SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VI. No. 299 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo In upravniStvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667| Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18 Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto ? 5.— celo Cena iu «en«. COEEEO Argentino TARIFA 1VBDUOIBA {"BANQUEO PAGADO ' Concesión 1551 Priprave za volitve v Jugoslaviji Nič manjša pozornost, kakor konferenca v Stresi, vzbuja evropsko javnost, kako bodo iztekle volitve v Jugoslaviji, ki se imajo vršiti v nedeljo 5 maja. Notranje politične in naravno tudi gospodarske razmere v Jugoslaviji so zelo slabe. Srbi, Hrvati in Slovenci vlečejo, naliujskani od lažnih elementov, vsak na svojo' stran. Posledice tega so, da je ljudstvo po vsej kraljevini silno nezadovoljno ter da z nezaupanjem zre v bodočnost. Oglašujejo se razni rešeniki, ki pa so doslej pokazali zelo malo sposobnosti, da bi bili v «tanu povesti narod v boljšo bodočnost. Vsekakor je za Jugoslavijo potrebna diktatura, ampak diktatura resničnih jugósolvanov, ki bi jasno videli predseboj blagostanje in mirno sožitje vseh treh plemen in ne samo sebe in svoje žepe, kot se je doslej v mnogih primerih dogajalo. Vsekakor je treba priznati velike državne 'n politične sposobnosti zunanjemu ministru Jevtiču, ki bo po vsej priliki odločilni faktor nadaljhega razvoja Jugoslavije. Jevtič je dovolil tudi drugim strankam, da se svobodno organizirajo proti njegovi lastni stranki, kar pomeni, da je mož zelo demokratičnih načel in da se čuti zelo sposobnega in močnega, ker kdor dobro pozna notranje razmere v Jugoslaviji in še posebno na Hrvaškem, bo moral biti zelo sposoben ter širokogruden, da bo te "dnošaje, ne samo skušal, temveč jih tudi v resnici zbolšal ali celo odpravil, ker drugače lahko dovede do dejanskega razkola, posebno danes ko močnejše države čakajo kakor hijene, da bi pohrustale manjše, da bi z ugrabljenimi talci kajpada svojemu izvoljenemu ljudstvu izboljšali položaj, ker nasprotno je kapitalističen fašizem tik pred polomom. Jugoslovansko ljudstvo politično še ni zrelo, zato imajo razni zavajalci, ki so navadno plačanci tujih držav, dovolj terena za svoje kori-stolovje. Izgledi so ,da bo opozicija dobila dovolj mest v vladi in da bo na tá način odstranjen tudi glavni vzrok nevarnosti za notranji ráz-kol med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pet političnih opozicionalnih strank je predstavilo svoje kandidatne liste. Priznalo pa se je samo naslednje: Popravi jenjo radikalno stranko bivšega vodje ITzunoviča, ki ji sedaj načeljuje Svetislav Hodjera in socialistično stranko, ki ji načeljuje Živko Topalovič. Kot vladne stranke bodo, Hrvatje, pod vodstvom dr, Vladimirja Mačka in Jugoslovanska narodna stranka, ki je skrpucana od fašistov, sokolov in del bivših radikalov in ki ji Predseduje Božidar Maksimovič. S stranko dr. Mačka bodo tudi Davidovi- cevi demokrati in Jovanovi agrarci in morda tudi mohamedanci, ki jim načeljuje Mehmet Spaho. Vse te grupe so predvsem verskih načel. * J Kakoršnihkoli separatističnih strank se ne bo dovolilo, zato je že koj v začetku kakoršne koli vlade pričakovati odpor od nahujskanih elementov. Bljižnja bodočnost nam bo pokazala če je Jugoslavija na potu zdravega kulturnega in gospodarskega napredka, ali pa bodo še v bodoče separatistične težnje imele odločilno besedo, kar bi končno privedlo še v težje gospodarske prilike in slednjič germanskim ali latinskim fašistom v pest. KAJ NAM PRINAŠA FAŠISTIČNA KULTURA Italijanski učitelj v Julijski Krajini Odlomek iz poročila o stanju pri nas (Nadaljevanje) Nekoč je mlad učitelj, idealen fant, sam tožil, da mu je neprijetno, ker misli varnostna oblast, da je zato gulil célili sedem let hlače po šolskih klopeh in prišel v te kraje, da ga sedaj ponižajo za navadnega špijona, ki je Se manj kot miličnik. Revež si je pač drugače predstavljal svoje, kulturno poslanstvo. Itavno tako je tožila neka učiteljica iz južnih pokrajin, da je naveličana takega "vzgoje-valnega" dela,,ko ima dnevno v razredu kara- binerje, miličnike in finance, ki jo silijo naj za napredek in večjo slavo domovine in režima voha med ljudmi, kaj mislijo in delajo, pazi na tihotapce, zlasti še na gotove nezanesljive osebe v vasi. To so sicer bolj redki slučaji med učitelji, ker običajno kar slepo vršijo svojo nalogo, glavno je pač kruh. Prav za prav se zdi, da ne odvisi več od šolskih oblasti, temveč od policijskih, ker je kulturna vzgoja odveč, zadošča nacionalna — policijska. Tako se danes učiteljstvo ne klasificira več po svopih vzgojnih zmožnostih, temveč po "patriotskih" (t. j. po policijskih!) Aleo si dober ovaduh, da spraviš čim več ljudi v varnostne celice in morda celo v Rim, potem b(di prepričan, da postaneš kmalu "fiduciario" (neke vrste podravnatelj) in v doglednem času ravnatelj. Za duhovnost in prosveto ni več mesta, glavno je pest. Ovaduhi in učiteljstvo tvorijo dostojen kader, ki tepta in straši naše ubogo ljudstvo, ki prisiljeno molči in plačuje davke, proti katerim so bile grofovske desetine v feudalni preteklosti le malenkostno breme. Kako bi ne' 1'azne javne in tajne armade stanejo®Zakupni-ki davka potegnejo zadnji rep iz hleva in zadnji košček kruha izpred ust gladujoči deci. Poleg pravih davkov in najrazličnejših na klad, zlasti občinskih, ker so nezmožni pode-Si ati s svojim sleparskim osobjem vred po vseh SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. AÑASCO 2322 BUENOS AIRES Vabi na Veliko na ki se bo vršila BELO NEDELJO 28 aprila V ULICI ALSINA 2832 ti V spor ed i. 2. 3. 4. V. Vodopivee: "Ves dan je pri oknu", mešan zbor S.P.D. I. Sach: "Večer na morju" moški zbor S.P.D. J. ; Laherner: "Planine" moški zbor P.D.V.D. Nedved: "Blagost", moški zbor P.D.V.D. 5. Svetek: "Pod noč" moški zbor S.P.D. I. 6. F. T.: "Dekle med rožami", moški zbor S.P.D. I. "VRTINEC"' clrama v 1reh dejanjih, spisal Janez Žagar. Po končanem vzporedu prosta zabava in ples Svira tipičen orkester PANCHITO Začetek točno ob 16 uri Vse prijatelje kulturnega napredka vabimo, da se v obilnem številu udele žijo ODBOR občinah napravili dolgov za svote, o katerih, se našim bivšim poštenim in razmere pozna-Y j očim županom še sanjalo ni, pride še balil ■ hi davek. Hočeš ali nočeš ti utaknejo otroka v črno srajco, ti uboga slovenska para, pla Čij najprvo pet lir, potem pa še vsak mesec, po eno, poleg najrazličnejših stroškov, ko do wiá nimaš niti soli, o kruhu še. ¿tovora ni, ker si vesel* ako je moke za neslan močnik. Neredki so slučaji, da v gorah, ki niso niti v najhujših dneh svetovne vojne poznale glada, danes ljudje stradajo in včasih cele dneve pre živo ob samem posnetem mleku.. O mladini še govora ni, marveč o njenih kul-' urnih pridobitvah v šoli. Milo se ti stori, ko čuješ deco, ki poje o ljubici in rožmarinu, otroških pesmic pač ne /.na. Drugače je, v kolikor nima domače vzgoje, čisto podivjana. Sola prispeva k temu. Kaj meni toliko opevana balilska vzgoja lahko sklepate iz tega, kar se je zgodilo lani meseca avgusta, ko so taborili avanguardisti > | redstraža) na Rojca.h v Gorici in je neki a vunguardist v prepiru kar z bodalom zabodel •mojega tovariša. Saj se to učijo. Šole ni več fizična vzgoja in prepevanja patriotskih, in sramotilnih popevk to predstavlja bistvo po-lil' a. Ako še moralni vzgledi učitelpstva niso ravno primei'ni in vzgojni, je nujno, d, jo mladina taka. Da je to res, namreč da tudi mola tega ueiteljstva ni ravno hvale vredna, pričajo v8akodnevni vzgledi, precej zgovorno i>a iz žabjih dni proces proti ravnatelju zna ne kulturne ustanove, konvikta "Principe Um-berto" v Gorici, ki je zlorabljal .svoje gojence ter bil radi tega tudi obsojen. Škandal je bil pač preširok da bi ga kar enostavno pokrili, kot se zgodi ob podobnih slučajih pri uíitelj-stvu. Poznan je slučaj neke učiteljice, ki je bila i meščena v gorski vasi pred kakimi dvemi leti. priležnica vseh miličnikov in celo neki vojaški pater z Gorice jo je obiskoval. Posledica tega tesnega občevanja med milicijo. vojnim kuratom in učiteljico je bil otrok, za katerega so potem nudili sredstva kar štirje očetje s patrom vred. Seveda je to tudi delo za ''patrio", saj je to demografski porast, ki je Dučeju tako zelo pri srcu. Sicer pa ponekod gotovi eksponenti balil-skih in podobnih ustanov pridigajo čisto mladim, 12 letnim in še mlajšim frkljam, mesto o punčkah in knjigah o — materinstvu, drugod pa vzgojitelji sami razlagajo v šolah o izvoru otroka na tak način, da pohujšujejo deco, vsaj tisto, ki ume dovolj italijanščine. Ako se kdo drzne protestirati proti taki vzgoji, je še lahko vesel, da mu le pogroze in ne kaj drugega V neki drugi vasi je bil tudi krasen eksem-plar, (kar vse je dobro za Julijsko krajino), ne ravno mladostna, a tembolj krepostna uči teljica. Radi vlačugarstva jo je zapodil mož in izobčila rodbina. Kam z njo? Lahko vprašanje. V Italiji je neka kolonija, ki se zove Julijska Krajina, kjer jv raj in kruh za vsake ga, da je le dovolj patriot in fašist, akoprav "delP ultimissima ora". Da je le pravoverni fašist, morala je postranska stvar! Da se tu ni spremenila je gotovo. Celo financarji in miličniki so se morali skrivati pred njo. Med šolskim poukom je pošiljala otroke uro daleč po vino in likerje, prav tako se je med poukom tipijanjala. Pogosto je peljala otroke na tako ■•zvone šolske izlete, pa je izostala ves dan. me- sto par ur. ker se je zasedela pri vinu in moškem znanju in pozabila na otroke, ki so gladili znovala tako. da mu je z iglo prebadala roko postopali okoli gostilne. Nekega dečka je ka-in ga je šele na protest ljudi izpustila. Nered ko so imeli otroci modre otekline po glavi, hrbtu in rokah. V pijanosti pač ni pazila, kam prileti. Javna tajnost je, da je, seveda le v vzgojni vnemi prerada objemala 'in stiskala dečke iz zadnjih šolskih let. Preveč bi bilo,.ako bi našteli vse "vzgojne" vrline, ki jih je kaza la v šolskem in privatnem življenju. Sedaj je prenesla svojo kulturo na drugi konec naše domovine. Najbrže so jo tamkaj tudi rabili. Pa kaj učiteljice, tudi njih kolegi delajo predvsem na to, da jih naše ljudstvo zgražajoč primerja madžarskim vojakom, ki jih je spoznalo med vojno. Celo nekateri podravnatelji dajejo podre je mm tako dober vzgled, da so se gostilniške na takariee kar oddahnile, ko so zvedele, da bo vojna v Abesiniji. Ena je celo predlagala, naj bi poslali doli predvsem učiteljstvo, da bo po vrnitvi in znani abesinski kuri (Abesinci ujet nike sterilizirajo, op. ur*), lažje in dostojnejše-. vršilo svoj poklic. Odostojnem proučevanju tudi ne škodi po vedati. "Ti", pravi Francek, svojemu popol danskemu tovarišu, "danes smo bili "porehi' in "brutti assassini". — "Kaj to! Nam je rekla naša: "Razza d' idioti" ! Ni treba pripomniti, da otroci vračajo to. kar dobijo. Drugje, ker se otroci niso hoteli vpisati v balilo, jih je učiteljstvo strahovalo na vse mogoče načine: pretepanje, oslovske klopi, zmerjanje, sramotilni napisi itd. Vka sredstva torej, ki jih je moderna vzgoja že pred deestletji obsodila, kot nekulturna in surova se danes uporabljajo na naših otrocih po leg drugih specielnih metod kot zlorabljanj? mlaoletnih (slučaj Gorica, prej Idrija in še nekateri, ki radi staršev niso prišli v javnost). Zato se nihče ne bo čudil, ako bo po zaslugi fašističnih vzgojnih metod zrastla nova. mafi ja, ker je jasno, da so nekdanje ljudske šole, središča in žarišča prosvete izgubile svojo na logo in postale v prvi vrsti policijski uradi, v drugi pa kasarne, kjer otroci izgube še t'sto malo spodobnosti in dostojnosti, katero jim nudi dom. Pred leti smo poznali berača, ki je prerokoval, da bo kmalu postalo na svetu tako, da bo en sam hlev in pastir. Naši ljudje se ga spominjajo in pravijo, da je pri nas že točno tako. Življenje nas je razdelilo v pastirje — policijska uprava — in ovce — nadzirano naše ljud i-tvo. — Prosveta se je razbila, pod pobesnelim fašističnim nacionalizmom propada duhovnost, nastala je vzgoja in šola, kakor je niso poznala zadnja stoletja. V šolah se v."gaj¡» mladina V pretepače in ovaduhe; če bo kdo slučajno kaj drugega, pač ne bo to zaslugo fašistične šole. Se pripravljajo za vojno, ali samo strašijo? Mnogi so v dvomu, če se res ponovno bliža svetovno klanje, ali je samo časopisje, ki bega ljudstvo. Vojne pravzaprav bi ne hotel nihče, ampak današnji kapitalistični sistem je tak, da do vojne more priti, ker vso današnjo gospodarstvo služi samo profitnikom, ki pa se spretno skrivajo za patrijotizem, ker drugače bi ljudstvo prav gotovo ne hotelo krvaveti za njihove koristi. Največja skrb vseh držav je, da so vojni ai-senali dobro in kvalitetno založeni in da je vojaštvo izvrstno organizirano. Bodoča vojr na bo n'ekaj strašnega. Vsi protesti treznej-ših ljudi le malo zaležejo, ker namišljen patrijotizem in vera, ki oboje je glavno in mogočno orožje fašizma za vspavanje ljudskih množic, izvrstno služi, njihovim namenom, ker ljudstvo v splošnem ni dovolj izobraženo, da bi znalo pravilno tolmačiti, kaj je v bistvu domovina in vera. Bodoča vojna bo splošno pokončevanje narodov in v prvi vrsti s plinom in letali. In to naj imenujemo civilizacijo dvajsetega stolet-ja! V Franciji imajo letala, ki letijo z never-pet.no naglico. Pripravili so tudi nalašč za ae-roplane posebno orožje, ki seveda se držijo njegove lastnosti v tajnosti. Nadalje ima Francija tudi pravcate zračne ladje s katerimi z lahkoto prevažajo lažje topove. Nemčija je pripravila topove od 20 mm., ki so namenjeni za zračno brodovje. Anglija je zgradila posebne vrste letala in dela z vsemi sredstvi, da bi se doseglo, voditi zračno brodovje brez posadke, to je potom radija. Zaenkrat še ni zadostnih izgledov, da Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES 25 DE MAYO 149-59 PREDSTAVNIK ZA CELO JUŽNO AMERIKO: PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE POSTAME ŠTEDIONICE ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE BANCO DI ROMA - GENOVA POŠLJITE VAŠA DENARNA NAKAZILA V STARI KRAJ, SAMO TEM SIGURNIM POTOM. Brzojavno Z avijonom Z pošto Naše uradne ure: od Sy2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE! hi bili ti zračni eksperimenti uspešni in točni za bombardiranje določenih točk. Nikjer na svetu pa ni letalstvo tako izvrstno organizirano kakor v Rusiji, ker imajo tehnično izvršena padala kot nikjer. Na tisoče Rusov se prakticira skakati iz zraka. Najvišje skakajo Rusi iz višine 1.800 metrov in padalo odprejo še le, ko manjka 200 metrov do zem-'je, to se pravi, da delajo skoke z grozno brzino s čemer prihranijo na času in to je glavno. Strupeni plini bodo najnevarnejši za pokon-čevanja ljudi v bodoči voj^ii, ki ga bodo trosili iz letal na prebivalstvo. Rusija se tega dobro zaveda za to ima najboljše strokovnjake Mi tehnike za proučevanje letalstva. Anglija protestira proti nemškemu oboroževanju Dnevnik "News Letter" ki je uradni organ angleškega ministrskega predsednika Macdo-nalda, izjavlja, da medtem ko se vse druge države prizadevajo ohraniti mir, ki že itak visi na zelo tanki niti, se Nemčija brez vsake odgovornosti igra z evropsko potrpežljivostjo. Nemčija nikakor ne more tajiti, da nima vojnili priprav vse bolj tehnično pripravljenih kakor druge države in nemški narod ima še dovolj imperjalistične vzgoje, da bo brezpogojno sledil na bojne poljane. Atene. — Grška vlada je obsodila na smrt več generalov in častnikov, ki so vodili zadnjo revolucijo in kakor je znano so jo vladne čete hitro zadušile. PRIPRAVE ZA POVRATEK MONARHIJE NA GRŠKEM Vršijo se priprave za povratek bivšega kra-!ja Jurija na grški prestol. O tem so se grški monarhisti že večkrat tajno razgovarjali in sedaj se jim zdi, da je prišel pravi čas, da se njih težnje vresničijo. Največji nasprotnik grške monarhije je Ve-nizelos, ki pa je v zadnji revoluciji zelo mnogo izgubil na vplivu, vendar se zdi, da stari politik še ne bo miroval in da bo skušal ovirati namejie monarhistov. Sedaj leži Venize-los bolan v Parizu, ki pa je"že pričel s politič- nimi načrti za ponovni povratek na Grško. Habana,. — Oblasti so dale aretirati voditelje ABC in še nekatere bivše državnike, ki da so rovarili proti vladi. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. DRUŠTVENE VESTI RADIO URA Jutri od 10.30 do 11 ure bo pel zbor Pro-svete na L. S. 10, Radio Callao. Iz uredništva: Vsi dopisi bodo prišli na vrsto. Malo potrpljenja. Vsi, ki ste zaprosili pojasnila, iz uredništva, upravništva in informacijskega urada, boste dobili odgovor deloma ta teden, deloma pa drugi prve dni. Pozdrav. ČE JE KDO DOBIL dva tednika, naj enega da svojemu prijatelju ali znancu. VAŽNO Vsem tistim, ki se je poslalo na ogled zadnje tri številke Slovenskega Tednika se nudi na jutrašnji prireditvi S.P.D. v ulici Alsina, 2832, lepa prilika za poravnati naročnino. Isto velja Berlin. — Vsi Judi v Nemčiji so izključeni iz časnikarstva. Menda hočejo Nemci s tem pokazati svoj plemenski ponos, da bodo svojo usodo sami vodili. tudi za ostale prijavljence in tiste, ki jim je zapadla naročnina, ker jim bomo v nasprotnem slučaju primorani ustaviti dostavljanje lista še nadalje. Naročnino se lahko poravna pri Mir-kotu Peljhan ali uredniku. POVRATEK V DOMOVINO Včeraj sta odpotovali s parnikom Neptunio gdčna Alojzija Jekše in Marija Čefarin, ki jima želimo prijetno potovanje in srečno bivanje med svojimi ter skorajšnjo svidenje. ZADNJIKRAT smo poslali Slovenski tednik vsem tistim, ki nimajo poravnane naročnine. Kdor želi prejemati list naj nam takoj javi in nam po možnosti nakaže naročnino, če pa nima ravno denarja pri rokah, naj nam to sporoči in bomo počakali. IZ VILLA DEVOTO VABILO Slovensko gospodarsko podporno društvo v' Villa Devoto uljudno vabi vse rojake na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 12 maja ob 2 uri popoldne v hiši g. Ivana Fur-lan v ulici Calderón 3371. Pripravljalni odbor se priporoča za obilen obisk. Z rojpškim pozdravom, za prip. odbor, Ivan Bait. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE V.AŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DROGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali p«, nam pišite — da se boste perpričali. _ Uradu jemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. eloubofajdnA ccmlad rnefofeb irinjjericbb /vinm: Lifiulxrfuuy y ebp&udpjofa familia^. Kam greste jutri popoldne? Na prireditev S.P.D. I. v AÍ-sino 2832. Nobeden naj ne izostane, sicer mu bo v pondeljek žal, da se tako prijetnega ■ sestanka ni udeležil. STRAN 4 ¿LOVtiNSKl TEDNIK No. 299 MESTNA KRONIKA ZASAČENITATOVI \*<> križišču ulic N. IIuapi in AJvarez Tomas so organi javne varnosti pri službenem obhodu. v sredo zvečer opazili dva moška katera sla se jim radi precej velikih paketov, ki sta jih nosila s seboj, zdela sumljiva, in so ju aretirali. Ko so dospeli na komi^arijo se je dognalo da sta ravno pred nekaj momenti okradla trgovino, ki se nahaja v ul. N. Huapi 5068, radi česar se bosta morala zagovarjati pred s< dnikom. TEŽKA NESREČA TREH DELAVCEV V mlinu, ki se nahaja v ul. Rojas 49 so bili v sredo zaposljeni v skladišču za moko trije delavci kateri so imeli nalogo preložiti nekaj vreč moke z velikega kupa, na drugi kraj. E-den se je spravil na vrh in podajal ostalima vreče, da sta jih potem prenesla na novo od-n erjeni prostor; naenkrat so se pa vreče z vrha zdrsnile pod nogami delavca in z njim Vred padle na tla in zasule še ostala dva, ki nista imela časa. da bi pravočasno skočila v stran. V tem položaju so ostali vsi trije dokler jih niso rešili tovariši dela, k so jih rešili iz mučnega položaja močno poškodovane in katerih dva sta že kazala prve znake zadušen ja. Nemudoma so jih prepeljali v bolnišnico, da se < zdravijo na zadobljenih poškodbah. BREZPOSELNEGA SO NAPADLI IN OKRADLI Pred par dnevi je korakal proti kampamen tu brezposelnih, kjer je stanoval, ki so ga pa te dni občinski uslužbenci podrli, 45 leten Luis Perez, prišedši do avde. Maipu in Charcas so mu nenadoma prestrigli pot trije neznanci in mu z nekim polenom zadali več udarcev po ;,!avi in telesu, tako, da so ga onesvestili. Nato so mu preiskali žepe in vzeli še edinih dvajset pesov, ki jih je premogel in pobegli. Čez tukaj časa. ga je našel nezavestnega policijski stražnik, ki ga je dal odpeljati v bolnišnico kjer je izpovedal kako je postal žrtev napada DOPISOVANJE KJE SO NAŠI PRIHRANKI Kje so naši prihranki, je posebno za nas izseljence važno vprašanje. Kako bi ne bilo, saj nas je večina se izselilo samo zato, da bi si v tujini kaj prihranili. Mnogim se je boginja sreče koj pri pr-Avm koraku nasmehnila a so mnogi šli kar mimo in sedaj preklinjajo nepremišljen korak. Niso znali vpoštevati pergovor, ki se v hrvaščini tako lepo glasi: "Čuvajte ljepe novce za čine dane". Prav tistim, ki je sreča naklonila boljšega zaslužka niso znali položaja izrabili, sreča je pač opoteča in se priložnost ni nudila več. Sedaj z široko odprtimi očmi gledajo nezaupno v bodočnost. Pet let so se križala moja pota po raznih krajih Argentinije in Urugvaja. Videl sem marsikaj in tudi sam sem mnogo poizkusil, zato tudi vam dragi rojaki tukaj govorim, ker vem, da četudi ne glasno, mi boste na tiho priti jevali, prav ima. Mnogi so mnenja: Življenje je kratko in dokler sem mlad se ga moram do sita naužiti. Kaj mi pomaga denar, ko bi se mogel z njim okoristiti še le v starosti. Ip tako živijo mnogi brez da bi mislili na starost, ki bo gotovo vprašala, kje je bila tvoja mladost. Drugi so zopet mnenja, da bodočnost nima nobene trajne vrednosti in se veselijo, kot pravi pesem: "Le pijmo ga zdaj, dokler smo lejdih in fraj". Le skušaj kdo treznejših takega človeka opozoriti, da njegovo delo je pogubno, vam bo enostavno odgovoril: "Hudič naj vzame vse skupaj." Take ljudi res hudič-kmalu pobere, ampak tisti, ki so se na račun njegove omejenosti okoriščali, ostanejo ter se veselijo, da bi Bog dal še dovolj takih ljudi. Tretji so zopet mnenja, da bomo nekega dne kar porazdelili na vse enake dele. Na prvi hip Kojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi naizbero, češko in angleško blagq kakor tudi od tukaj za obleke in površnike, Velike zaloge zimskega perila za moške po konkurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Jutri popoldne velik družaben sestanek vseh ljubiteljev lepega petja, dramatike, proste zabave in plesa, na prireditvi S.P.S. I. v Alsina 2832. bi zgiedalo še precej lepo ampak zelo malo j<* verjetno, da bi bili pridni ljudje, pa če bi bih še tako socialnega čuta, voljni neprestano deliti z ljudmi, ki nimajo smisla za ničesar pametnega in koristnega. Proč z mislimi, ki nimajo ničesar konstruktivnega. Na delo za blagor samega sebe in svojega bližnjega, če to zasluži'! Povprečni zaslužek delavca je danes res tak. da ni misliti na prihranek in koliko jih je ki niti dela nimajo, vendar vkljub slabim razmeram bi se z dobro voljo dalo kaj napraviti-Boljši časi bodo prišli le. če si jih bomo sanu znali vstvariti. Koliko jih je. ki komaj dobijo skromno plačo, jo poženejo po grlu ali pa jo morda celo zapravijo z ničvrednimi ženskami kojega početja je h koncev vseh koncev posledica težka neozdravljiva bolezen. Taki ljudje so v največjo nesrečo samim sebi in svojim bližnjim ter zgubijo smisel za vsako trezno delovanje, bodici kulturnega ali gospodarskega značaja, živijo brez, da bi vedeli čemu in zakaj. Nikogar ni na svetu, ki bi bil rad v življenju izigran, vendar je naša volja in naš razum mnogokrat prešibek, da bi se zadostno upiral vsemu zlu, ki .od vseh strani preti na nas. Zgledi velikih mož nam bi morali stati neprenehoma pred očmi in če vsem jih ni mogoče doseči bi jim vsaj skušali slediti. S tem ni rečeno, da moremo neprenehoma živeti v nekakem premišlejvanju kot kak pu-ščavnik, saj tega ni treba in bi tudi ne bilo koristno. Poglejte nekatere člane naše kolonije, kako se oni znajo zabavati in na tak način, da so sebi v veselje in nam v ponos. Zakaj bi jim ne skušali tudi mi slediti? Naj stavim eno vprašanje: Kdo izmed nas je zadovoljen s takim življenjem kot ga ima? Mislim, da nihče. Vsakdo izmed nas ima svoje želje. Nekateri bi radi odpotovali v domovino ter si tam vstvarili bodočnost. Drugi bi si radi tukaj sezidali hišo ali pričeli s kako obrtjo. Torej vsakemu manjka denarja in samo denarja. Ni ga in ga ni. Odkod ga vzeti? Vkljub temu, da malo zaslužimo imamo vse-polno brezpotrebnih izdatkov. Skušajmo te izdatke omejiti ter »pričeti z gospodarsko osamosvojitvijo. Iz malega raste veliko. Anton Podlogar BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA........ Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju, vedno le v Vašem jeziku. Oddelek je v spretnih rokah Vaših izvežbanih rojakov. BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Corrientes 562 Buenos Aires Corrientes 562 Utrinki iz nase Prostoslav Savinjski: V ZOOLOŠKEM VRTU Botaniški ter zoološki vrt v Bueos Airesu sta si mejaša. Lastnica obeh je buenosaireška mestna občina. Z največjim ponosom argentinska metropola lahko zre na to veličastno tvorbo, ki jo baje nadkriljuje edinole Hagenbeckov živalski vrt v Hamburgu (Nemčija). Mestna občina buenosaireška je postopala z "ajvečjo širokogrudnostjo ter dalekoglednostjo ko je določila vstopnino na neznatnih 10 cts za osebo. S tem. je zoološki vrt talco popularizirala, da ga ob nedeljah in praznikih poseti do 80.000 oseb kar znači 8000 pesov kosmatega dobička v enem dnevu. Kakor so mi zatrjevali uradniki zoološkega vrta je to ustanova, ki skoro sama krije svoje stroške, kar je mnogo, premnogo, ker vse slične ustanove po celem svetu so skoro vedno pasivne, povzročajoč svojim lastnikom ogromne obremenitve v letnih proračunih. Jaz za svojo osebo vsaj enkrat na leto obi-ščem zoološki vrt ter prebijem po cel dan v njem. V druščini zastopnikov vseh vrst živalstva se počutim lagodneje kot v druščini onih bitij, ki jim je ime — ljudje... ** * Razporedba posameznih živalskih bivališč je nadvse slikovita. Paviljon šimpanzov in goril je prekrasen tempelj egiptskega sloga. Oni ze- FE0D0RA Toda maščevala sem se za Lubanova, — trikrat sem vrgla bombo, trikrat sem zadela, dinamit je storil svoje in žrtev popolnoma raztrgal. In tako dolgo, dokler bom imela te svoje oči odprte, dokler se bo po mojih žilah pretakala samo kaplja krvi, —• bom živela svojemu maščevanju. Dva človeka sta, Vladimir, ki sem jima prisegla smrt in pogin — in če bom živela, ju bo doletelo, kar jima je namenjeno! — Katera pa sta ta dva človeka, ki ju tako sovra-iifit — vpraša Vladimir s tresočim glasom. — Poznaš ju, — vsa Eusija imenuje njuni imeni z grozo in trepetom: Prvi je Pleve, krvolok petrograj-ski, drugi pa je — Fanarin, lovec ljudi. Srci jima bom iztrgala iz prsi, — nadaljuje rdečelasa Sonja skoraj z divjo besnostjo, dočim sta se njeni roki stisnili, kakor da bi hoteli zagrabiti svoji žrtvi. — Proti nebu bom vrgla raztrgane dele njunih teles, — bom... — Molči, sestra! V vratih slišim ključ temničar ja. Svetlobo vidim — nekdo prihaja! Kakšna strašna vest naju neki pričakuje? Preko kamonitih stopnic je stopal temničar s šesti-»ni kozaki. — Naprej, obešenjaka! — zavpije temničar z zamolklim glasom, ki je bil hripav od popite pijače. — Gori v gradi — Slišala bosta svojo obsodbo — oba, ha, ha, ha! Lahko si še kaj domišljujeta, kajti radi vaju jo doletel Petro-pavlovsko trdnjavo odličen obisk. Njegova ekscelenca minister Pleve bo sam prisostvoval izvršitvi obsodbe! Vladimirjeva drhteča roka jo poiskala Sonjino in jo objela z razburjenim stiskom. — To pomeni, sestra, smrt! — ji je zašepetal tiho. — Po kratkem sestanku je napočilo hitro slovo. Dovoli, da te še enkrat poljubim na usta, Bog naj te blagoslovi in daj, da bi bila kmalu rešena! ;—■ Ne joči, Vladimir, — mu zašepeče Sonja. — Ne pokaži tem zverinam, da trepečeš pred smrtjo. V mo-■lem očesu ne boš videl nobene solze, — to me je moj ljubljeni, moj Lubanov naučil: Kdor se hoče boriti za zlato svobodo, mora biti zanjo pripravljen tudi umreti! nove domovine bú-jev (posvečena goveda iz Indije) je pravcata palača v indskem slogu. Medvedji paviljon je ponosna stavba, ki hrani vse predstavnike tega rodu od belega polarnega medveda pa do komičnega medveda iz Malaje ter mravljinčarja iz brazilskih pragozdov. Kozji ter oslovski rod se tudi ponašata z lastno prelestno stavbo. Bivališča divjih živali predstavljajo najzanimivejši del celega vrta, ker hu tu so vsi predstavniki krvoločnežev: od afriškega kraljevskega leva, tigra iz Bengalije, pa do jaguarjev, panterjev te hijen. Zavetišče slonov, ki je bilo garjeno 1. 1904 je zaniihivost prvega reda. Tu se je rodila 1. 190G samica, ki so jo nazvali "Puhda". Ta slonica je največja privabnost za buenosaireško deco. Ker dosezajo slonido 200 let starosti u pajmo, da bo zabavala še naše vnuke ter pra-vnuke. V notranjosti vrta se nahaja ozkotirna železnica sistema Decauville, ki je namenjena otroškim obiskovalcem. Pa tudi mezge ter kamele si lahko najameš za jahanje. V vrtu naletimo tudi na veliko restavracijo, lcoja nam nudi vsega za pobijanje gladú in žeje, kdor pa je abstinent jo lahko zavije v udobno mlekarno. Celo lutko-vo gledališče, ki deluje ob četrtkih in nedeljah ne manjka, kakor tudi ne vojaška godba, ki 3 krat tedensko prireja koncerte. V vseh časih so bili ter bodo zoološki vrtovi za velemeščana privlačna sila prvega reda. Hitro si jo je pritisnil Vladimir še enkrat na prsi, poljubil ji je obraz, čelo in ustnice in potem so kozaki ločili brata in sestro. 4. POGLAVJE. Pod kozaško knuto. S surovimi pestmi so ju potiskali po stopnicah skozi železna vrata, potem pa vedno višje in višje, dokler ni krog njiju zavladal čist vzduh in jima ni dnevna svetloba udarila v obraz. Sedaj se odpro še ena vrata in tedaj... Pred njima se je razprostiralo dvorišče Petro-pavlovsko trdnjave. Mračne zidove, ki so ga obdajali so zasedli kozaki, ki so imeli za vsak slučaj pripravljene ostro nabite puške. V nekem kotu se je dvigala na lesenem odru miza. Tam sta zagledala Sonja in Vladimir sovražna obraza Pleveja in Fanarina, katera so obdajali uradniki trdnjave. Na sredi dvorišča je stala miza, krog katere so se postavili štirje kozaki. — To so krvniki — reče Vladimir, ki je že zagledal v rokah kozakov, ki so imeli rokave zavihane čisto do ramen, rusko mučilo, ki so ga večinoma uporabljali kot morilno orožje — strašno orodje — knuto. Ta knuta sestoji iz lesenega ročaja, na katerem je pritrjenih sedem močnih jermenov, na koncu vsakega jermena pa se nahajajo majhne železne krogle. — Pripeljite jetnika! — zakličo Pleve, medtem ko je njegovo oko počivalo na Vladimirju. Brat in sestra sta stopila drug ob drugom pred dolgo mizo. — V imenu zakona in administrativnim potom je dognano in določeno — spregovori Pleve, ki je samo navidez listal po nekem spisu — da mora Sonja Lubanov umreti pod udarci knute. Vi pa, Vladimir Bo-rotin, dosedanji poročnik Preobra ženske garde, ste obsojeni na dvajset pet udarcev s knuto, potem pa vas bodo zopet odpremili v temnico, kjer boste ostali do nadaljnje odredbe. Vladimir jo hotel govoriti, hotel je dati svoji ogorčenosti izraza, — toda Pleve jo že zamahnil. Vladi-mirja je zgrabilo deset rok, medtem ko so ostali nad-vludali Sonjo. Utemeljitev za to imamo v dejstvu, da ima velemeščan veliko manj prilike stopiti v stik s živalstvom kot pa deželan, dasiravno ljubezen velemeščana do živalstva ni manjša kot pri deželanu. Tako nam nudi "Zoo" ne ozirajoč se na razširitev znanja,.zanimivo nadomestilo za dejanje ter nehanje živalstva v naravi. Obiskovalec zoološkkega vrta vidi vsikdar mnogo, se vselej dosti nauči ter zna marsikaj zanimivega povedati. Če bi pa znale tudi živali pripovedovati o občinstvu, ki jih obiskuje, bi skovale še dokaj zanimivejše poročilo, katero bi vsebovalo mnogokaj ljubkega, smešnega pa tudi brutalnega. Že pazniki živali nam zamorejo tozadevno mnogokaj zanimivega be-sedovati, ker opazujejo občinstvo izza mrež z očmi in občutki njim zaupanih živali. Nadpaznik opičjega paviljona ima z občinstvom svoje križe in težave, tembolj ker tvori opičji zarod največjo privlačnost za mladino. Opice očitujejo največ stalnih obiskovalcev, ki so z njimi sklenili verno prijateljstvo ter jih obiskujejo skoro vsakodnevno, donašajoč jim najprijaznejše slaščice. Sreča samo, da opičji želodec marsikaj prenese, drugače bi bil opičji paviljon prazen. "Na. splošno se lahko reče" — mi. govori nadpaznik — "da se občinstvo vedno bolj spri-jateljuje s živalmi. Prej skoro vsakodnevni o-bičaj, da je občinstvo drezalo opice s palicami in dežniki, izginja vedno bolj, ker nas v tem pametnejši del občinstva krepko podpira! Možnost infekcije potom palic in podobno ni vedno izključena. Pred par tedni so me alarmirali, ker je neka opica občudujoči gospej snela klobuk z — Prokleti naj bodo tirani! — zavpije"mlada nihi-listka s krepkim glasom. — živela svoboda, živela — --sila! — Končajte z njo, — zapove Pleve, — toda hitro, samo hitro. Nimamo mnogo časa, važne stvari nas kličejo nazaj v carjevo prestolico, nazaj v Potrograd! Kozaki so med tem s svojimi grobimi rokami strgali obleko s Sonje do pasu. Hrbet, pleča in prekrasne oblike njenega teleso so bile odprte vsem pogledom. — Moja nesrečna domovina, — spregovori sedaj mlada rdečelasa žena, — ker ne spoštujejo več niti časti žene, boš morala propasti, morala, morala! Tedaj zamahne Pleve in kozaki polože Sonjo s silo na ledeno mizo, tako da se je z obrazóm dotikala plošče. Hitro so jo z jermeni povezali krog gležnjev in beder, krog vratu, tako da ni mogla napraviti niti kretnje. Ko je Vladimir gledal ta prizor se je skušal iztrgati svojim čuvajem. Misel, da je telo njegove ljubljene sestre izpostavljeno vsem pogledom, jo povzročila, da jo bil ves divji. Toda, ah, saj je bil tudi on ujetnik, tudi njega je čakala ista usoda! Toda pri prvi kretnji, ki jo je napravil, so ga zgrabili in ga držali kakor v močnih železnih kleščah. — Udarite! — zapove Pleve. Boben se oglasi, prvi udarci padejo. Jermeni s svinčenimi kroglami so raztrgali belo rožnato kožo na Sonjinem hrbtu, žilave kozaške roke so vedno hitreje mahale s knutami, vodno bolj divje, vedno večja krvoločnost je odsevala iz krvniških oči, rdeča kri nesročnice pa je tokla curkoma h ran ua mizo in odtod kapljala na tla. Mlado žensko telo se je stresalo in zvijalo, mišice so se napenjale, kakor da bi hotele strgati vse vezi, gorenje telo se je dvigalo, od časa do časa pa je prodrl skozi Sonjine stisnjene zobe kakšen nejasen, zamolkel glas. To pa je bilo tudi vse. Kajti niti ena solza se ni za-lesketala v teh lepih očeh, nobena glasna tožba ni pretresla ozračja, da, medtem, ko so njeno telo trgali udarci s težkimi knutami, so njeni pogledi, polni sovraštva in želje po osveti blodili od Pleveja do Fa- glave. Pritekel sem ter zalotil opico v kletki, kako si je vzradoščena pomerjavala gospejin klobuk, medtem ko je dama zapropaščena o-pazovala kake deformacije prikazuje čudo najnovejše ženske mode. Vprašal sem jo kako je opica sploh prišla v posest klobuka. "Hotela sem ji dati sladkorčka" — meni dama — "in opica je tako srčkano stegnila svoj šapo skozi železne droge." — "Gotovo" — sem ji odvrnil, — "da ste ji dala banano, jabolko ali grozd, ne bi prišlo opici na um, da se pobavi z vašim klobukom. Ali sladkorja dobi vsak dan več kot zadosti tako, da jo mika klobuk mnogo bolj." Olcolostoječi so se kroliotali, dama je bila ozdravljena in klobuk rešen. Opice si zapomnijo slične dogodivščine, ko obiskovalci uganjajo svoje halotrije pred kletko. To jim gódi, in če le morejo provocirajo iz same nagajivosti majhne incidente. Prej se je dogajalo to še mnogo češče, ko so dame pogosto drezale opice s svojimi zibajočimi se torbicami. Ali opice so hitrejše kot človek. Doživel sem, da je opica odvzela neki dami torbico z mnogo sto pezov v njej. Danes je občinstvo tozadevno previdnejše." Nadpaznik levov mi govori o predsodkih občinstva. "Ker zaupamo nego mladih levičev večkrat psicam, si domnevajo mnogi ljudje, da ostanejo levici krotki tudi ko odrasejo. Ko pa prašam take ljudi, če so jim zrasli rogovi, ker so poprej zavživali dosti kravjega mleka, se namuznejo. Ravno talco je razširjena bajka, da pogine psic, ki je dojila leviča. Pred renčanjem levov imajo mnogi gorostasen res-pekt, ter ne prestopijo levjega paviljona, ke- narina in obratno, merili osjnene smrtne sovražnike v vsem življenju. življenje! Kako dolgo ji je bil namenjen še ta dar božji? Glava ji je postala težka, omahnila je, oči so se ji zaprle in celo telo je obležalo nepremično. —Dovolj je! — zavpije Pleve, ki je komaj čakal na trenutek, da bo videl Vladimirja trpeti pod težkimi udarci. — Vrzite jo z mize in jo odnesite odtod! Saj itak ne bo preživela tega dne! Sedaj pa pripeljite tistega tam! Odstopite, kozaki, svojo dolžnost ste iz-borno opravili! Sem, čile roke, ki še niso utrujene! Nekaj trenutkov pozneje je stal Vladimir pred mizo, ki je bila še mokra od krvi njegove sestre. Videl je še samo, kako so telo njegove sestre zavili v neko grobo in trdo tkanino ter ga odnesli iz dvorišča. Tedaj se mu je stemnilo pred očmi, kajti čutil je, kako mu trgajo s telesa obleko in naposled tudi srajco. Tedaj poizkuša nesrečnež zadnjikrat, da bi nezaslišana sramota šla mimo njega. Z divjo kretnjo je potisnil kozake od sebe, njegov glas pa zaori preko dvorišča ln zidov. — Ali hočete nedolžnega ubiti? Mar nameravate uničiti čast človeka, ki ni nikdar storil ničesar, kar bi mogli smatrati kot zločin?! Pod tem nebom, ki gleda na nas, protestiram svečano proti sili, ki jo nameravate izvesti na dmenoj! Lahko mi meso raztrgate z udarci knute, ubijte me, toda moja kri bo prišla nad vas, nad vas in nad Rusijo--— Vsemogočni Bog, prepozno je! Zamolkli udarec in kozaki so. ga podrli na mizo. Niti toliko časa niso imeli, da bi ga zvezali, kajti videli so Plevo, ki je nestrpno udarjal z nogami po tleh. žo sta zamahnila prva dva kozaka, da bi s svojim strašnim orožjem udarila po lepih moških plečih Vla-dimirovih, že je zaslišal žvižgajoč glas jermenov tik svoje glave, — in zaprl je oči, kor ni hotel gledati, kako so ga sedaj za vse življenje ponižali in osramotili. — Nazaj, — zavpije nekdo v tem trenutku na vratih dvorišča, — ne drznite se ga dotakniti! Milost! On je pomiloščen! — Grom in peklo! •— zahrešči Pleve. — Kdo mi je to storil? dar ni nobenega obiskovalca v njem. Domneva, da so levi lačni kedar renčijo je brez podlage. Ako bi levi zunaj v prosti naravi vselej renčali lcedar so gladni, bi vsekakor počepali od lakote, kjr vsak njihov plen bi jim pokazal krače. Re lčanje je samo neke vrste dorazuma med kraljevskimi zastopniki živalskega rodu. Mnogi ne razumejo, da postajajo krvoločne živali z naraščajočo starostjo bolj divje ter drzne. Nepojmljivo je, s kako ogromno zalogo nerazumevanja obiskujejo mnogi ljudje živalstvo. Neka dama je bila zadnjič skoro užaljena, ko je vrgla nekemu levu kos pogače in jo je le-ta samo prezirljivo poduhal. Ko se je obrnila do mene z vprašanjem zakaj lev tega ne žre, sem ji odvrnil: "Kaj bi Vi íekla milostiva aleo bi vam pomolil prgišče sena? To je več ali manj isto." Paznik zatočišča za srne in jelene takole mi beseduje: "vsako leto ko pride jesen v deželo postane zarod srn in jelenov predmet vsesplošnega zanimanja, ker se pri teh živalih po-usmiljeno tuliti kar je za velemeščana nena-javi doba pojatve pri čemur začnejo samci ne-vaden pojav. Kdor ni lovec ter nima prilike opazovati v naravi dobo pojatve teh živali, lahko v zoološkem vrtu nasluškuje temu pretre-sujočemu tuljenju Stari in mladi bi se radi nedeljah, ko je na desetine tisočev posetnikov tem nežnookim živalim prikupili. Posebno ob činstvo, da polcladamo živalim natančno od-prinašajo cele cente živil. Ko opozorimo ob-inerjeno hrano, naletimo na prav nelaskave pripombe, češ, da ne privoščimo občinstvu nedolžne zabaTse krmljenja. Čisto navihani menijo : "Vam pa jutri ne bo treba krmiti!" V tem Na vratih, ki so vodila na dvorišče kaznilnice, sta' stali dve, s pajčolanom zagrnjeni dami, ena od njiju je bila vitka, mladeniška in oblečena v dragoceno krzno. In medtem ko je držala v visoko dvignjeni desnici listino, je zaklicala kozakom: — Poročniku Vladimirju Borotinu jo odvzeta one-čaščujoča kazen! Poglejte, tukaj je carjev podpis in gorje vam, če mu pade z glave samo en las! Podpis carjev je deloval kakor čudež. Kozaki so odstopili, po širokem dvorišču je nastala svečana tišina, — počasi so Vladimir vzravna in vstane, — vzklik presenečenja se mu izvije iz prsi, kajti prod njim je stala velika kneginja Feodora. — Feodora, angel moj, rešiteljica moja! — vzklikne poročnik in s hrepenenjem razširi svoje roke. Toda že je stal Pleve ob njem in ko je položil roko na njgovo golo ramo, je dejal: — Njegovo Valičan-stvo carja so napačno poučili! Kazen ne bo izvršena danes, toda ta človek mora ostati v Petro-pavlovski trdnjavi. Vsako odgovornost prevzamem jaz nase! — Ta človek, —• spregovori v tem trenutku druga dama, ki je bila tudi zastrta s pajčolanom in ki je prišla s Feodoro na dvorišče kaznilnice, — ta poročnik Borotin bo še danes, še v tem trenutku zapustil Petro-pavlovsko trdjavo. Ali pa morda mislite, vi Pleve, da se smete upirati tudi povelju svoje carice ? Koprena se dvigne z obraza in prikaže se prekrasen, angelski caričin obraz. Ko so zagledali caričin obraz so popadali vsi kozaki in uradniki kaznilnice na kolena, samo Pleve je ostal vzravnan. — Minister Pleve, — vzklikne carica in ga jezno in očitujoče pogleda. — Ni sedaj najprimernejši čas, da se naslajate ob mukah ubogih kaznjencev. Resne in strašno vesti so prispele iz vzhodne Azije. Vojna je —■ vojna nam je napovedana. Minulo noč, — nadaljuje carica glasno, — so Japonci, kakor nam javlja prispela brzojavka, začeli napadati Port-Artur. Naši dvé najboljši ladji sta težko poškodovani. — Pritoževati se moramo nad mrtvimi in ranjenimi, — krvava igra na daljnjem vzhodu začenja. Boriti se moramo in čuvati, sedaj velja tisto, preobilnem krmljenju tiči velika nevarnost za ibstoj teh živali. Čisto brez ozira na to, da je na pr. severni jelen zelo slab jedec ter v teh mesecih znatno pomršavi. Stotine vprašanj mi med tem časom donijo na ušesa; na vsa skušam po možnosti odgovoriti. Ipak kedar jim zagotavljam da jelenom na spomlad odpade njih impozantno rogovje, ter koj na > začne poganjati novo, ki je do leta še mnogo členkovitejše in mogočnejše, se mi le pregosto dogaja, da mi tega nihče ne verjame. Dame ne morejo zapopasti da se jeleni za času pojatve obnašajo tako napadalno proti pa n.kom ko so sicer najkrot-lcejše živali stvar n/va. Ko jim razodenem, da ima ta napadalno.^ svoj vir v ljubosumnosti samcev, se mi režijo; največkrat pa poiniluje-jo neukrotljivega i apadalca." Paznik morskih Lvov je ves srečen s poverjenim mu zarodom. "Treba samo znati kaj si občinstvo želi, in -'e se z njim pravilno ravna je jaleo lahko izbi jati. Nevarnost preobjede-nja je pri morskih levih enaka ničli, kajti ta zverjad žre samo ribe in rib ne prinese vsak v celcru. Samo akj bi kdo prinesel slanih rib ter z njimi hotel Vriniti morske leve, bi jim ogrožal življenje, Vajti sol jim povzroča prav nevarno drisko. (Dalje prihodnjič) o totaoi-1QE30J--tocao o V dar dobite D Ina vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. jj P. Quiroga 1275 DOCK SUD o o Atelje MARKO RADALJ U ■ o.—.,-.,- če treba tudi umreti za čast in moč Rusije! — Boriti se in umreti za čast in slavo Rusije, — so vzkliknili kozaki navdušeno. — živel naš oče car, — živela carica! — Hvala vam, prijatelji! — vzklikne carica, ki je ípílostno sklonila glavo. — Vem, da bo vsak pošteni Rus z veseljem dal kri in življenje za svojega carja in domovino! In vas čaka častna usoda, da dvignete meč za zmago svoje domovine svete Rusije. Na mojo prošnjo je car ustavil proti vam vsako preiskavo, — toda pod pogojeni, da se takoj napotite na bojišče in se tam junaško borite za našo sveto in pravično stvar! — S temi besedami se je obrnila carica k Vladimirju Borotinu. Po teh besedah se je Vladimir zopet oblekel v svojo uniformo, z vzklikom veselja je omahnil k cari-činim nogam. — Hvala vam, Veličanstvo, tisočkrat vam hvala! — vzklikne mladi častnik navdušeno. — Tisočkrat-na vam hvala za tolikšno milost, za tolikšno dobroto in čast! Boril se bom, zmagal bom ali pa umrl za svojega carja in carico in za čast in slavo svete Rusije! In čeprav bi me čakala v pozdrav smrt iz stoti-sočerih pušk — bom blagoslavljal še tedaj dobroto svojega carja, ki mi je dal priliko, da se pokažem zvestega carski hiši! —Carica ponudi Vladimirju roko in mladi častnik jo je obsul z neštetimi poljubi. (Dalje prihodnjič) Skoro po vseh primorskih vaseh je navada, da se po dolgem postu ljudje malo pozabavajo in povesele, da se ta navada ne prekine je S.P.D. I. pripravilo za jutri veliko in lepo prireditev, ki se bo vršila v ul. Alsina 2832. — Nasvi-denje torej tam ob 4h popoldne. v Dekliška ZENKA ODRIVA MOŠKEGA Greda Ne zalo, ker se je ženska osvobodila, je po >tala bolj moška. temveč zato, ker je moški postal bolj —.. žeiieski. To originalno trditev je postavil Ernst Runemann v svoji novi knji-841 'k matriarhatu" in jo skuša dokazati iili vsaj podpreti s kopico drugih trditev '>() Runejnannu je bil mož spočetka sanjač, •dealist, ki se ni zmenil za gospodarsko resnost /JV'jenja, junak, romantik, odkritelj in vse. kar hočete, v tem slogu. Ženska pa je bila ti ki je tia. njenih ramah počivala teža živ-'■1°nja, ki je delala, se pokorila, dajala sile in s° moškemu početju malo smehljala, ker ji je "Sájalo. v živalskem svetu je tako. Kdo se postav-•'a kakor pav in razkazuje svoje sijajno per •|(1 • Samec, seveda, dočim je samica neznat-,la' leže neidealistično jajca in jih tudi zelo Praktično vali. Jelen se ponaša z rogovi, ruka s° bojuje, v nekoristnih bojih, ne pa košuta; '{°koš teka od jutra do večera za zrnom in ka- li* dar zakokodada, je storila nekaj zelo realne- " ; Pet'élin pa stoji med tem na gnojišču in ki-flrika brez smisla in koristi. Pl'i primitivnih ljudstvih ni nič drugače. ^e>»8ka orje, seje, žanje, kuha in neguje otro- ke, •V« ostaja torej prav za prav ženska, kakor je hila vsel,éj. Morda ho tako moža osvobodila za ustvarjanje kulturne sposobnosti, zaradi kure ga ljubi. Ženska emaneijaeija ni nič dragega nego stremljenje po emancipaciji moške-,ga v žensko, a tudi v moško korist. Ko bo dosegla svoj namen, bo prenehala posnemati moškega, kakršen je danes, ženska se bo spet vrnila k svojemu ženskemu ognju, da bp ogreva) svet; takrat bo spet dovolj moških, ki bodo uporabljali svoj ogenj za to, da svet napolnijo z njegovo svetlobo. In tako bo po Runemannovi teoriji na koncu vseh koncev spet dobro na svetu. Če je stvar tako preprosta, ni hudika, da bo ženska nekoč spet sama orala, sejala, žela. kuhala, otroke negovala, moški pa bo med tem na lov hodil, se igral, popival ,pretepal, se važnega delal na zborovanjih in uganjal vojne. . . ^ož lovi, igra, pleše, se dela na zborovanjih aznega in uganja vojne. A tudi drugače j" 1ako. Don Kihot se bori z mlini na veter, nje ~°va Dulcinepja krmi med tem prašiče in vrt-'"»■i; Odisej se potepa brez pametnega raz'oga P" svetu. Penelopa skrbi doma za posestvo in ¡•fecle; trubadurji samo pesnikujcjo, se zabavajo s- turnirji, pijejo vodo. v kateri so se kopale njih oboževanke, te pa sedijo med tem v svojih mračnih sobanah in tko lepo plati o Avendt.r so bili moški tisti, ki so stvari!) "se; kar imenujemo kulturne vredno.te. To je J'a drugače, od kar vlada trezni kapitalizem, ^ Sovraži vse nekoristno početje in romantiko nedelavnost. Mož, ki je po svojem notranjem bistvu pesnik, je zašel pod kolesje stro-. » postal je suženj stvarnega dela, prakt'en: f'lvilizacija lahko perbije brez ustvarjalne kul-jlll'e. Mož je postal po sili razmer trezno ski gospodinjsko in delovno bitje, prevze^ j? '"^atka ulogo, ki jo je imela prej ženska Po-se je, moških ni več na svetu ali vsaj '»alo 0 pa po Runemannovi teoriji baš ženski ne Ženska koprni vedno po dopolnitvenem ^ ' u same sebe. po junaku, ki ne dela niTesar •^Sefea, nego i?ee pustolovščine, po umetniku, v Sv >ji gospodarski neproduktivnost; u-Mvarja kulturo, po fantastu, ki giblje sv.t, a -• ne ureja. Kaj bo s svetom, če ne bo na njem jsj.Ve° Pravih moških, kakršnih si žensk« želi' . * dSon, ki je žensko še vedno prav vol'1, ji ■ ' pokazal tudi pravo pot. Moža, ki se je po-''' boče spraviti nagonsko s sveta s tem, ^ samu Prevzema njegove sedanje in v bistvu Je nc'kdanje naloge, ženskemu možu spod-^}Pa\a tako rekoč tla pod nogami s tem, da se 'nik'' UV6^av^a kot travnik, odvetnik, ke-dar.'l delavec, da prevzema- gospo- di S10 breme na svoje rame zase in po potre-'■e o vso družino. Ženska, ki postaja moška, ia, stresi zraven četrte kile zdroba in četrt li-1ra kisle smetane, clohro premešaj, nato pa naj počiva pol ure. Zdaj napravi še trd sneg i/ štirih beljakov, ki ga zraven pirmešaj. S tem nadevom namaži testo, potresi še 15 dek rozin in zvij. Zvitek položi v pomazano pekačo in ga peci 1 "iminut. Ko je zvitek 15 minut v perici, ga polij s pol litra mleka in ga peci na dalje. Ko je pečen, ga zreži in zloži na topel krožnik. V mleko, ki je ostalo v pekači, pa zamešaj žlico krompirjeve moke in med mešanjem naj enkrat prevre K tej omaki daš še malo vanilijevega sladkorja in limonove lupi niče in z njo obliješ pečen zvitek in daš hitr na mizo. Torta, ki je zelo poceni. Dobro zmešaj v če vrtinki litra mleka eno jajce, pet dek kakava, 20 tek sladkorja, e npečilni prašek, 30 del: moke in pest rozin. Tortni model dobro namaži in posuj z moko, zli j noter testo in torto speci. Drugi dan torto prerezi in namaži z mezgo, po vrhu jo pa«oblij s poljubnim ledom. ZA KUHINJO Starodunajski golaž za štiri osebe. V kožico deni pol litra vc.de, osminko litra kisa, dve žlici popra, 20 dek drobno zrezane čebule, 80 Kožico pokrij in postavi v pečico, kjer naj se dek zrezanega govejega mesa in potrebno sol. vse skupaj duši do mehkega. Ko je meso mehko, daš golaž s_ krompirjem ali cmoki na mizo. Omelete, nadevane z možgani. Vmešaj testo za omelete, in sicer četrt litra mleka, 10 dek moke, en rumenjak, sol in sneg dveh ali treh beljakov. Iz tega testa speci pet do šest ome-let. eMdtem pa pripravi še možgane. Možgane lo čebule duši Ko imaš omelete pečene in mož-očisti vseh kožic in jih na sirovem maslu z ma-gane dušene, položi eno omeleto na topel krož nik. jo položi drugo na vrh, spet pimaži in tako naprej. Vrhnjo omeleto zabeli s sirovim maslom in potresi z naribanim bohinjskim sirom, nato pa daj hitro na mizo. Zdrobov zvitek. Vmesi testo kakor za jabolčni zvitek. Ko ga raztegneš, ga namaži z nadevom, ki ga napraviš takole: zmešaj, da na-íase, nekaj dek siroevga masla, 16 dek sladkorja in štiri rumenjake. Ko si dobro vmeša- PRAKTIČNI NASVETI Ako es raniš s peresom, ki je od črnila, si moraš takoj iztisniti ranico in jo razkužiti s kisom ali limono. Najbolje je vtakniti roko še v vročo vodo. Ako začne ranica zatekati, naredi ovitek, namočen v žganje. Zastrupljenja je kriv plesni bacil, ki je posebno rad po šol-skših črnilnikih, posebno če so odprti. Otrokom je treba pojasnai, da ne smejo gristi koncev držal in ne vtikati peres v usta. Garjavi ali hrastavi kunci poginejo radi, kar je v sedanjem času precejšnja škoda Glavni vzrok, da se kunec tako lahko naleze te bolezni, sta slab zrak in nečeden hlev. Vsak dan mora biti pri kuncih sveže nastlano. Stelja prejšnjega dne s emora skidati ali pomesti. Garjavega kunca loči od drugih. Hlev je tre ha pobeliti ali zribati z apnenieo. Vsak dau se mora hlev zračiti. Šotni prah in zdrob sta dobra stelja za kur-i ike, kunce in tudi za debelo živino. Šota varuje živino nalezljivih bolezni. Seveda. Mira: Požvižgam se na vse moške! Draga: Aha, že spet nekdo ni hotel plesati l.o tvojem, žvižgu. Fotografija. "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 STRAN 8 ELOVENSM TEDNIK No. 299 Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih ur. Toplo se priporoča vsem Vladimir Gomišček Ulica TRIUNVIRATO 1467 zraven Do-rrego, Chacarita, Buenos Aires. Diplomirana babica ANA CHARPOV* v Pragi In Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA '±311 U. T. PaJermo, 2383 ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 mm ¿¿Nsmujo^SS^ - Blenorragia SIFILIS v dem« VENEREAS. EL INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POB MED'*-", BRASIL „923 PUAZA CONST,TU' Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sa,ini odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. PRIMORSKE VESTI PO KRASU SEKAJO ŠE ZADNJE HRASTE Trst, 22. marca 1935. — Ko se je polastila Italije vojna mrzlica se je opazilo pri nas v mnogočem marsi-kako razliko. Zlasti je zgledalo in se še danets marsikomu zdi, da je o-živelo gospodarsko življenje. Oglašati so se namreč začeli vedno pogosteje razni lesni prekupčevalci, ki so že davno zginili. Lesa je sicer malo, a vendar pokupijo kar je in kar se še sploh da posekati. Vsekakor je to v zvezi z vojnimi pripravami. Zgleda da bo stalo kmalu prinas le še kamenje. Oblasti namreč na eni strani pritiskajo na kmeta da mora saditi na posekane dele nove drevesne sadike na drugi strani pa tirajo ljudi da čimbolj in hitro sečejo in trebijo svoje redke in skromne gozdičke. Vse lepe uredbe in zakoni, ki so izšli in so nawenjeni zlasti pogozdovanju kraških tal za nas ne veljajo. Tu gre vsekakor za interese velike fašistične moči, čeprav trpi in bo trpelo na ta račun na tisoče in tisoče malih ljudi. PO PRESTANI JEČI ŠE POLICIJSKO NADZORSTVO Št. Pete rna Krasu, marca 1935. — Pred nedavnim se je vrnil iz zaporov Ivan Mariič iz Zagorja. Obsojen je bil na sedem let ječe od po-v-bnega sodišča za zaščito države. Vsled zadnjih dveh amenstij je bil oproščen skoro kitrili let ječe, a ponovno obsojen na tri leta policijskega nadzorstva. Tako se, kljub temu, da je doma, ne more svobodno kre-tati. NOVA VOJAŠNICA Postojna, inárca 1935. — Kot je naš list že večkrat poročal, so v Postojni ob cesti proti jugoslovanski meji zgradili že štiri razmeroma velike vojasnicé s potrebnimi skladišči. Tudi tu so zaposleni izključno le Italijani. V rudniku pri Hernehausenu (Sondingen, Westfalska) se je smrtno ponesrečil Alojz Perjančič :z znane Perjančičeve rodbine* v I-driji. Pokojnik, ki je imel komaj 27 let zapušča še mlado vdovo in tri nepreskrbljene otročičke. Preostali w naše sožalje. V Kranji vasi pri Dutovljah je umrla sedemdeset let-stara vdova po posestniku Antonija Štolca. Naj ji bo lahka domača zemlja, preostalim naše sožalje. Za Velikonočne Prarnike denarvJugoslavijo in Italijo V 6 DNEH Ako želite poslati Vašim dragim denar v domovi»0 za Velikonočne praznike, poslužite se našega način8, dostavljanja pošiljk: TOČNE BRZOJAVNE POŠILJKE, koja vsota bo izplačana naslovljencu pri" lično v 6 dneh in brez vsakega stroška ter odbitka- IZKORISTITE TO PRILIKO, KI VAM JO NUDIM0 Vzemite si na znanje, da je naše Jugoslovensko deljeje odprto od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 11 ure. Ko končate delo, lahko pridete k nam in v nekaj trenutkih lahko vložite ali pa dvignete den^' ter odpošljete v domovino. Če ne morete priti osebno, obrnite se do nas pisme»0. Odgovorili Vam bomo takoj, ¡jfek THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitro 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (R°8!lí ,ri°> POVJEKENJE — ULJUDNOST — SIGURNOST — BE¡ SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 6085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 Restavrant "O 5 O R i O" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ¡ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Medicina News 8 S UIP A C H A 2! Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nara\t. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih o i. k:. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO IZ JUGOSLAVIJE je spodrKuilo< p* mu Je vrv odrgnila vrat h jutr¿ vsj na veUk0 prireditev __ga zadušila. Truplo so prepeljali na Polzelo. GOSPODARSKO STANJE Kruto prizadetim staršem naše sožalje! S.P.D. /. V AlsillO 2832< Kot posnemamo iz jugoslovanskega časopis-»e je pričelo jugoslovanskemu ljudstvu svi-tf>ti, da dela preveč za luje in domače kapitalistične interese, ter premalo za svoje lastne koristi. Zadnje čase je opažati po vsej Jugoslaviji gospodarsko gibanje, ampak če se ne "O pri tem vpoštevalo splošnih ljudskih kori-bi bil to le navaden trik nekaterih političnih in trgovskih veljakov. SPOLNE BOLEZNI Kakor povsod, se tudi v Sloveniji bolj in bolj širi spolna bolezen, ne samo po mestih, temveč tudi po deželi kjer se še pred malo leti 0 tej bolezni ni niti sanjalo. Čimveč je uboštva temveč je prostitucije, ki Se kakor zla pošast širi posredno in neposredno !,1ed širše plasti ljudstva. Ljudstvu bi bilo posebno izobrazbe, da bi vendar enkrat spozna-da v nobenem oziru ne spada k živalim 111 pravzaprav še mnogo nižje. Ko bo ljudstvo .ii malih živali. Nikakega samostojnega, dela ne sme opraviti nihče ki ni Jugoslovanski državljan, dokler ne dobi dovoljenja za zaposlitev. Vlak ga je prerezal. V Vižmarji si je na gro način vzel živlejnje 42 letni brezposelni de-Iftvec Viktor Cuderman, doma iz Divače na ^morskem. Najprej se je dobro opil, potem je skočil pod vlak, ki ga je prerezal na fvoje. Zaradi odpusta iz službe se je obesil. V K v j*°sakih na Vavpotičevem posestvu so našli •1l,dje ita drevesu obešenega mladega moške-V mrtvašnici so ljudje spoznali v obupan- mariborski tvornici. Brezposelnost, ki ga tako nepričakovano zadela, je mladeniča 'Wpdla do obupnega koraka. Smrtna nesreča prvošolca. V pondeljek so ^šli 141etnega dijaka I. razreda državne real-11(5 gimnazije v Celju Ludovika Jelena, sina pirotehnika g. Ludovika Jelena s Polzele, Rešenega v njegovi sobi na Krekovi cesti 21. °kíicali so takoj zdravnika iz bližnje bolniš-hlCe in fizika g" dr. Rebernika, ki pa sta mo-samo ugotoviti smrt. Mladi Jelen ni bil slab Ucenee, zato je malo verjetno, da bi bil izvršil aittomor. Ni izključeno, da se je igral z vrvjo °knu in vtaknil vrat v zanko, pri čemer mu S pozornostjo izberemo vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POSADA Lastna delavnica Točna popravila ""T ■ ■ -~*>i Uvoz direkten Ustanovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 o|o popust. OB» AKO DE L A CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNBM "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VI. NÚlfl. 299 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin Krojačnica "La Confianza" ANTON KLINC Vam nudi na izbero najboljša nacionalna 'in angleška sukna. Svetovne znane tvrdka Camper DELO PRVOVRSTNO Cene ekonomične CALLE ROSETTI 1527 BUENOS AIRES Veliki zavod "RAMOS MEJIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi k,rvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE EOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava., bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini to vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno: — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 O O D o DR. 5. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñí?. VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatifeem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. O n o o O ESO* Ob nedeljah od 8 do 9 ------- .»ii^i , , ' IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEs DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9-ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 «fi Slovenska gostilna uri Veselem Štajercu Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod streho. Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba. Prvovrstna domača kuhinja in pijača po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA Dr. J. HAHR ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda Beli tok. — Notranje bolezni želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obisti. Zdravljenje z Ultravioletmmi Žarki NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejeme od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Ugodno tedensko in mesečno plačevanje o fl o I a< Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnike, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOV ARO 5201 — Villa Devoto t