Po drugi vojni je šel v pozabo, morda iz političnih razlogov, ker se je takrat dala prednost drugim skladateljem. Tako stanje prevladuje še danes, čeprav, je dejal dr. Petronio, je Parma glasbenik velikega formata. IN MEMORIAM JOŽE PLACER V petek, 16. t.m., je v kati-narski bolnišnici umrl dolgoletni sluga na liceju France Prešeren v Trstu Jože Placer. Pokopali so ga v torek, 20. oktobra. Rodil se je leta 1934 v Lokvi na Krasu, že kot otrok pa je doživel hudo nesrečo, zaradi katere je izgubil več prstov na rokah. Po težki mladosti in preselitvi v Trst je dobil službo kot sluga na liceju France Prešeren. Pepi, kot smo ga vsi imenovali, je svoj poklic opravljal vrsto let vestno in zavzeto, in, kar je še najvažnejše, v prijateljskem odnosu z vsemi, tako s kolegi kot s profesorji in dijaki, do katerih je znal biti prisrčen in razumevajoč. V začetku devetdesetih let je stopil v zasluženi pokoj, ki pa ga ni užival dosti. Pred časom ga je prizadela zahrbtna in neozdravljiva bolezen, kateri se je nekaj časa upiral, na koncu pa ji je podlegel. Ob prezgodnji in težki izgubi Jožeta - Pepija - Placerja izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje tudi uredništvo našega časopisa. 9 ČETRTEK 22. OKTOBRA 1998 GORIŠKA KRONIKA OBČINSKI SVET IMA SVOJEGA PREDSEDNIKA Goriški občinski svet ima končno predsednika in podpredsednika. Problem izvolitve reprezentativne institucionalne figure, ki ima nalogo voditi seje sveta in določiti dnevni red del, je bil po treh mesecih rešen, vendar na najbolj klavrn način. Pa začnimo po vrsti. Že od umestitvene seje 16. julija je bilo iz glasovalnih izjav jasno, da je bila storjena krivica nekaterim predstavnikom večine, predvsem CDU-ju, pri dodeljevanju prvih stolčkov. Ko je večinska koalicija (ki jo sestavljajo Fl, NZ in CDU) predstavila svojega kandidata Zampara za predsednika, slednjemu ni uspelo zaradi nasprotovanja omenjenih svetovalcev, obenem pa tudi s pomočjo nekaterih prosto-strelcev. Nesoglasja v večini, ki so botrovala ponovni neizvoli tvi predstavnika večine za dnji dan julija, so bila tako radikalna, da se je sredinski del Fl obrnil na Oljko in si domislil dogovor za izvoli tev institucionalne figure, kakršna je predsednik sveta. Opozicija je bila pripravljena na dialog pod nekaterimi pogoji, o katerih smo že pisali, vendar dobršen del večine tega ni sprejel in dogovor je izpadel naenkrat brez opravičila s strani svetovalcev, ki so si dialog domislili. Zdelo se je, da je večina utrdila svojo granitnost, vendar ponovno ji je zmanj kalo glasov. Na ponedeljkovi seji si je desničarski del Gorice končno oddahnil. Ostre besede in polemike s koali cijskimi partnerji je večina rešila na najenostavnejši in najstarejši način, in sicer v zameno za potrebne glasove je dodelila "prizadetim11 svetovalcem nekatera mesta v organe, za katere je občina pristojna. Z večinskim volilnim sistemom ima koalicija FI-NZ-CDU 25 svetovalskih mest oz. glasov (na 40), zato je bila po tem barantanju izvolitev predsednika dejansko le formalnost. Za predsednika občinskega sveta je bil tako izvoljen predstavnik Fl Rinal-do Roldo, ki je sicer v funkciji t.i. "consigliere anziano" vodil seje od vsega začetka; za podpredsednika pa so izvolili predstavnika NZ Ca salatina. Na dnevnem redu je bila nato izvolitev svetovalcev večine in opozicije v neka tere institucije od Gorske skupnosti do Trgovinske zbornice; pri tem velja poudariti, da ni prišlo do kandidature in posledično izvolitve nobenega slovenskega predstavnika. ERIKA JAZBAR KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM BOGAT IZSEK KULTURNE DEJAVNOSTI NA KOROŠKEM IN MEMORIAM ŽELJKA SIMČIČ IVA KORŠIČ V čisto jesenski, vlažni nedelji, 18. oktobra, so se koroški prijatelji poslovili od goriških zamejcev. MLADI KOROŠCI V ŠTEVERJANU Zadnje srečanje Koroških dnevov na Goriškem oz. na Primorskem je bilo v župnijskem domu v Števerjanu. Nedeljski popoldanski spored so oblikovali otroški zbor, vokalna in folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice, v prelepi Podjuni. Društvo slavi letos 95. obletnico obstoja; v njem živahno delujejo otroški in mešani zbor, vokalna in folklorna skupina, dramski, planinski in športni odsek. Goste je v imenu prireditelja SKPD F. B. Sedej iz Šte-verjana pozdravil njegov predsednik Mihael Corsi. Dobrodošlico je izrekel tudi štever-janski župan Hadrijan Corsi. Poudaril je pomembnost teh dolgoletnih plodnih povezav s koroškimi rojaki. Vsakoletni stiki utrjujejo sodelovanje med koroškimi in goriškimi društvi in nedvomno bogatijo naš kulturni prostor, v katerem se kljub vsem nasprotnim vetrovom, ki prihajajo iz najrazličnejših smeri, še zmeraj živo in ustvarjalno pretaka naš slovenski jezik; nanj mo- ramo biti ponosni in ga ne smemo nikdar zatajiti. Ta je skupaj z našo kulturo neizmeren zaklad. Koroške pozdrave sta prinesla predsednik KKZ Janko Zerzer in podžupan iz Globasnice Bernard Sadovnik. Iz podžupanovega nagovora pa je izzvenel tudi grenek očitek matični domovini Sloveniji, ki se premalo zavzema za Slovence izven svojih meja; prav manjšinci bi zanjo lahko predstavljali trden most, realno povezavo z evropskimi narodi. Žalostne misli je pregnal nastop otroškega zbora, ki je pod taktirko Travdi Lipuš zapel nekaj veselih pesmic oz. popevk ob spremljavi kitare in ritmičnega ploskanja. Nekaj skladbic je izvedla vokalna skupina pod vodstvom Claudie Schorli. Nekateri poslušalci bi si sicer želeli slišati v sporedu nekaj več slovenskih pesmi. Sicer pa je to vrzel zapolnila folklorna skupina - spretno jo vodi Branko Hudi - s svojim zanosnim, radoživim prikazom pristnih ljudskih plesov ob zvokih harmonike. Celoten spored je povezovala Anka Jernej. SREČANJE GLASBENIH ŠOL V KC L. BRATUŽ Prisrčne glasbene trenutke so poslušalci in izvajalci doživeli tudi v petek, 16. oktobra, ko so si pod večer v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž izmenjali izkušnje v poučevanju in prisvajanju glasbenih veščin pedagogi in seveda gojenci dveh manjšinskih glasbenih šol: Glasbene šole na Koroškem in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice. Za uvod je otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba - z Orff instrumenti sojih spremljali gojenci z doberdobskega oddelka SCGV Komel - podal pod vodstvom Lucije Lavrenčič dve poskočni pesmici. Za njimi pa so si sledili nastopi gojencev obeh šol. Učenci so pokazali, v kolikšni meri so se že približali instrumentu, ki so si ga izbrali. Tako so ob skladbah Dvoraka, Čajkovskega, Haydna, Mozarta... ubrano zazveneli zvoki raznih instrumentov in zveneči glas o-betavne sopranistke. Med koroškimi gosti je bil tudi ravnatelj šole Roman Verdel. Ravnatelj SCGV Komel Silvan Kerševan je pozdravil prisotne in jih seznanil z delovanjem obeh šol; to je zelo pestro in plodno (na Koroškem imajo približno 400 gojencev!), čeprav se večkrat žal morata soočati s težavami, kajti obe ustanovi sta manjšinski in se morata marsikdaj opirati le na lastne moči. Sooblikovalci glasbenega večera so se razšli z mislijo na skorajšnje ponovno srečanje na koroških tleh. V Gorici smo poznali pok. Željko Simčič kot pevko v cerkvenem zboru v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer je pela od mladih let skupaj s pok. Pepijem Bratužem in drugimi številnimi pevci in pevkami, ki so nekoč bogatili slovensko mašo, ki je bila po zadnji vojni dolgo let edina slovenska maša ob deveti uri. Poleg tega je bila pok. Željka uradnica pri Goriški Mohorjevi družbi, ko je bila ta še v starih prostorih v ulici Orzo-ni, in je sodelovala s pok. dr. Jankom Kraljem kot njegova tajnica. Sicer je pa bila tesno povezana z družino Bratuže-vih, kot bi bila član njihove družine, ker si ni ustvarila svoje. Po vojni je bila mnogo let vse do upokojitve tajnica na srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. Požrtvovalna in neutrudna je ostala zvesta pevka pri sv. Ignaciju, dokler soji telesne moči dopuščale. Učakala je lepo starost 92 let še dovolj čila in prisebna. Ko sem ji prinesel zadnjo številko Ognjišča, je bila vsa vesela: "Tako bom imela znova lepo branje." Ne vem, ali je to zadnjo številko res tudi prebrala. Zadnja leta je bila v oskrbi sester čudodelne svetinje na Kor-zu. Pogreb je bil v torek, 20. t.m., v cerkvi sv. Ignacija, saj je bilo primerno, daje bila pogrebna maša zanjo v cerkvi, kjer je toliko let pela. Draga Željka, Kristus te je poklical, da sedaj prepevaš: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. -------------KH IN MEMORIAM MIHAELA DEVETAK "SPOZNAVAJMO DOMAČE USTVARJALCE" / VIKTOR SELVA PESNIK, KI ZNA "UJETI11 TRENUTEK "Vas lahko slikam?" sem vprašal Viktorja Selvo, Štan-drežca, ki se že tri desetletja kot amater z veliko ljubeznijo ukvarja s fotografijo. "Seveda," je rekel in se posmejal -enkrat toliko na oni strani objektiva. Gospod Viktorje na Goriškem znan kot rahločutna in tiha umetniška duša. Rad je v veseli družbi, je član krajevnega društva, dramske skupine, poje pa kar v dveh goriških zborih. Ker je bila v četrtek zvečer, 22. t.m., vžupnijski dvorani A. Gregorčič v Štan-drežu otvoritev njegove fotografske razstave v okviru nove pobude Spoznavajmo domače ustvarjalce, smo se z njim pogovorili o njegovi ljubezni do fotografije. Svojih začetkov se spominja takole: “Začel sem že v letih 60, prvič sem razstavljal leta 1969. Ne fotografiram dosti, toda vedno, po malo. Najprej sem razstavljal na krajevnem prazniku, potem v Sovodnjah in drugod v naših krajih." Izvedeli smo, da je v letih '70-80 obstajal v Štan-drežu fotografski krožek, v katerem so razvijali črno-bele fotografije. Glede aparatov pa je gospod Selva povedal tole: "Najprej sem imel eno Agfo z negativi 6x6 cm, potem eno Retinet. Sedaj upo- ; rabljam soliden ročni aparat Nikon vrste reflex." Glavno pa I je to: "Najprej mora biti veselje. Brez tega ni nič." Pa še to: “Ko slikam, moram biti sam in nihče mi ne sme delati sile. Predmeta ne slikam dostikrat. Naredim samo eno fotografijo. In tista mora biti ta prava. Najraje fotografiram naravo. Imam jo zelo rad in oko je že vajeno jo opazovati in sprejemati." Naš sogovornik slika večinoma diapozitive. 'Te jemljejo malo prosto- ra. Če me kakšna posebno zanima, jo dam razviti v fotografijo." Dve leti je član fotografskega krožka Circolo fo-tografico isontino (CIFI). "Prav v tem času imamo skupinsko razstavo v Avstraliji, ki so si jo želeli furlanski izseljenci v tej daljni deželi, da bi imeli pred sabo rodne kraje." Fotograf je nekak pesnik, ki vidi stvari, ki ostajajo drugim zakrite... "Da, fotografu pade posebna stvar hitro v oči. Niso vsi tega vajeni. Fotograf ujame trenutek in ga »ustavi«; kdor tega ne zna, mu trenutek zbeži in ga ne bo nikdar več ujel, ker se ne bo ponovil. Nekateri sončni zatoni so npr. res izredni. Taki se zgodijo enkrat ali dvakrat v letu." Na štandreški razstavi je do ponedeljka, 26. t.m., raz-obešenih okoli 40 barvnih in črno-belih fotografij; nekaj je kraških tematik, nekaj zatonov, dva portreta, seveda je prisoten tudi Štandrež, pa tudi nekaj novih fotografij zanimivih grafitov. "Prosvetno društvo Standrež prvič prireja pobudo Spoznavajmo domače ustvarjalce. Še imamo skrite talente, ki je prav, da jih javnost spozna. Kot začetnik pobude upam, da bo ta dobro sprejeta, da bomo še šli na prej. Počasi." -------------DD V noči na torek je prejšnji teden na domu zatisnila oči 65-letna Mihaela Devetak, po domače Helka Čotova, gospodinja znane gostilne Devetak. Pogreb je bil naslednjega dne, v sredo, 7. oktobra. Kljub jesenskemu nalivu je pokojnico pospremila na domače pokopališče velika množica ljudi. Somaševanje in pogreb je vodil domači župnik Viljem Žerjal ob asistenci g. Marjana Markežiča in g. Karla Bolčine. Ob koncu obreda se je nevesta Gabriel-la spomnila na vsestranske vrline pokojne in se ji zahvalila v imenu družinske skupnosti. Na koru so sv. mašo pod vodstvom Zdravka Klanjščka spremljali pevci zbora Rupa-Peč in Mirko Fi-lej. Pevci so v slovo pokojnici zapeli pred njenim domom in na pokopališču. Pokojna Mihaela-Helka se je rodila na Vrhu sv. Mihaela v družini pri Brečkovih. Leta 1956 se je poročila z Renatom in priženila k njemu na dom k Čotovim v domačo gostilno, kjer sta mlada zakonca kasneje prevzela poslovanje gostinstva. S trdim delom in požrtvovalno voljo so iz stare domače gostilne spremenili v daleč naokrog znano gostišče z imenom Devetak, ki ga danes vodijo sin Avguštin, nevesta Gabriella in hčerka Nerina. Pokojna Helka, še nič hudega sluteča, se je julija letos z možem udeležila potovanja po Holandski in Belgiji, ki ga je organiziral Novi glas. Zahrbtna bolezen je žal že tiho delovala v njenem čvrstem in močnem telesu. Klinični izvidi Onkološkega centra v Avia-nu so to dokazali. Zavedajoč se krute resnice so svojci obdržali Helko doma. Ob požrtvovalnosti zmeraj prisotnih domačih in pomoči zdravnika Cijana ter bolniške sestre je draga Helka s sv. zakramenti odšla v večnost. Župnijska skupnost jo bo pogrešala zlasti ob nedeljah pri službi božji, ki jo je zvesto obiskovala in s prelepim sopranom povzdigala pesem v božjo čast. Bog ji bodi stoteren plačnik. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. ----------RD POSVETILO HELKI NA GROB Žalost boleča... samota neskončna... jeza brezmejna v srcu skeli! Ni več besede... ni več nasmeha... tvojega objema si srce želi! "Moli" si rekla - molil sem zate, da laže prenesla bi težki odhod. Nemo odšla si v drugo življenje -jaz pa živim sam svojo pot! Kje naj srce uteho zdaj najde in moč kljubovanja tugi brez mej ? Ne joči, srce - ne joči za njo, saj ona nekje čakala te bo. Tudi sedaj - če oči ti zapreš in vase se mirno, tiho zazreš, začutil boš njen nežni šepet: "Še vedno sem s tabo in tu bom ostala, dokler te nekje ne bom dočakala. DORJANA DEVETAK PREDSTAVITEV DEL KLAVDIJE VONČINA PESNICA KRATKIH IMPRESIJ MePZ SEDE) DANIJEL DEVETAK Končno je imela tudi gori-ška javnost možnost spoznati pesnico, ki od zmeraj živi v Gorici, a jo je le malokateri someščan poznal kot tako. V petek, 16. oktobra, je bila v prostorih grofove dvorane na gradu predstavitev treh knjig Antonije Klavdije Vončina. < Po uvodnem pozdravu ob- g činskega odbornika za kultu- 2 ro Antonia Devetaga, ki je “■ podčrtal tradicijo ženskih likov v goriški kulturi, je Anto-nietta Risolo, predstavnica založbe Ibiskos iz Empolija, pri kateri je izšla večina knjig goriške pesnice, povedala nekaj besed o delovanju petnajst let stare založbe. Publiki, ki je medtem napolnila veliko dvorano do zadnjega kotička, je zaupala nekaj svojih vtisov o liku in poeziji protagonistke goriškega večera. Kritik Mi-chele Berti je predstavil pesnico in omenil številna odlikovanja, ki jih je za književno ustvarjanje prejela od leta 1991 dalje. Končno je spregovoril j o kratkem romanu Contratto mortale, ki je postavljen v značilen sodobni srednjeevropski okvir, še bolj pa je poglobil analizo Vončininih zadnjih liričnih zbirk Cocce in-frante i n /cone ter poudaril, da je v vsakdanjem življenju verjetno težje tako dobro spoznati Klavdijo Vončino kakor iz njenih verzov. Intimistični kratki navdihi in do kosti prečiščene intuicije brez naslova lebdijo v brezčasju in se na živ način dotikajo večno kočljivih in skrivnostnih tematik smisla življenja in trpljenja, u-panja in vdanosti, iskanja miru in hrepenenja. Mlada in nadarjena igralka Nikla Petruška Panizon je vživeto prebrala odlomek iz povesti in nekaj biserčkov Vončinine USPELA SREČANJA S KOROŠKO USTVARJALKO PESNICA LENČKA KUPPER MED NAŠIMI OTROKI PRIJATELJSKO Nedvomno se bodo letošnji Koroški dnevi najbolj vtisnili v spomin osnovnošol-čkom: njim je posvetila nekaj izredno doživetih uric znana koroška pesnica Lenčka Kup-per (ob njeni 60-letnici je Krščanska kulturna zveza izdala zbirko njenih skladbic z naslovom Enkrat je bil en škrat, povzetim po istoimenski pesmi, s katero je 1.1980 avtorica osvojila na mah vsa otroška srca in je zdaj ljubka pesmica že ponarodela). V četrtek, 15. t.m., je obiskala šolo O. Župančič v Gorici in F. Erjavec v Štandrežu (na sliki); v petek, 16., se je pa mudila v Romjanu in v števerjanski šoli A. Gradnik. Čeprav ji je verjetno poreden škrat zagodel in jo pustil skoro brez glasu, je v pičlih šestdesetih minutah naučila male poslušalce zapeti ob spremljavi kitare -brenkal je njen sin Niko Kup-per - več svojih pesmic. Le-te so otroci sprejeli z velikim, odkritim navdušenjem. Zraven so še rajali, ploskali, skakali, pokazali, kako spančkajo, in seveda poslušali Lenčkino lepo pravljico o čarobnem čopiču, ki je ozdravil bolnega čarovnika in prvič v jeseni o-barval liste v čudovite barve, ki jih vsako leto in še dandanes občudujemo. Otroci so se ob koncu zgrnili okrog dobrosrčne pesnice in zaprosili za spominski podpis, ki jim ga je rade volje poklonila. ---------IK poezije. Nato je spregovorila sama avtorica, sicer nekoliko v zadregi, saj nerada govori o sebi. Razodela nam je svojo ljubezen do klasikov italijanske književnosti, ki jih je spoznala v študijskih letih in kasneje kot profesorica posredovala njihovo dediščino mladim rodovom. Posebno staji pri srcu s svojo ubrano in čisto liričnostjo pesnika Montale in Ungaretti. Načrtov ima še ve-! liko, česar se iskreno veseli vsakdo, ki je kdaj segel po njenih knjigah. Kot dijak klasičnega liceja Trubar sem pred več kot desetimi leti opazoval profesorico italijanskega jezika in literature Vončinovo, kako je doživeto, utopljeno in celo ganjena, | s sklenjenimi rokami pred obrazom, spremljala branje Pe-trarcovih stihov ali Dantejeve Božanske komedije. V tišini sem občudoval njeno sposobnost istovetenja z duševnimi nagibi književnih velikanov, ki so živeli v od današnjega sveta pozabljeni davnini, in njene napore, da bi jih dijakom približala. In nisem razumel... Sedaj držim v rokah knjige svoje nekdanje profesorice in jo še bolj občudujem, kajti iz njih diha izviren in globok človeški duh. Ta zaupa skopim in bistvenim besedam, ki sta jim tuja literarni virtuozizem ali retorika, svoje najdragocenejše izpovedi. In sedaj razumem. GOSTOVANJE V SACILEJU V soboto, 17. oktobra, je bilo v Sacileju XII. Polifonsko srečanje. Koncert se je pričel ob 20.30 v stolnici sv. Nikolaja. Na sporedu so bili trije mešani pevski zbori, ki so se predstavili vsak z osmimi pesmimi. Kot prvi je nastopil zbor gostitelj Contra Camolli z dirigentom Carlom Berlesejem. Sledil mu je polifonski zbor Durantino Don Antonio Man-gani iz Urbanije, ki gaje vodil Simone Špinači. Tretji na vrsti je bil F.B. Sedej iz Steverja-na z dirigentom Bogdanom Kraljem. Svoj program je ta začel s pesmima Tebe pojem S. MokranjacainOfčenašRI. Čajkovskega. Sledili sta dve latinski, nato tri slovenske: Eccequomodo\. Gallusa,Ave verum W.A. Mozarta, Sonce že zahaja F. Gruberja, je mrak končan I. Hladnika inPa sesliš K. Pahorja. Zaključil je z dvema črnsko-duhovnima pesmima: In the river of Jordan in I want to go to heaven. Navdušena publika je z dolgim aplavzom sprejela zaključno pesemS/gnore delle cime B.D. Marzija, ki je vse prav posebno ganila. S tem se je koncert tudi končal, družabnost pa seje preselila v bližnje prostore stolnice. Da bi se srečanje še nadaljevalo, nas je zbor Contra Čamolli potem še povabil na svoj sedež, ki so ga pred kratkim prenovili s prostovoljnim delom, kjer smo ob kapljici še prepevali in utrdili stike. ---------SV KONCERT MAURIJEVIII PESMI V TOLMINU V sredo, 28. t.m., bo v dvorani v Tolminu zanimiv koncertni večer, na katerem bodo priznani slovenski solisti izvedli vrsto samospevov skladatelja Štefana Maurija (iz Avč nad Kanalom) na besedilo pesnice Ljubke Šorli. Nastopi- li bodo solisti O. Gracelj (sopran), M. Kalin (alt), Z. Perger (bas), pri klavirju bo Nataša Valant, na kontrabas bo igral D. Šuligoj. Začetek ob 20. uri. Gre gotovo za zanimiv in lep kulturni dogodek z izvedbo del besede in glasbe domačih umetnikov. Naj še spomnimo, daje skladatelj Mauri izdal vrsto svojih zbirk v Gorici. t ZAHVALA Dne 18. t.m. je v Gospodu zaspala najina draga teta ŽELJKA SIMČIČ Želiva se zahvaliti vsem, ki so jo v njenem dolgem življenju imeli radi, jo obiskovali, ji v težkih trenutkih pomagali, jo z molitvijo in cvetjem pospremili na njeni zadnji poti ter v njen spomin darovali v dobrodelne namene. Iskrena hvala čč. Marijinim sestram, pri katerih je imela teta Željka zadnja leta svoj drugi dom in toplo zavetje ter tolažbo v bolezni in v poslednjih urah. Posebno zahvalo dolgujeva gospe Bruni Petruša, ki se ji je leta in leta posvečala s skrbjo in ljubeznijo. Zahvaljujeva se župniku slovenske duhovnije g. Cvetku Žbogarju, dr. Kazi-miru Humarju in prof. Stanku Jericiju za somaševanje ter pevcem in organistu g. Hermanu Srebrniču za petje v cerkvi in na pokopališču. Nečaka Lojzka in Andrej Bratuž ŽUPNIJA SV. ANDREJA V ŠTANDREŽU IN MARIJINA DRUŽBA - GORICA vabita na MISIJONSKO PRIREDITEV v nedeljo, 25. oktobra, v Štandrežu. Ob 16. uri ura molitve za misijone v župnijski cerkvi, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD Sedej iz Števerjana z igro Agathe Christie Mišo-lovka. NA RAZPOLAGO BO BOGAT SREČOLOV ZA MISIJONE. OBVESTILA PDŠTANDREŽ. Fotografska razstava del Viktorja Selve je odprta do 26. t.m. v župnijski dvorani ob delavnikih od 20. do 22. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. ŠZOLVMPIA. Sezona 1998/99. ŠPORT+ZABAVA=OLYMPIA. Zabava je vsako sredo in četrtek od 16. do 18. ure. Za informacije: telovadnica Olympie, Drevored 20. septembra 91 ali Vanja Černič, tel. 0481 -538960. DAROVI ZA KULTURNI center Lojze Bratuž: v spomin na drago teto Željko darujeta Lojzka in Andrej Bratuž 500.000 lir; namesto cvetja na grob Željke Simčič daruje Cilka Kovač 50.000 lir; Maks Komac in njegovi darujejo v spomin na drago Željko 200.000 lir. ZA CERKEV na Vrhu: namesto cvetja na grob pok. Helke Devetak: Roberto Gruari n 10.000; Mauro Tommasi in družina 50.000; Cotič Rusjan Zebka in Ivan 20.000; Angela in Zofka Ju-ren 50.000; Remo i n Mara v spo- min na svakinjo 150.000; Zora Devetak Laurenti 100.000; Ivanka Colja in Marija Colja Ulian z druž. 50.000 lir. ZA CERKEV sv. Ivana: namesto cvetja na grob pok. Željke Sim-i čič Bruna 100.000 lir. NAMESTOCVETJA na grob pok. Helke Devetak daruje sekcija SSk Sovodnje 100.000 lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj in 50.000 za mladinski in otroški zbor Vrh sv. Mihaela. ZAMIPZVrh sv. Mihaela: Zora ! Devetak Laurenti 50.000 lir. DRUŽLNA DEVETAK v spomin na ženo in mamo Helko: za CRO v Avianu 200.000; za MPZ Rupa-Peč 100.000; za MPZ Mirko Filej 100.000; za cerkev na Vrhu 150.000; za zvonjenje 50.000; za obnovitev cerkve in mašo 50.000; za krvodajalce v Sovodnjah 100.000; za misijone 100.000; za MlPZ Vrh sv. Mihaela 100.000 lir. Ostali darovi prihodnjič. ČESTITKE Novoporočencema MARTI in SIMONU čestitajo z najlepšimi željami naše uredništvo, uprava in prijatelji. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL SREČANJA 2 GLASBO 1998/99 ■ Četrtek, 22.10.1998, ob 19.30, komorna dvorana KC Bratuž: BENETKE V 18. STOLETJU IN METASTASIO, Mladinski orkester Alpe Adria, EnricoČalcagni-oboa, Laura Plahu-ta-sopran, Luigino Pistore-dirigent ■ Sobota, 9.1.1999, ob 20.30, velika dvorana KC Bratuž: SPREHOD V OPERO, solisti iz Argentine: Cvetka Kopač, Ani Rode, Silvia Bunge, Matej Debevec, Matija Debevec, Ar-mando Noguera, Luka Debevec-Mayer, Ivan Vombergar, klavir, Victor Srugo, mojster petja * Četrtek, 21.1.1999, ob 20.30, komorna dvorana: ANTON DRESSLER-klarinet, Ingrid Fliter-klavir (F. Devienne, J. Brahms, E. Danisov, M. Arnold, G. Rossini) * Četrtek, 4.2.1999, ob 19.30, velika dvorana: STANKO JERICIJO, MLADIH LET GLASNICA, Pesmi za otroški in mladinski zbor, Zbor L. Bratuž in Glasbeni atelje E. Komel * Sreda, 10.3.1999, ob 19.30, komorna dvorana: BACH IN NJEGOVI, Ettore Michelazzi-flavta, Massimo Favento-violončelo, Luisa Antoni-čembalo ■ Sobota, 10.4.1999, ob 20.30, cerkev sv. Ivana: TRIO BARAGA, Stanko Praprotnik-trobenta, Peter Jevšnikar-trobenta, Luca Ferrini-orgle * Sreda, 28.4.1999, ob 19.30, komorna dvorana: Luisa Antoni: Slovenski skladatelji na Primorskem ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Glasbena dela izvajajo docenti tržaškega konservatorija in sodelavci VSTOPNINA: 10.000 lir, 5.000 lir. Za učence in učitelje 5CGV Komel je vstop prost. KD SABOTIN • Sobota, 24. oktobra 1998, ob 20.30, na sedežu društva v Štmavru: NASTOP MePZ ŠTMAVER, OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA: ŠTMAVER, MOJA VAS, OTVORITEV RAZSTAVE SLIK IZ GORICE DO PODGORE SLIKARKE ALBINE PINTAR Umetnico bo predstavil župnik Vojko Makuc. Razstava bo na ogled tudi 25. oktobra ter 8. in 15. novembra. ■ Nedelja, 25. oktobra 1998, ob 8.30: SREČANJE IN POHOD NA SABOTIN ob 10. uri sv. maša pri razvalinah cerkve Sv. Valentina. Sledila bo družabnost na sedežu društva v Štmavru. TOPLO VABLJENI! KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ - GORICA vabi na odprtje spominske razstave AVGUSTA ČERNIGOJA ob 100-letnici rojstva Sreda, 4. novembra 1998, ob 18. uri Gorica, Drevored 20. septembra 85 11 ČETRTEK 22. OKTOBRA 1998 12 ČETRTEK OKTOBRA 1 998 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA SLOVENCI PO SVETU BENEČIJA / POHODI JESENSKIH TURISTOV JESENSKI PRIDELKI DOMAČE ZEMLJE UBRIKE SLOVENIJA ERIKA JAZBAR Jesen predstavlja za beneške doline visoko turistično sezono. Na programu se zvrstijo številne iniciative od t.i. burnjakov oz. praznikov kostanja in drugih družabnih srečanj do pravih turističnih ponudb, ki stečejo navadne v jesenskih mesecih. Na začetku meseca okto bra so tako v Trstu predstavi li krajšo brošuro z naslovorr Od Nadiže v Furlaniji-Julijsk krajini do Soče v Sloveniji, poc geslom "za doživetje brez me ja", s katero nameravajo pri stojne ustanove na obmejnerr območju krepiti turistično po nudbo domačih krajev s po vezovanjem omenjenega teri torija v kulturno-gastronom sko-naturalistično enoto. Konec meseca (30. oktobra) pa bo spet stekla zelo priljubljena pobuda Vabilo na kosilo v Nadiške doline, ki je v zadnjih letih naletela na zelo dober odziv s strani ne le domačega turizma. Ponudba pristnih jedi v nekaterih domačih gostilnah bo trajala do 20. decembra. Najznačilnejša in najstarejša jesenska pobuda beneških kmetovalcev pa je Trg kostanja in domačega sadja. Jesenski čas je namreč najboljša sezona za gorske kmečke pridelke Nadiških dolin, in sicer jabolka, hruške, kostanj, gobe, med ipd. Pobuda je zato zelo pomembna za tamkajšnje proizvajalce, ki pogosto delajo v nelahkih razmerah. V tem letnem času se v beneških dolinah pojavljajo tudi številni "divji" turisti, o kate- rih takole piše Marino Qua-lizza v uvodniku petnajstdnev-nika Dom z dne 15. septembra: "Vsako lieto, ko se vrne jesen, po Benečiji se pokaže nieka čudna vrsta turizma. Gre za tajšne turiste, ki po-liete so zamujali po Gradu in Lignanu, an ko tam začne pihati močna burja an sonce na greje vič, se obarnejo v Bene-; čijo. Tle niemamo morja, ho-j telov an drugih dragocenih reči, imamo pa sadje, gobe, njive, na katerih je polno jabolk (...) Za tele ni gospodarja, ni lastnika. So na razpolago ti- stega, ki pride priet an za naše ljudi, posebno za nekatere, ki so že v lietah, priti priet je zaries težkuo. Takuo kostanj an "gobe gredo drugam". Pa vrnimo se na prodajni sejem gorskega kmetijstva. V obrtniški coni v Špetru pri kraju PonteSan Quirinojedo konca meseca vsak dan od 9. do 19. ure na prodaj vsaka vrsta sezonskega sadja in zelenjave, ki je značilna za te kraje. Ob nedeljah pod velikim šotorom dobiš tudi pečen kostanj, rebulo in veselo glasbo. Trg prirejajo kmetijska zadruga NAPO, ki združuje nekatere proizvajalce sadja in zelenjave, in Gorska skupnost Nadiških dolin; letošnja izvedba pa je že 18. po vrsti. Tudi letos velja poudariti, da so informativni letaki tiskani v treh jezikih. Po oceni izvedencev je bila letošnja sezona zelo bogata, ! saj so doslej nabrali kar 2500 stotov jabolk kljub slabemu vremenu in nalivom, ki so povzročili veliko težav. Prireditelji prodajnega sejma pa nameravajo za prihodnje izvedbe združiti svoje sile in ob pridelkih domače zemlje vključiti v iniciativo tudi živinorejce in tako nuditi turistom oz. kupcem popolno proizvodnjo domačih krajev. NA SVETE VIŠARJE ROMARJI OD BLIZU IN DALEČ Pred kratkim smo v našem tedniku že poročali o sklepnih slovesnostih romarske sezone na sv. Višar-jah. Obenem smo podčrtali, v kolikšni meri so bili letos prisotni različni narodi na bo-žjepotnem kraju. Čeprav so številke velikokrat suhoparne ali celo sovražne, vam posredujemo nekaj matematičnih zapisov o letošnjem romarskem delovanju na Vi-šarski gori. Še vedno prevladujejo Slovenci, ki jih je bilo letos približno 11.500 (medtem ko jih je bilo leta 1997 več kot 13.000). Za njimi so tudi letos kot običajno Italijani: bilo jih je približno 6.000 (lani 5.800). Opaziti je lep porast Avstrijcev in Nemcev. Medtem ko jih je bilo lansko leto nekaj nad 3.500, beležimo letos več kot 4.500 prisotnosti. Vredno je omeniti tudi romarje drugih narodnosti, ki ne pripadajo tem trem velikim narodnim skupinam, ki so si izvolile vi-šarsko goro za priljubljeno romarsko pot. Njihova prisotnost se je namreč več kot podvojila: od lanskih manj kot 500 romarjev so jih letos zabeležili skoro tisoč. O JEZIKU Najbrž je bilo o jeziku že preveč napisanega, da bi se dalo povedati še kaj novega. Seveda tu ne mislim ne jezik kot človeški organ in tudi nobenega jezikoslovnega razglabljanja ne bo v tem članku. Govorili bi radi samo o jeziku kot sredstvu sporazumevanja, v našem primeru o slovenskem jeziku, ki ga pišemo in seveda tudi govorimo, tu pri nas in “tam gor", v osrednji Sloveniji, da ne bom zapisal v Jugi, kot bi žaljivo rekla večina ljudi pri nas, ko se odpravlja napolnit rezervoar bencina v sosednjo Slovenijo. In naj, prosim, sedaj nihče ne oporeka, da ni tako. Le v bar pojdite in prisluhnite pogovoru. Slovenija je skoraj redno imenovana"tam gor" ali pa "fugo", zelo malo ljudi se zaveda, da s takimi nazivi žalijo svoje sosede. "Kaj govorite? V kakšnem jeziku govorite?" je morda najbolj pogosto vprašanje naših sosedov, ko nas slišijo govoriti slovensko. Včasih smo že naveličani odgovarjati, a vseeno. In potem ti italijanski sosed lepo postreže: "Zame je vseeno, kaj govorite, ker meni enako zveni hrvaščina, slovenščina, ruščina in vse ostalo. Itak je vse enako, vsaj tako se sliši." Običajno odgovorim, da so JURIJ PALJK razlike med omenjenimi jeziki j takšne kot med španščino in italijanščino, med francoščino in Dantejevim jezikom, a ne zaleže. Navadno mi odgovorijo, da jim je vse skupaj tako blizu, kot jim je domača arabščina. Takrat bi najraje rekel: "Hvala!" Zahvalil bi se jim zato, ker sem njihov sosed in ker mislijo, da govorim arabsko; zato, ker o moji domovini še vedno govorijo kot o Jugi in nanjo gledajo le kot na kraj, kjer se dobro je in še bolje pije in jim je obenem žal, ker se za kosila ne plačuje več tako malo, kot se je plačevalo pred leti... Pa običajno umolknem in spet l začnem znova, z razlago, z besedami, z jezikom, s kulturo, z našim življenjem. Sam vem, da za slovensko stvar več naredi en samcat posameznik kot pa trume veleposlanikov iz bele Ljubljane, ki za nas “tu dol" komajda vedo; če pa že vedo, nas gotovo premalo poznajo. Zato razlagam, delim knjige, posredujem, ko je potrebno, da se ljudje spoznajo med se-\ boj. Nepoznavanje je največji sovražnik sožitja ob meji, ker | nenehno rojeva nezaupanje in strah pred drugačnostjo, pred sosedom, ki govori drug jezi k, a živi od tebe samo dva me-i tra stran. Kolikokrat sem že sosedu dopovedoval, da Slovenci nismo noben "baubau", da imamo tudi mi svoje slikarje in pesnike, dobre in slabe ljudi, da imamo tudi mi svoj prostor pod soncem, katerega i smo vredni kot drugi, nič več. Povem mu tudi, da samo jaz ne morem biti z Balkana, če je pa on - pa naj bo Tržačan ali Goričan - trdno prepričan, da sam ni z Balkana: ali sva oba Balkanca ali pa ni nobeden. Povem mu tudi, da sva soseda od vedno, le da tega noče sprejeti. Če k temu dodam neverjetno dejstvo, da v italijanskih šolah v Gorici, Trstu in Vidmu nikdar niti z besedico ne omenijo ne slovenskega naroda ne slovenskega jezika ne Slovencev v Italiji, kaj šele slovenske kulture, je mera polna, razumevanje nezaupanja soseda pa veliko lažje. “Kaj govorite med sabo?" je j zato vprašanje, ki ga je lažje razumeti, če veš, da je sosedu nepoznavanje tvoje kulture ! vsiljeno že v šoli, in to nalašč, kajti neverjetno je, da bi lahko | bilo drugače, ker bi se sicer ob meji v italijanskih šolah učili tudi slovenskega jezika. Tako bi potem znali reči vsaj "Dober dan!" in bi besedo "mez-' nika" izgovarjali kar lepo po naše “mesnica". Vprašanje “Kaj govorite med sabo?" je zame žaljivo, zanj pa osebna izkaznica nepoznavanja in zabitosti, ki pa se je žal sosed niti ne zaveda v samovšečni prepričanosti v svoj prav in v lastno samozadostnost člana številčno velikega naroda, kar je seveda še huje. In to zanj ter seveda zame, ki moram ob njem živeti. “Kaj govorite med sabo?" je vprašanje, ki ga čez nekaj let ne bo potrebno več tako pogosto poslušati, ker bo Slovenija članica Evropske zveze in bodo zato morali naši sosedje tudi "arabščino" malce bolje razumeti, če bodo hoteli preživeti. Mislim na Gorico in na besede njenega poslanca v Rimu prof. Prestamburga, ki je pred nedavnim zatrdil, da bo Gorica postala italijansko predmestje Nove Gorice, če se bodo njeni krajevni politični veljaki še naprej obnašali tako, kot se sedaj obnašajo: z absolutnim nepoznavanjem vsega slovenskega in odklanjanjem le-tega. Sam pa se bojim, da bo meja med Slovenijo in Italijo ostala še naprej, predvsem glavah naših sosedov, ki se slovenščine ne bodo naučili. Kot da bi bilo samo po sebi umevno, da jo bodo morali vsi Slovenci znati! In potem naj mi še kdo reče, da meje med na rodi ni. Jezik je ena od teh, to je gotovo. Jezik namreč ni sa mo golo sredstvo občevanja, tudi to je gotovo. SREDSTVA IZ SLOVENIJE ZA NARODNE SKUPNOSTI SLOVENCEV V TUJINI Slovensko zunanje ministrstvo je v obrazložitvi svojega proračuna za leto 1999, objavljeni v Poročevalcu državnega zbora, pojasnilo tudi delovanje Urada republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta organ namreč spada v o-kvir ministrstva za zunanje zadeve. Zapisano je, "da bo Urad v naslednjem letu zagotovil nemoteno in redno izpolnjevanje ustavnih obveznosti do Slovencev v zamejstvu in po svetu." Za to bo v letu 1999 namenjenih okrog milijarda 300 milijonov tolarjev. To bodo sredstva, ki organizacijam v zamejstvu zagotavljajo nemoteno delovanje na političnem, kulturnem, športnem, gospodarskem in na drugih področjih. Prispevki bodo namenjeni slovenskim organizacijam v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Določen sklad bo uporabljen v Sloveniji, vendar za projekte, ki so namenjeni delom slovenskega naroda v tujini. Javnost financiranja in njegova primernost se bo zagotavljala predvsem v obliki skupnih zastopstev v vseh omenjenih državah, ki bodo sogovornik Uradu pri pogajanjih in razdeljevanjih proračunskih sredstev. Tako u-sklajen proračun posameznih skupnih zastopstev v vsaki državi bo v letu 1999 zagotavljal sredstva kulturnim, športnim, gospodarskim in izobraževalnim organizacijam (vključno z dijaškimi domovi in vrtci) in tudi javnim občilom, kot so časniki in radijske postaje. -----------M. SLOVENCI PO SVETU V SPOMIN NA MSGR. VINKA ŽAKLJA Vsako leto praznuje društvo Slomšek v Maasmechel-nu Slovenski dan. Letos je to bil 38. po vrsti in je imel še poseben pomen. Ko bi Bog pred dvema letoma ne poklical k sebi g. Žaklja, soustanovitelja društva Slomšek, bi z njim praznovali 50 let rednega slovenskega bogoslužja v belgijskem Lim-burgu. V svoji oporoki je g. Žakelj določil, naj se njegova hiša prepiše na Slovensko katoliško misijo. Spomin nanj so počastili dan pred Slovenskim dnevom, v petek, 9. oktobra. Slovenska katoliška misija je na hiši slovesno odkrila spominsko ploščo. Po pozdravu novega izseljenskega duhovnika g. Alojzija Rajka je Polde Cverle, tajnik Misije, spregovoril v imenu Misije in vseh slovenskih društev v belgijskem Limburgu. Ploščo sta odkrila prelat Nace Čretnik iz Pariza in Stanko Revin-šek, eden od najstarejših odbornikov društva Slomšek, nakar se je g. Čretnik spomnil prijatelja in sobrata v molitvi. Spored ob spominski plošči je zaključil mešani pevski zbor Slomšek. Nato se je slovesna akademija nadaljevala v dvorani, kjer je g. Čretnik najprej opisal življenje sobrata. Ža njim je msgr. Schre-urs, škof hasseltske škofije, poudaril pomen dela g. Žaklja in predvsem vztrajno delo krajevne slovenske skupnosti. Po pesmi zbora Slomšek sta spregovorila župan občine Maasmechelen Georges Lens-sen in zastopnik vseh slovenskih društev na Nizozemskem Ad Hamers. Župan je poudaril pomen slovenske narodne skupnosti, ki se je integrirala v flamsko družbo, ne da bi pozabila na slovensko identiteto, kulturo in vero. Ad Hamers je tudi spregovoril o dušnopastirskem delu g. Žaklja med Slovenci na Nizozemskem od leta 1960dalje. Proti koncu akademije so v spomin nag. Žaklja nekaj povedali tudi sorodniki, ki so prišli iz Šentjošta, in še Jaša L. Zlobec, ki je bil kot slovenski veleposlanik v Bruslju večkrat med belgijskimi Slovenci. Zadnja je spregovorila državna sekretarka na Uradu za izseljence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar, ki se je sestala z vsemi predstavniki slovenskih društev v Belgiji in na Nizozemskem, se seznanila z njihovim delom in navezala stike. Zbor Slomšek je pod vodstvom Vilija Roglja med govori olepšal akademijo s slovensko narodno pesmijo. Med navzočimi naj omenimo še g. Ljuba Bekša, ki je nadomeščal škofa Metoda Piriha. Poleg govornikov so se slovesnosti udeležili tudi številni župniki flamskih far, v katerih je msgr. Žakelj deloval, in seveda tudi številni slovenski duhovniki iz Pariza, Frankfurta, Mannheima in z Brezij. Naslednjega dne so se gostje naprej udeležili slovesne službe božje, ki jo je daroval msgr. Janez Moretti, papeški nuncij v Bruslju. Pri maši so v spomin na msgr. Vinka Žaklja in msgr. Antona Ilca zapeli trije slovenski zbori - Naš dom, Slomšek in Zvon - slovensko tretjo mašo Matija Tomca. Nabirko pri maši so namenili vipavski škofijski gimnaziji. Po maši je društvo Slomšek pripravilo bogat program v Kulturnem domu'v Maasmechelnu. Sodelovali so omenjeni zbori, Slovenska folklorna skupina iz Nizozemske in pazborCantemus iz Kamnika. Po kulturnem programu je Vinko Cverle s svojim ansamblom iz Dramelj pri Celju zaokrožil dvodnevno slovesnost s plesnim večerom. Še dolgo bo ostal spomin na to lepo praznovanje. Potekalo je namreč tako, kakor si je želel msgr. Vinko Žakelj: bil je dan vseh Slovencev. ---------PC POVEČUJEJO SE SPORI V KOALICIJI IN PRITISK OPOZICIJE PREDLOG ZA NOVO OBTOŽBO ZOPER PREDSEDNIKA VLADE V slovenski politiki se poglabljajo stari in nastajajo novi spori ter nesoglasja. Odnosi med strankami, ki tvorijo vladno koalicijo, torej med LDS, SLS in Demokratično stranko upokojencev, so postali neobičajno ostri, kar je časopisne komentatorje privedlo do domneve, da se Sloveniji morda približuje vladna kriza. Nesporazumi in konflikti torej, zaradi katerih se Državni zbor in vlada republike Slovenije ne moreta povsem posvečati mnogim nujnim problemom s področja domačih in mednarodnih tem oz. odnosov, posebej tistim, ki se nanašajo na vključevanje Slovenije v EU. V težavah sta zlasti obe največji in pogosto tudi najbolj vplivni politični stranki, LDS in SLS. Socialdemokrati napovedujejo novo ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Janeza Drnovška zaradi znane zadeve slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma. Potem ko zahteva za prvo ustavno obtožbo MARJAN DROBEZ proti premieru v parlamentu ni bila sprejeta, je pobudo za presojo ustavnosti omenjenega sporazuma pred dnevi zavrnilo tudi Ustavno sodišče. Pobudniki nove ustavne obtožbe - prvi med njimi je predsednik SDS Janez Janša - bodo premieru poskušali dokazati, da je kriv, ker vlada ni obravnavala in sprejela i slovensko-izraelskegavarno-! stnega sporazuma. Zahteva za prvo ustavno j obtožbo zoper dr. Janeza Dr-i novška ni bila sprejeta zaradi odločilne podpore poslancev iz SLS. Zdaj pa se taka i podpora zdi malo verjetna. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA SALONIT ANHOVO NOVA PROIZVODNJA BREZ STRUPENEGA AZBESTA Ob 77. obletnici Industrije gradbenega materiala Salonit v Anhovem so uradno začeli s proizvodnjo vlakno-cementnih valovitih plošč za pokrivanje streh. Gre za nov proizvodni obrat, imenovan Esal, ki sta ga ustanovila Salonit in švicarska družba Eter-nit. Ta je tudi 51 -odstotni lastnik novega proizvodnega obrata oz. družbe Esal v Anhovem. S to novostjo in uspehom so v Industriji Salonit dokončno prenehali uporabljati azbest, zdravju izredno škodljivo snov, ki je v Sloveniji prepovedan z zakonom. Medtem ko izdelava vlak-nocementnih valovitih plošč že poteka, pa pripravljajo tudi proizvodnjo ravnih strešnih plošč. V novem proizvodnem obratu je zdaj zaposlenih 40 delavcev, do konca leta 1999 pa jih bo skupaj že 150. Izdelali bodo približno 24 tisoč ton vlaknocementnih valovitih plošč na leto in kasneje skoraj prav toliko ravnih. Industrija gradbenega materiala Salonit je letos dosegla razne uspehe, ki omogočajo prelomnico v njenem razvoju. V obratih in delavnicah se nadaljuje odstranjevanje ostankov azbesta, zaradi česar bo odslej proizvodnja zdravju neškodljiva. Delavcem, ki jim je azbest povzročil zdravstvene težave, so prav te dni začeli izplačevati odškodnine. Gre za okoli 230 primerov, vsak oboleli delavec pa bo prejel od 15 tisoč do 70 tisoč mark odškodnine. V obdobju preobrazbe in racionalizacije proizvodnje in poslovanja industrijskega ve- likana v Srednji Soški dolini je bilo predčasno upokojenih 350 delavcev, ki imajo tako zagotovljena sredstva za preživljanje oz. za varno starost. V poslovnem sistemu Salonit je zdaj zaposlenih skupaj okrog 820 delavcev in uslužbencev. Ta Industrija gradbenega materiala pa se je tudi finančno opomogla, tako da spet posluje z dobičkom. Jože Funda, predsednik uprave in generalni direktor delniške družbe Salonit Anhovo, je na časnikarski konferenci ob začetku proizvodnje vlaknocementnih valovitih plošč tudi poudaril, da bodo Industrijo gradbenega materiala odslej sistematično širi- li in večali, tako da bodo zagotavljali zaposlitev vsem prebivalcem, zlasti mladim. M. Stranka je namreč morala pristati na ostavko obrambnega ministra Alojza Krapeža, ki si je sam dodelil stanovanje in s tem kršil zakon. Da bi vzpostavila nekakšno ravnovesje med strankama, pa je SLS zahtevala, da Janez Drnovšek odstavi ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra iz LDS. Premier spornega ministra ne bo odstavil, češ da naj o njegovi politični usodi odloči Državni zbor. Odziv SLS je bil oster, zaradi česar je LDS prek glavnega strankinega tajnika Golobiča svojo partnerko opozorila, daje v nevarnosti celo obstoj vladne koalicije. Kljub nevarnostim pa vladna kriza najbrž ni neizbežna, saj bi si zlasti SLS z izstopom iz vlade poslabšala svoje pozicije in možnosti pred tako važnim dogodkom, kot bodo lokalne volitve v nedeljo 22. novembra. Stranko zdaj v časnikih in nasploh v javnosti napadajo in obsojajo zaradi domnevnih finančnih utaj, s katerimi naj bi si na nezakonite načine pridobivala sredstva za svoje financiranje. POLEMIKE V PARLAMENTU Politične stranke oz. poslanci v parlamentu pa so medtem čedalje bolj dejavni. Prednjači SDS Janeza Janše. Pripetili pa sta se tudi zadevi, ki sta močno odmevali v javnosti. PredsednikSLS Marjan Podobnik je na državni televiziji sporočil, da mu generalni direktor družbe SCT Ivan Zidar grozi s smrtjo, češ da si menda prizadeva za njegovo zamenjavo. O tem poteka preiskava. Poslanec LDS Jelko Kacin pa je povzročil prvi fizični obračun v parlamentarni zgodovini Slovenije. Vzel je časopis, ga zvil v rolo, pristopil do Hvalice in ga s časnikom nekajkrat močneje udaril po obrazu. Domnevno je to storil zato, ker gaje Hvalica vztrajno žalil. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je zaradi incidenta prekinil sejo in izrazil svoje zgražanje ter obsodbo. DEKANCANI OBRANILI SVOJ ŽIVLJENJSKI PROSTOR MILAN GREGORIČ Pred nekaj tedni se je odigralo, upajmo, poslednje dejanje večletnega velikega spopada med krajani Dekanov in graditelji avtoceste(AC) Ko-zina-Koper. V tem času je bilo namreč storjenih več poskusov, da bi prizadetim prebivalcem spodnje Rižanske doline, ob že obstoječi železnici in magistralni cesti, vsilili še odprto inačico AC. Načrt je bil ponovno odločno in argumentirano zavrnjen na mogočnem zboru krajanov ob koncu avgusta, ki ga je obiskalo blizu petsto ljudi, ki so se plebiscitarno izrekli proti načrtovanemu opustošenju samega kraja kot tudi edinstvenih prisojnih območij ob vznožju tinjanskega gričevja, kjer se na ožjem dvokilometrskem pasu nastavlja toplim sončnim žarkom eden največjih strnjenih nasadov oljk v Slovenski Istri (z okrog 10.000 drevesi), ki bi bil s predvideno odprto traso AC delno fizično uničen ali pa e-kološko odpisan zaradi trajnih škodljivih izpustov. Na zboru je bilo poudarjeno, da je za Istrana, ki se pri izgradnji hiše z njenimi temelji spoštljivo umakne oljki, daje ne bi bilo treba izruvati, ta načrt "pravo barbarsko početje". Prisotni so vztrajali na eni izmed možnih in sprejemljivih inačic daljšega predora (okrog 2 km), ki bi hkrati zaščitil enkratno naravno in kulturno dediščino tega prostora kot tudi zdravo bivalno okolje za prek 1.300 občanov ter vseh rodov, ki bodo še prišli za njimi. Izpodbijali so tudi trditve o finančni stiski investitorja (republike Slovenije) ter dokazovali, da bi npr. zadostovalo se odpovedati v pri- hodnjem proračunskem letu enemu samemu avionu (vojaškemu lovcu) ali nekaj tankom in bi tako prihranili potrebno razliko sredstev za e-! kološko dostojno rešitev avtocestnega odseka. Argumente krajanov, ki so se več j let sami borili za obvarovanje ; spodnje Rižanske doline, je i na koncu podprla tudi občina Koper, saj je mestni svet na seji sredi septembra povsem posvojil njihove zahteve. Tudi predstavniki investitorja so zmogli toliko korektnosti, da | so priznali, da je bilo na zboru podanih toliko tehtnih argumentov proti odprti inačici AC, da jim ne bo težko prepričati Državnega zbora, da za ta sporni odsek zagotovi več sredstev. Dodali so še, da so bili ti argumenti, kljub nekaterim čustvenih nastopom in izbruhom, (»stavljeni na tako resen, kulturen in plebiscitaren način, da česa takega še niso doživeli na celotni trasi AC od Maribora pa do Kopra. Tako je bil dolgoletni vztrajen in nepopustljiv boj Dekančanov za svoj življenjski prostor končno kronan z uspehom. OBVESTILO VABILO NA SPRAVNI obred. Krajevna skupnost Črni vrh vabi v Koševnik pri Črnem vrhu nad Idrijo v nedeljo, 25. oktobra. Z začetkom ob 14. uri bo pri bližnjem Andrejčko-vem breznu potekala spominska maša s pogrebnim obredom. Pomen srečanja so prireditelji zapisali v vabilo: "Resnica je glasnik vesti, ki premaguje zlo, je sveti Inik dobrote in odpuščanja, ki plameni v miru in spravi." ZDRAVSTVENI DOM ZA ZGORNJO VIPAVSKO DOLINO ODSLEJ VSE AMBULANTE IN DRUGE DEJAVNOSTI V ENI ZGRADBI Zdravstveni dom v Ajdovščini, ki je namenjen potrebam prebivalcev ajdovske in vipavske občine - vseh je o-krog 23 tisoč -, so prenovili, posodobili in funkcionalno bolje usposobili. To je bilo mogoče predvsem zato, ker so prejšnje poslopje zavoda na Idrijski cesti prodali delniški družbi za gradbeništvo Primorje, vse dejavnosti pa zdru-žili v osrednji zgradbi Zdravstvenega doma v Tovarniški ulici. Kot je poudarila direktorica Zdravstvenega doma dr. Dunja Bratina, so denar za preureditev in posodobitev zdravstvenih dejavnosti pridobili iz raznih virov. Okrog 95 milijonov tolarjev je znašala kupnina od prodaje prejšnjega poslopja, ministrstvo za zdravstvo Slovenije je za financiranje projekta prispevalo 20 milijonov, občina Ajdovščina 30 milijonov in občina Vipava 10 milijonov. Pomemben pa je bil tudi delež Zdravstvenega doma, ki je za posodobitev in za nakup nove o-preme namenil 40 milijonov tolarjev. Direktorica Zdravstvenega doma je še poudarila, da omenjeni posegi pomenijo velik dosežek pri izboljševanju ravni zdravstvenega varstva prebivalstva ajdovske in vipavske občine. Posebnega pomena so sodobni prostori za urgentne posege in za službo nujne medicinske pomoči. Pri nabavi nove opreme so s prispevki sodelovala tudi nekatera podjetja. Tako je tekstilna tovarna darovala 11 milijonov tolarjev za nakup ginekološkega stola, ki je postavljen v novi ordinaciji. Direktorica je v svojih razmišljanjih o zdravstvu v Aj-i dovščini dejala, "da bo kot domačinka iz Ajdovščine naredila čim več za napredek zdravstva v Zgornji Vipavski dolini". Želi si, da bi Ždrav-stveni dom lahko dobil nekaj novih zdravnikov. -------------M. S KNJIGO V KAMPANJO ZA IZVOLITEV ŽUPANA Marjan Poljšak, nekdanji poslanec v slovenskem državnem zboru in predsednik Nacionalne stranke dela, bo kandidiral za župana v svoji rodni Ajdovščini. Ob pričetku predvolilne kampanje predstavlja volilcem tudi knjigo, ki je izšla v teh dneh. V delu z naslovom Razkrinkajmo prevaro avtor analizira in ocenjuje uvedbo t.i. izkoriščevalskega kapitalizma v Sloveniji. Osnovno sporočilo knjige je, da je kapitalizem uvedel t.i. Kučanov klan, toda Marjan Poljšak v svojem delu, ki obsega 230 strani, ostro kritizira vse politi- J čne stranke in njihove predstavnike v Sloveniji, pa naj delujejo v vladi ali pa so v o-i poziciji. Med drugim Poljšak piše, "da kapitalizem ogroža j obstoj majhnega slovenskega naroda in majhne sloven-I ske države, zategadelj je za njuno ohranitev nujna sprememba družbenega reda. i Zato predlagam uvedbo dru-žbenega reda ljudskega kapitalizma v kombinaciji z narodnim in krščanskim socializmom". Nekdanji poslanec in predsednik Nacionalne stranke dela je prepričan v svojo i zmago na volitvah za župana Ajdovščine. Za to funkci-| jo pa bosta kandidirala tudi sedanji župan Kazimir Bavec in Miroslav Geržina, nekdanji poslanec SKD v državnem zboru. ----------M. ŽE 5 KANDIDATOV ZA ŽUPANA NOVE GORICE Nekatere politične stranke so objavile imena kandidatov za nove župane in svetnike Mestne občine Nova Gorica. LDS kandidira sedanjega župana Črtomirja Špacapana, ki je sicer že pred razpisom lokalnih volitev s številnimi govori ob 50. obletnici nastanka Nove Gorice začel predvolilno kampanjo. SDS bo za župana kandidirala ing. arhitekta Nika Jurco, kandidat Združene liste socialnih demokratov bo dipl. gradbeni inženir Andrej Miška, kandidat Slovenskih krščanskih demokratov dipl. ing. Gojmir Mozetič, Zveza za Primorsko pa bo kandidirala dipl. ing. Borisa Juga, podjetnika iz Solkana. Svojega kandidata za župana bo imenovala tudi Slovenska ljudska stranka, vendar imena še niso določili. (M.) 13 ČETRTEK 22. OKTOBRA 1998 14 ČETRTEK 12. OKTOBRA 19 98 NEKAJ KMETIJSKIH NASVETOV ČEBULNICE IN OLJKE ITALIJANSKO PRAVO ČEBULNICE ZA OKRASNI VRT Na naših vrtovih je še veliko cvetja, veliko barv pa u-stvarja tudi vse bolj rumenkasto listje. Tudi razne vrste zgodnjih krizantem že cvetijo, kmalu pa bodo zacvetele tudi poznejše vrste martink, ki jih najpogosteje uporabljamo za okraševanje grobov ob prazniku Vseh svetih. Zdaj pa je tudi čas, ko spet sadimo okrasne čebulnice in gomoljnice, ki nam bodo razveseljevale zgodnje spomladanske dni. Začnimo pri črnem telohu, ki prehiti vse cvetje in nas lahko preseneti že decembra. Zelo zgodnji so tudi zvončki, ki zacvetijo prav na prelomu med zimo in pomladjo. Skoraj istočasno nas nato pozdravljajo žafrani, saj nekatere zimske sorte cvetijo že februarja, sledijo pa jim narcise, ki jih dobimo v več vrstah. Se bogatejši je izbor tulipanov. Najzgodnejši so botanični tulipani, ki so visoki le kakih 10 cm, nato poznamo nizke, srednje in visoke sorte, papagajski tulipani pa imajo skodrane cvetove. O barvah pri tem cvetju ni govoriti, saj jih dobimo v vseh mogočih odtenkih. Drugo polovico oktobra in vse do prvega hujšega mraza bomo torej sadili čebulnice in gomoljnice. Ko sadimo cvetje, moramo misliti na učinek, ki ga želimo doseči, ko bo cvetelo. Vsekakor s tem najzgodnejšim cvetjem vnašamo na vrt nekaj barve, ki nas na pomlad zelo razveseljuje. To cvetje najlepše uspeva v sicer težji, a s humusom bogati zemlji, ki je dovolj propustna, tako da voda ne zastaja. Drugače [ čebulice gnijejo. Globina sadilne jamice naj bo za dve debelini čebulice in pol. Čebulnice pa lepo uspevajo tudi J v lončkih in koritih, da bomo tako okrasili tudi vhod v hišo ali vrtno potko. POZOR NA OL|CNO MUHO Oljke letos dobro obetajo. Kar dobro so obrodile in tudi | zdrave so. V letošnji sezoni doslej ni bilo večjega napada najhujše škodljivke oljk, to je oljčne muhe (na sliki). Stroka meni, da so k temu pripomogle tudi zelo visoke temperature v juliju in avgustu, ko se oljčna muha ni razmnoževala. Vsekakor pa morajo oljkarji 1 redno spremljati stanje v oljčnikih. Pri tem si pomagajo z rumenimi lepljivimi vabami, ki jih pregledujejo in v primeru, da se pojavi večji napad, bomo v sedanjem času škropili i le po metodi zastrupljene va-I be. To pomeni, da bomo uporabili sladilo Buminal v 1% koncentraciji, ki privabi oljčne muhe. To vabo pa bomo za-I strupili z enim možnih škropil v predpisani koncentraciji. Škropili pa bomo predvsem debli in nerodovitne dele krošnje ter oporne zide itd. Na i ta način bomo dovolj omejili : prisotnost škodljivke, istočasno tudi pa močno zmanjšali možnost ostanka insekticida v oljčnem olju. Zaradi obilnega deževja zadnjih dni je v nižje ležečih oljčnikih možen napad najbolj znane glivične bolezni 1 oljk, se pravi t.i. pavjega o-česa. V primeru, da na listih opazimo značilne madeže -oči, bomo takoj po obiranju poškropili oljke z bakrenimi pripravki. Omenili smo obiranje. Te-i mu vprašanju bomo posvetili kdaj drugič več pozornosti. Omenimo naj le, daje za kakovost oljčnega olja važno, da oljke obiramo dovolj zgodaj, vsekakor ko so dosegle primerno oljevitost in se v plodovih niso še začeli procesi, zaradi katerih se dvignejo kisline. Pri črnih sortah določamo čas glede na obarvanost povrhnjice. Svetujejo, da se J obiranja lotimo, ko je večina plodov obarvana in se začenja barvati tudi mesnati del ploda. Za oljko je značilno postopno dozorevanje plodov, zato opazujemo celoto, in ko je večina plodov dosegla o-! menjeno stanje, začnemo z delom. Pri belici ali drugih podobnih poznejših sortah določamo primeren čas za i obiranje glede na stanje mesnatega dela oljke. Nezrel plod ima lomljivo meso, primeren za obiranje pa mehko in kaša- i sto, če ga med prsti malo stisnemo. Vsekakor pa se zaenkrat ne mudi. DRUŽINSKO PRAVO IN SODOBNI IZZIVI (6) DAMJAN HLEDE Kakšna je torej prava vsebina razsodbe Ustavnega sodišča št. 166 z dne 13. maja 1998? Glede na prvi predmet pritožbe o protiustavnosti - 4. odstavek člena 155 civilnega zakonika - Ustavno sodišče tako razmišlja. Člen 155 ni protiustaven, ker ne predvideva - v primeru prekinitve sobivanja - dodelitve stanovanja tistemu nezakonitemu roditelju, ki mu je dodeljen o-trok, kajti ta pravica pripada otroku že na podlagi členov 147,148 in 261 civilnega zakonika. Ta trditev se naslanja v prvi vrsti na člen 31 7-bis in na sam člen 261, na katerih temelji parifikacija pravnega statusa nezakonskih otrok z zakonskimi. Omenjena člena namreč nalagata nezakonitim staršem, ki so otroka priznali, iste dolžnosti in pravice do njega, kakršnejih imajo zakoniti starši. 'Vduhu reforme iz leta 1975 zakonska zveza ni več razločevalni element v odnosih med starši in sinovi -zakonitimi oz. priznanimi nezakonitimi - kajti ista je vsebina pravic in dolžnosti enih do ZADNJE NOVOSTI ODLOKA 626/94 V ponedeljek, 5. t.m., je potekalo na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici informativno srečanje na aktualno temo. Posvečeno je bilo namreč pojasnitvi in prikazu zadnjih popravkov odloka 626/94 posebno v zvezi s protipožarno varnostjo. V bistvu gre za ovrednotenje podjetniške nevarnosti, imenovanje odgovornega za varnost v podjetju in predstavnika sodelavcev. Odvisno osebje mora biti seznanjeno z nevarnostmi svojega delovanja in vse to mora biti beleženo v zapisniku, ki ga je treba hraniti na delovnem mestu. Delodajalec mora obvezno izpostaviti na delovnem mestu seznam sanitarcev in zdravstvenih struktur, na katere se ponesrečenec lahko obrne v primeru nesreče na delu. Tudi družinsko vodena podjetja brez uslužbencev se morajo prilagoditi temu odloku. Veliko je novosti in obveznosti, ki jih zakonski odlok 626/94 vsebuje, zato je osebje Goservisa na razpolago vsem, ki bi bili radi podrobno seznanjeni z njegovo vsebino. Ker je bilo na predavanju veliko zanimanja, namerava združenje organizirati tečaje v zvezi s prvo pomočjo, požarno varnostjo, avtokontrolo po sistemu HACCP, embalažo (contrii. uto ambientaleCONAl)... ----------M D EVRO: NAŠA NEZNANKA (7) MARA PETAROS PRINAŠA RAZVOJ? Evro je, kot smo že spoznali, nova evropska valuta; pa ni samo to, saj predstavlja pravo novost, ki ji v razvitem svetu ni para. Se nikoli se ni zgodilo, da bi enajst razvitih držav ustvarilo skupno tržišče z eno samo skupno valuto, kar bo imelo velike posledice tudi na drugih neekonomskih področjih vsakdanjega življenja. Ekonomisti namreč že dolgo raziskujejo in pripravljajo predvidevanja, kaj se bo po uvedbi evra spremenilo v enajstih državah, ki so pristopile k evropski monetarni uniji, zelo pomemben pa je vpliv, ki ga bo nova valuta imela na ves svet. S tehničnega vidika bo prehod povzročil nekaj težav, saj bo treba tri leta delati in računati z dvema valutama. Potrošniki bomo morali vsaj na začetku nemalo računati, da bomo lahko pretvarjali cene v eni valuti v cene v drugi, da bi jih lahko primerjali. Za tiste, ki jim natematika ni ravno pri srcu, bo evropska skupnost pripravila posebne tablice, na katerih bodo zneski že preračunani. Vse te probleme bi lahko obšli, če bi bil sprejet nemški predlog o takojšnjem prehodu z ene valute na drugo. Veliko večji problem pa je priprava na novo ekonomsko in ne samo ekonomsko stvarnost. S1. januarjem 1999 bo edina še obstoječa meja med j enajstimi državami jezik. Italijanske družine si od te nove stvarnosti veliko pričakujejo. V prvi vrsti čakajo na uvedbo evropskih normativ za gospodarske dejavnosti, kar naj bi I omogočilo razvoj malih in i srednjih podjetij, omililo državni monopol ter poenosta-J vilo delovanje državnih uradov. Nov trg naj bi nudil več novosti tudi glede zaposlitvenih možnosti. Če se bodo po eni strani spremenile prodaj-; ne mreže, zaradi česar bodo j počasi odpadli trgovski posredniki in distribucijska podjetja, : bo po drugi strani proizvajalec moral zagotoviti kupcu primerno asistenco po nakupu. Družine, pa tudi podjetja, bodo namreč lahko z razvojem računalniškega omrežja ku-j povali neposredno pri proizvajalcu, ne glede na kraj pro-| izvodnje, plačilo bo potekalo z virmanskim prenosom, po ! prodaji pa bo moral prodaja-j lec zagotoviti kupcu vse storitve, da bo lahko svoj nakup I kar najbolje izkoristil. To pomeni, da bo moral proizvajalec ustanoviti podružnice v raznih krajih, da se bo lahko približal kupcem in s tem bodo ! nastala nova delovna mesta. Zaradi prostega kroženja kapitalov in ljudi v sklopu evropske skupnosti, bo ustanavljanje podjetij v katerikoli od enajstih držav evropske mo- netarne unije enostavnejše. To pomeni, da bo lahko italijanski podjetnik ustanovil ali kupil podjetje v Nemčiji ali na Irskem. Za kraj naložbe se bo odločil, ko bo temeljito preveril, kakšne so infrastrukture, kakšna je zakonodaja in kolikšna je stopnja obdavčevanja. Žal moramo ugotoviti, da zaradi zelo zapletene zakonodaje in visoke stopnje davkov, da ne govorimo o zapletenosti delovanja državnih uradov Italije, ne privlačuje tujih naložb in spodbuja pretok italijanskega kapitala v tuje države. Dolgoročno bi to lahko imelo veliko pozitivnih posledic predvsem v Italiji, saj pričakujejo, da bodo pretok tujega kapitala v druge evropske države omejili tako, da bodo poenostavili delovanje državnih uradov, zmanjšali zapletenost italijanske zakonodaje in omejili davčni pritisk. Pre-! tok kapitalov v druge evrop-sle države pa bi lahko imel takojšnje negativne posledice na zaposlovanje, saj se bo povečalo povpraševanje v krajih, kjer bodo nastajala nova podjetja, in zmanjšalo v krajih, kjer bodo podjetja iz tega ali onega razloga zaprli. Uslužbenec se bo moral tako seliti in postati precej prilagodljiv. Če so prejšnje generacije preživele svojo dobo aktivnosti na enem samem delovnem mestu, se bodo morale nove generacije sprijazniti z dejstvom, da stalnega "dosmrtnega" delovnega mesta ni več in da bo treba v življenju delo večkrat menjati, se preseliti ipd. Seveda se pri vsem tem postavlja vprašanje izobraževanja, saj zahteva nova stvarnost bolj pripravljene usluž- bence, ki lahko tekmujejo v konkurenci z mladimi iz vseh enajstih držav. Po anketi, ki jo je izdelal evropski urad za statistiko, so italijanski maturanti po šolskem znanju šele na devetem mestu, sledita ji samo še Španija in Portugalska. Da bodo lahko tekmovali z evropskimi vrstniki, se bo moral italijanski šolski sistem izboljšati in nuditi svojim dijakom več znanja in več priprave. Dolgoročno lahko torej pričakujemo precej bolje pripravljene maturante. Poleg tega pa predvidevajo, da se bo v bodoče bistveno spremenil in se prilagodil evropskim standardom tudi delovni status vseh šonikov. Da bodo tudi v Italiji zagotovili pravico do svobode šolanja in izobrazbe, ki jo predvideva evropska zakonodaja, pa bo morala italijanska vlada poskrbeti za primerno financiranje zasebnih šol. S tem naj bi se povečala konkurenca tudi med šolami v isti državi. Čeprav naj bi evro prine-j sel veliko prednosti, imajo Italijani po izidih ankete, ki jo je izdelal Abacus, zelo deljena mnenja in pričakovanja. Petina intervjuvancev je dejala, da se jih nova valuta ne tiče, sko-! raj petina vseh vprašanih pa je zelo v skrbeh in so večinoma zelo nasprotni uvedbi nove valute. Nekaj manj kot petina vprašanih je bila mnenja, da evru niso nasprotni, so pa glede bodočnosti zelo v skrbeh, skoraj tretjina vprašanih čaka na novo valuto z zmerno mero optimizma. Samo 16% vprašanih pa je izjavilo, da so nad novo valuto zelo navdušeni in da komaj čakajo nadaljnji razvoj dogodkov. ------------DALJE drugih. Pravni status staršev med njima glede na zakonsko zvezo ne more povzročiti slabšega stanja za otroke..." (tako ustavno sodišče). Jasno je torej, da predmet j pritožbe ne zadeva parifika-cije staršev, katerih medsebojna razmerja so v različnem pravnem položaju, torej ne zadeva parifikacije izvenza-konskih skupnosti z družino, ki je osnovana na zakonski zvezi, ampak zadeva izklju- 1 čno enakopravnost otrok. O-troci so namreč tisti, ki ne morejo biti oškodovani z ozirom na izbiro staršev, da svoje sobivanje utemeljijo ali ne utemeljijo na zakonski zvezi. Ne-j zakonski otroci skratka ne ! smejo biti pravno prikrajšani v odnosu do staršev zaradi "neuradnosti" njihovega medsebojnega razmerja. Vprašanje dodelitve stanovanja tistemu nezakonitemu staršu, ki mu je v slučaju prekinitve razmerja dodeljen nezakonski otrok, skratka ni odvisno od parifikacije izvenzakonske skupnosti z družino, ki temelji na zakonski zvezi, pač pa od zaščite otrok, ki so jim v ob-| stoječem pravnem sistemu zagotovljene iste pravice v odnosu do staršev, ne glede na to, če so ti poročeni ali ne. To pomeni, da na podlagi 30. člena italijanske ustave ("Starši imajo dolžnost in pravico vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroke, tudi če se rodijo izven zakonske zveze"), veljajo za nezakonite otroke iste norme, ki jih je zakonodajalec namenil zakonitim. Stanovanjska pravica otroka pa spada v pravico do vzdrževanja, ki jo ustava nalaga staršem. Da bo jasno, daje duh razsodbe tisti, ki smo ga komaj osvetlili, ustavno sodišče v svoji motivaciji jasno pove, da “sobivanje more uxorio pred-\ stavlja izraz izbire za prostost J od pravil, ki jih zakonodajalec navezuje na poroko..." (!) in da iz tega celo "izhaja, da bi avtomatična razširitev teh pravil na izvenzakonske skupnosti lahko predstavljala kršitev načela svobodnega odločanja strank." Odločitev, ki zadeva drugi predmet pritožbe - da se član izvenzakonske skupnosti ne more posluževati sodnega postopka, ki ga predvidevajo členi 706-709 civilnega po-stopnika - je samo konkretna aplikacija doslej navedenih načel. Iz vsega doslej napisane-: ga torej izhaja, da so izvenzakonske skupnosti pravno relevanten družbeni pojav, ki ga za sedaj zakon upošteva z ozirom na nekatere posamične premoženjske ter o-sebnostne pravice in dolžnosti; da izbira staršev glede na ! poroko ne more pogojevati pravnega stanja otrok; da pravila, ki jih zakon predvideva z ozirom na družine, ki so osnovane na zakonski zvezi, niso avtomatično raztegljive na izvenzakonske skupnosti. ---------DALJ F. VINSKA KRIZA V SLOVENIJI SE BREZ IZHODA Trgatev grozdja je v Sloveniji končana^ razen manjših količin tistih sort, ki jih poberejo v okviru t.i. zimske trgatve. Takšno zapoznelo trgatev je letos pripravila tudi Kmetijska zadruga na Dobrovem v Goriških Brdih. Letošnja trgatev v Slovenski Istri, Goriških Brdih, Vipavski dolini, na Štajerskem, v Pomurju, na Dolenjskem in v drugih vinorodnih krajih ni potekala v vzdušju prešer-nosti in zadovoljstva, kot je bil to običaj že od nekdaj. Slovenski vinogradniki in vinarji so namreč zelo zaskrbljeni zaradi velikih zalog neprodanega vina, ki naj bi znašale nad 40 milijonov litrov. Letošnji pridelek grozdja, ki je bil že tretje leto zapored zelo dober, bo za-loge vina še povečal. Dohodek vinogradnikov in tudi vinskih kleti se zmanjšuje, zanimanje za urejanje novih vinogradniških' nasadov pa znatno upada. Slovenska vlada bo za t.i. blagovne rezerve v državi odkupila okrog 20 milijonov litrov vina, ki ga bo poskušala prodati v tujino, zlasti v vzhodne države. Pridelovalcem oz. kletem bo vino plačala po 60 tolarjev za liter, v tujino pa ga bo pripravljena prodati po nenavadno nizki ceni: od 25 do 30 tolarjev. V Sloveniji zdaj preučujejo najrazličnejše ukrepe in možnosti za večjo prodajo vina, kar pa bo težko izvedljivo. Vina imajo namreč dovolj tudi druge države pridelovalke, na primer Italija in Francija. Ob takem stanju zalog je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik kritiziral sklepanje kompenzacijskih pogodb z nekaterimi državami, ki Slovenijo obvezujejo, da mora na primer letos samo iz Makedonije uvoziti 22 milijonov litrov vina. O tem je Marjan Podobnik dejal naslednje: "Sporazum z Makedonijo pomeni, da smo neposredno prizadeli slovenska vino-gradniško-vinarska področja, zato da lahko tja izvažamo pralne stroje, zdravila in druge izdelke. Najbrž bi bilo zdaj smiselno, da bi del dobička, ki se ustvarja s tako pridobljenim izvozom, namenili za pokrivanje izgub na tržišču z vinom." Nizke odkupne cene grozdja letošnjega pridelka bi morale povzročiti oz. omogočiti tudi občutno znižanje maloprodajnih cen vina. Osnovni pogoj za večjo prodajo bodisi v Sloveniji ali pa v tujini sta zagotovo čim večja kakovost in hkrati primerno nižja cena vina. Seveda pa bi bilo za to potrebno znižati proizvodne stroške v vinogradništvu. ----------M. NOGOMET ZGODBA IZREDNEGA SLOVENCA PETO KOLO V ZNAMENJU SLOVENSKEGA DERBIJA Peto kolo prve amaterske nogometne lige je potekalo v znamenju slovenskega derbija. V Sovodnjah sta se namreč pomerili enajsterici domačega društva Sovodnje in štandreške Juventine (na sliki). Slavili so gostje z izi-! dom 1:3. Tudi v promocijski ligi je potekalo 5. kolo. Pri-morje je premagalo Palmanovo z 2:0 in s tem prešlo v vodstvo na lestvici. Zarja/ Gaja je odpravila Ponziano z 1:4, Vesna pa je izgubila proti Latte Carsu z 1:0. Konec tedna je potekalo tudi 3. kolo 2. in 3. amater-jske lige. V 2. amaterski ligi je doberdobska Mladost v gosteh premagala Roianese j z izidom 1:2. Breg je izgubil proti Porpettu z 1:2, enak poraz pa je doživel tudi Primorec proti Portualeju. V 3. amaterski ligi je Primorje B premagalo Portuale z 1:2, Kras je izenačil proti Foglia-| nu z 1:1, tekme med Zarjo/ Gajo in San Vitom pa niso odigrali, ker se slednja ekipa ni pravočasno predstavila na igrišču. ODBOJKA MEMORIAL SONJA KOKORAVEC V nedeljo, 18. t.m., sta na Opčinah in v Repnu potekala moški in ženski odbojkarski mladinski turnir za memorial Sonja Kokoravec. V moškem delu se je na prvo mesto uvrstila ekipa Rijeke. Drugi so bili domači slogaši, tretji pa igralci Odbojkarskega kluba iz Izole. Zenski del je osvojila ekipa Sloge, drugi je bil Sušak, tretja je prišla ekipa Kemiplasta, četrta pa je bila Altura. Turnir je prire- dilo Športno združenje Slo-j ga v spomin na svojo preminulo igralko, sponzor pa je bila picerija Veto. Konec tega tedna pa se bo začelo odbojkarsko prvenstvo moške in i ženske C lige, na katerem nastopajo ekipe Sloge Mirne Eurospin, Soče Unitecno, O-lympieAgrarieTerpin in Vala Imsa (moški) ter Sloge Nuo-va Kreditna, Olympie Kmečka banka in Vala (ženske). NAGRADI NAŠIMA ŠPORTNICAMA Konec prejšnjega tedna je v Portorožu potekala sklepna prireditev šestmesečne pobude Športnik poletja '98, ki jo je priredilo športno u-redništvo Radia Slovenija. Največ glasov je prejela atletinja Brigita Bukovec, nagradi pa sta prejeli tudi zamejski športnici, in sicer kotal-karska prvakinja Tanja Romano in rolkarska prvakinja Mateja Bogateč. V petek, 16. oktobra, je na Stadionu 1. maj potekala slovesna predstavitev vseh borovih košarkarskih ekip. Bila je to prava spektakularna prireditev, katere nismo vajeni pri nas. V polno nabiti telovadnici (bivši "balon") so organizatorji "razkrili" letošnji mladi potencial in člansko ekipo, ki bo nastopila v močni konkurenci C-2 lige, ter sorodno Cicibono, ki je del velike košarkarske družine Bora in bo letos merila moči v D ligi. Luči in glasba, točka plesne skupine, ki vadi v prostorih KD Škamperle ter zelo zabavne pripombe mladih povezovalcev, Petra Verrija in Igorja Pisona, so pospremile vsakega člana posebej, ki je v teku pohitel na sredino igrišča, kjer je, kot je že navada za take priložnosti, oddal klasični "gimmefive"! Tako so se zvrstili najmlajši minibas-keta, nato tekmovalci v kate- goriji propaganda, dečkov, državnih naraščajnikov, de-J želnih in državnih kadetov, I deželnih mladincev, članske j ekipe Bora Radenske in Ci-icibone Marsich. Najlepši 1 vtis je gotovo pustilo veliko | število mladih košarkarjev, , za kar ima veliko zaslug ne- i nadomestljivo in pohvale I vredno delo ševilnih trenerjev, odbornikov in spremljevalcev. SLAVNOSTNA AKADEMIJA V POČASTITEV STOLETNICE ROJSTVA LEONA ŠTUKLJA 12. novembra bo najstarejši slovenski in svetovni olimpijec Leon Štukelj praznoval stoletnico rojstva. V počastitev jubileja velikega športnika bo na njegov rojstni dan v Novem mestu slavnostna gimnastična akademija s številnimi uglednimi gosti. nostjo in vzdržljivostjo ter človek iskrivega duha. Kot smo zapisali na začetku, bo na Štukljev rojstni dan, '12. novembra, v Novem me-| stu slavnostna gimnastična a- i kadem i ja z naslovomAve, Tri-\ umphatorz začetkom ob 20. I uri. Častna pokrovitelja prireditve sta predsednik Mednarodnega olimpijskega odbo-| ra Juan Antonio Samaranch in predsednik vlade Republi-j ke Slovenije dr. Janez Drnovšek. Na akademiji bodo nastopili nekateri mednarodno priznani telovadci in telovadke: Italijan Juri Chechi (zmagovalec na svetovnem prvenstvu na krogih od leta 1993 do leta 1997 ter olimpijski zmagovalec na krogih v Atlanti leta 1996); Nemec Vale-ri Belenki (olimpijski zmagovalec v mnogoboju ekipno v Barceloni leta 1992 in svetovni prvak leta 1991 in 1997 na konju z ročaji); Romunka Simona Amanar (olimpijska prvakinja v Atlanti leta 1996 ter evropska in svetovna prva-! kinja v preskoku); Madžarka Adrianne Varga (evropska prvakinja v preskoku). Nastopil bo tudi nekdanji evropski prvak Aljaž Pegan, poleg njega i še drugi slovenski telovadci, kot Mitja Petkovšek, Dejan Ločnikar in Mojca Mavrič. Slovesnosti se bodo poleg ! predstavnikov Mednarodne-ga olimpijskega odbora in mednarodnih športnih zvez, vrhunskih športnikov, predstavnikov Slovenije, udeležili tudi župani mest, kjer so potekale olimpijske igre in svetovna prvenstva in kjer je Štukelj osvojil odličja - Pariza, Berlina, Amsterdama in Dunaja, kot predsedujočega Ev-| ropsk' zvezi. Med povabljenimi gosti pa so tudi športniki, ki so zaznamovali svoja obdobja, kot npr. romunska i gimnastičarka Nadia Coma-neci, ameriški atlet Bob Bea-! mon (dolgoletni rekorder v ! skoku v daljino) in ameriški boksar Mohamed Ali. Leon Štukelj seje rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu. S telovadbo se je prvič resno srečal leta 1907, ko je vstopil v novomeško telovadno društvo Sokol. Skupno je bil na sedmih svetovnih tekmovanjih kar dvajsetkrat med prvimi tremi, od tega osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Tu je treba vsekakor omeniti predvsem uspehe na olimpijskih igrah: Štukelj je namreč osvojil dve zlati kolajni na Ol v Parizu leta 1924, eno zlato in dve bronasti kolajni na Ol v Amsterdamu leta 1928 in še srebrno kolajno na Ol v Berlinu leta 1936. Zaradi vsega tega je Leon Štukelj najuspešnejši slovenski telovadec in športnik vseh časov ter velikan svetovne telovadbe, poleg tega pa je tudi najstarejši še živeči nosilec zlate olimpijske kolajne na svetu. Poleg tega, kot piše v sporočilu za javnost urada za informiranje vlade Republike Slovenije, Štukelj ni samo sinonim orodne telovadbe, temveč tudi slovenskega športa in človeških vrednot. Pooseblja namreč idejo olimpizma v najbolj plemenitem pomenu besede, saj s plemenitim prepletanjem duha in telesa ohranja prvobitno podobo gimnastike. Leon Štukelj je tako vzor mladini in celotnemu športu, človek z neverjetno voljo, vztrajnostjo, strp- KOŠARKA JADRAN USPESEN, OSTALI NE V drugem kolu košarkarske C1 lige je Jadran Nuova Kreditna premagal Coneglia-no z izidom 76:74 (odločilen koš je na koncu dal Černe). V C2 ligi pa sta tako Bor Radenska kot Dom Kmečka banka izgubila proti Servola-ni (59:76) in proti Codroipe-seju (60:73). V D ligi je v 1. kolu Cicibona Prefabbricati Marsich izgubila proti Gori- 15 ČETRTEK 22. OKTOBRA 1998 ziani z izidom 71:81. Zagonetka pa je srečanje med Kontovelom Nord Est in Gra-desejem, ki ni potekalo, saj je Kontovel prepozno prejel popravljen koledar srečanj. Kontovelovci so tako izgubili z 20:0, ker se niso predstavili na igrišču, to pa zaradi zmede, ki vlada v krogih krajevne košarkarske zveze. SPEKTAKULARNA PREDSTAVITEV KOŠARKARSKE SEZONE KK BOR GORAZD BAJC ZADNJA STRAN 16 S 3. STRANI ČETRTEK 22. OKTOBRA 1 998 NIKDAR NE NEHAMO... Katera je po vajinem mnenju vloga duhovnosti v organizaciji? Ivo: Pri volčičih vzgajajo voditelji otroke k hvaležnosti Gospodu za sestanek, za lep dan, tabor itd. Mislim, da je to že nekaj. Z izvidniki je problematično govoriti o duhovnosti, saj imajo mladi v puberteti nekoliko spačene informacije in predsodke. Zato jim tedaj lahko najbolje spregovori o Bogu narava, ki jo spoznavajo prek pustolovščine in taborov. Roverji že začenjajo kazati zanimanje za globlja vprašanja, čeprav se jih verjetno na začetku nekako sramujejo. Zame je presenetljivo, kakšna vprašanja si postavljajo. Zal mi je, ker je dejansko malo priložnosti in krajev, kjer lahko ti mladi najdejo odgovore na svoje dvome. Niso jih namreč pripravljeni zaupati vsakomur. Katja: Vero sprejemajo kot vsiljeno dolžnost in ne kot o-seben odnos. Velik dosežek je bil za nas, ko so sami izrazili željo, da bi razčistili nekatera vprašanja. Mislim, da je prijateljstvo z mladim temeljni pogoj, da katerikoli vzgojni prijem obrodi sadove. Ko mladi doživijo vzajemno zaupanje, je to priložnost, da lahko določene tematike prepoznajo za svoje. In tedaj začnejo rasti. SPOMIN NA PESNICO ANO KNEZ V KOBARIŠKEM MUZEJU "GOLE RESNICE" Letošnje leto so v Kobariškem muzeju začeli s prireditvami prej kot običajno. V soboto, 10. t.m., so ob 19. uri zagorela polena klubske sobe v pritličju, nadstropje više pa je srca ogrela izbrana slovenska beseda izpod peresa pokojne Ane Knez-Gan-zeljnove, domačinke s Trnovega. Presenečenje je bilo popolno, saj veliko njenih sploh ni vedelo, da piše pesmi. Ko pa je ta novica že pricurljala na dan, ni bilo mogoče slutiti, da bodo zagledale luč sveta v knjižni obliki. Ko so udeleženci večera prisluhnili verzom, ki sta jih mojstrsko interpretirali Marija Učakar in Radiča Šoln, članici Gledališke skupine s Senovega, ter se zatopili v razkošen glasbeni del, ki so ga izvajali sopranistka Marjetka Podgoršek-Horžen, korepetitorka na klavirju Darja Stanovič, obe profesorici iz brežiške glasbene šole, in Janko Avsenik, avtor in izvajalec scenske glasbe, seje orosilo marsikatero oko. Pesmi iz pesniške zbirke Cole resnice je slikovito predstavil g. Franci Šali, pesnik in glavni urednik Dolenjske založbe iz Novega mesta, kjer so tudi izšle. O-pozoril je na tematiko izpovedanega, na njeno zavedno pripadnost slovenstvu, predanost družini, ljubezen do vseh najbližjih in do narave, ki jo je obdajala. Največ zaslug, da je pesniška zbirka Go/e resnice izšla, ima gotovo pesničina hči Štefka Kolar, ki je vztrajno bdela nad pripravami, seveda pa tudi Zavarovalnica Triglav - Območna enota Krško kot glavni sponzor. Večerje bil na neki način nežen in topel, a tudi ognjevit. Posebno razpoloženje je ustvarila omenjena glasbena skupina. Med povabljenimi je bil tudi g. Stanko Jericijo, skladatelj iz Gorice, ki je uglasbil tri pesmi iz zbirke. G. Jericijo je bil nadvse navdušen nad interpretacijo. Pesniška zbirka je, ne da bi avtorica tako zapovedala, združila dva dela naše domovine, saj so izvajalci prišli s Štajerskega, predstavnik je zastopal barve Dolenjske, večina poslušalcev je bila iz Primorske, nekaj tudi iz Ljubljane. Bil je prijeten klepet ob odprtem kaminu, kjer so dogorevala polena, ob cvičku in sladicah. Spomin na pesnico pa bo ostal vedno živ. Vsakokrat, ko bomo s knjižne police vzeli Gole resnice, bo zaživela v vsej svoji podobi. -----------BO SLOVESNOST NA ŠENTVIŠKI PLANOTI OB OBLETNICI POSVETITVE CERKVE MARIJINEGA OBISKANJA NA PONIKVAH Na Ponikvah na Šentviški planoti je bilo v preteklih dneh nekaj slovesnosti ob 40. obletnici posvetitve tamkajšnje župnijske cerkve (na sliki), edinega sakralnega objekta na Primorskem, ki gaje načrtoval sloviti slovenski arhitekt Jožef Plečnik. Ob cerkvi in v njej so v zadnjih letih o-pravili več ureditvenih in obnovitvenih del, ker je bilo svetišče med drugo svetovno vojno najprej požgano in nato še minirano. Šredstva za dela so prispevali ministrstvo za kulturo, župnija Ponikve, občina Tolmin in domače turistično društvo. Ob obletnici posvetitve cerkve je izšel novi Zbornik Šentviške planote, ki sta ga izdala in založila župnija Ponikve in založba Branko iz Nove Gorice. V spremni besedi za to publikacijo je župnijski u-pravitelj Jožef Jakopič med drugim zapisal: 'Zbornik je nastajal v času pred obhajanjem jubileja 2000, ki nas spodbuja, da se znova vprašamo o skrivnosti začetka, od katerega živimo in kateremu gremo naproti. V tej luči bomo tudi bolje razumeli predstavljene življenjske dogodke, ljudi in njihova dela na Šentviški planoti. Naj bo zbornik vabilo vsem ljudem dobre volje, da bi znali in hoteli v različnosti delovati pri soustvarjanju življenja." Ob tej priložnosti so v prostorih Tolminske muzejske zbirke predstavili o-menjeni zbornik in prospekt ot.i. Plečnikovi cerkvi na Ponikvah. V cerkvi so odprli tudi stalno razstavo o povojni obnovi tega sakralnega objekta; to so opravili po izvirnih načrtih in zasnovi Jožefa Plečnika. V cerkvi imajo tudi kelih, ki ga je arhitekt poklonil cerkveni skupnosti. ------------M. mimSiiilBs Anton Kacin Grammatfca della lingua slovena Doberdo Pre^rhoi' Voraitc MOHORJEVI DRUŽBI ANTON KACIN GRAMMATICA DELLA LINGUA SLOVENA Nova, dopolnjena izdaja slovenske slovnice dr. Antona Kacina s svojo strokovnostjo in jasno ter izčrpno preglednostjo bo spet na voljo vsem uporabnikom, ki ta tekst pogrešajo že nekaj let. PREŽIHOV VORANC DOBERDO GLI UMILI NELL'ESERCITO AUSTRO-UNGARICO V sklopu pobud ob 80. obletnici konca prve svetovne vojne je sedaj med nami italijanski prevod Vorančevega romana Doberdob o vojni vihri, ki je zajela avstro-ogrsko cesarstvo in seveda tudi naša tla. Knjiga je izšla s podporo j ..... j EVROPSKE KOMISIJE.