^j. vsak din raren sobot. nedelj in prarnlkov Issued daily except Saturday«. Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravniiki prostori: 26S7 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Roi ck well 4904 [¿£T0—YEAR XXXIX Cona liste )• SMO Enterad a« McanS-elaee matter January IS, US. at tàa aoat-ottk» et Chinase. llUnota. under Um Act oI ConsraM of March S. ISIS. CHICAGO 23. ILL» TOREK. 29. APRILA (APRIL 29). 1947 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103, Ag of Oct 1, 1P1T, authorised on June 4. ISIS Subscription SI.00 Yearly &TEV.—-NUMBER 84 lasilo sovjetske vlade anika polom konference Zunanji ministri štirih velesil storili veliko delo, čeprav se niso zedinili o mirovni pogodbi za Avstrijo in Nemčijo. Kritika ameriškega in britskega imperializma Muekva. 28. apr. — Izvestja, asilo sovjetske vlade, so obja-ile uvodnik na prvi strani z jbsodbo onih, ki trdijo, da je »la konferenca zunanjih mini-itrov štirih velesil v Moskvi po-om. Uvodnik naglaša, da so zu-lanji ministri izvršili veliko delo r zvezi s sestavljanjem mirovne »godbe za Avstrijo in Nemčijo, «prav se niso mogli zediniti. Uvodnik je prvi ruski komen-ar rezultatov moskovske konfe-ence. Poudarja med drugim, so bili problemi tako zaple-em in komplicirani, da jih ni o mogoče rešiti na eni konfe-enci. Dasi uvodnik kritizira Ameri-o in Veliko Britanijo in jima čita, da sta se posluževali im-riahstične taktike in skušali siliti svojo voljo in zahteve u-eležencem konference, so re-rezentanti ameriškega, britske-in francoskga poslaništva v oskvi izjavili, da je konstruk-ven in da reflektira željo sov-tov za nadaljevanje medna->dnih diskuzij v svrho rešitve etovnih problemov. "Oni, ki vpijejo, da je bila mo-ovska konferenca polom, nas )čejo uveriti, da ni ničesar upnega in ne izgleda za reši-v evropskih problemov v duhu ednarodne kooperacije," pravi-Irvestja. "Ti ljudje bi morali iznati, da se njihove tajne že-e niso uresničile, ne pa govoriti polomu konference." Uvodnik izraža mnenje ruskih a politiko trde pesti v pričako-a poiltiko trde pesti v pričako-nju, da bo izsilila koncesije od vjetske unije. Izvestja trdijo, so zunanji minister Molotov člani njegove * delegacije trajali pri zahtevi, da se mojo upoštevati zaključki glede fmčije, ki so bili sprejeti v •tsdamu m Jalti na Krimu, do-n sta jih Amerika in Velika itanija skušali ovreči. , Izvestja omenjajo desežene govore in sporazume na molovski konferenci in na podlagi 'h zaključuje, da je bilo izvrše-» veliko delo. Glede proble-v, ki so v ospredju, naglašajo, zahtevajo več časa za rešitev, ihče ne more pričakovati reši-na eni konferenci. Uvodnik sključen z izjavo, katero je *ial Molotov po za kij učenju "iforenee. "Upamo, da delo, ki je bilo >vršeno v Moskvi, bo prispe-lo k nadaljnjim uspehom," je dejal Molotov. "Bilo je v korist naši skupni stvari in je garancija, da se bomo sporazumeli v bodočnosti o problemih, ki čakajo rešitve." Domače vesti Obisk Chicago. — Ob priliki keglja-škega turnirja so se zadnji dni v glavnem uradu SNPJ oglasili: James J. Trofino iz Johnstowna, Martin Dragan iz Indianapolisa, Lawrence Cassol in Ali Suchewich iz Verone, Josephine Hrva-tin in Mildred Ostroska iz Pitts-burgha, Albert Padar iz Detroits, Simon Repovsh iz Pontiaca in Camilus Zarnik iz Clevelanda. V bolnišnici Detroit.—Ana Smerdu, članica društva 121 SNPJ, je bila poškodovana v avtni koliziji. Nahaja se v bolnišnici Highland Park, kjer jo člani lahko obiščejo. Nov grob v Penni Braddock, Pa.—Dne 25. aprila se je smrtno ponesrečil Joseph Kosher, star 61 let, doma od Borovnice, član društva 300 SNPJ in samostojnega društva Danice. Do nesreče je prišlo doma, ko se je na verandi naslonil na ograjo, ki se je zlomila, nakar je padel na pločnik tako nesrečno, da si je razbil glavo. Štiri ure pozneje je bil že mrtev. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, ki se nahaja že dve leti v sana-toriju, ter sestro Ano Copich, v starem kraju pa tri sestre. Išče očeta Ely, Minn. — Pepca Kapušin, roj. Ludban, iz starega kraja bi rada izvedela za svojega očeta Franka Ludbana. Ako kdo ve zanj, naj sporoči na naslov: Mrs. Mary Kovach, 422 E. Camp st., Ely, Minn. Ako sam to čita, naj piše svoji hčeri; Josipa Kapušin, Nova Ves 35, Zagreb, Jugoslavija. Desničarske grupe ogrožajo Italijo Izjava bivšega premierja Parrija Chicago, 28. apr. — "Italiji preti večja nevarnost s strani desničarskih političnih strank cot s strani komunizma," je de-al Ferruccio Parri, bivši itali-, anski premier. "Skrajni desničarji se navdušujejo za ustanovitev diktature v Italiji." Parri je bil eden izmed treh voditeljev partizanskega gibanja v Italiji, ko je bila pod na-cijsko okupacijo. Gestapu je u-šel 1. 1945 in takrat je prevzel >redsedništvo italijanske vlade, tfa sestanku s časnikarji v Pal-mer Housu je dejal, da se komunizem v Italiji lahko ustavi z izboljšanjem ¡>oložaja v deželi'. "Italija," je rekel, "se bo izognila fašistični diktaturi in reši-a pred komunizmom, če bo dobila kredite in pomoč od Amerike." S Parrijem je dospel v Chicago Carlo Levi, slikar in pisatelj. Oba potujeta po Ameriki kot gosta Ameriškega društva za kulturne odnošaje z Italijo. Na shodih in sestankih apelirata za prispevke, da se pospeši rehabi-itacija italijanskih otrok. Protest proti anti-delavskim načrtom Utica, N. Y., 28. apr.—Člani distriktnega sveta unije United Electrical, Radio & Machine Workers CIO so se izrekli za oklic splošne stavke. Trajala naj bi en dan v znak prot»»sta proti antldelavskim zakonskim načrtom, ki so pred kongresom. Lewis se bo sestal z operatorji Washington, D. C., 28. apr.— John L. Lewis, predsednik ru darske unije UMWA, se bo jutri sestal z operatorji. Pogajali se bodo glede .sklenitve nove pogodbe. Premogovniki so sedaj pod kontrolo federalne vlade toda vrnjeni bodo privatnim lastnikom 30. junija. EUKA britanija bo sprejela du 0 vprašanju palestine York. 28. apr. — Velika la" J" )(• pripravljena sprejeti ko odločitev Združenih naro-| vprašanju Palestine, vztra * ho pri zahtevi, da mora vna organizacija sama Iz-; sv°ja priporočila in za-J< izjavil njen besed-M* organizacija Zdru-f narodov predlagala razko-J' , t ne, bo morala tudi f tfebne korake. ' ' m dalje rekel, da bo '*n.ja sodelovala z ,J državami v organizaciji '" h narodov, ne bo pa "drovornosti. Palestin-''■«»*• je bo predmet raz -redni seji generalne ' Združenih narodov, ki a jutri. Sejo bo od d Van I*angenhove, r,t N*lgije, kot začas-nik. ko vprašanje ima ver-p k» ¡n nacionalistični "i tel ji Arabske lige *e Pslestina pro »dv.ano državo. Stln F arabske dežele so poslale delega te v New York. Sklicanje izredne seje skupšči ne je predlagala Vplika Britani ja, zaeno pa je sugerirala ome ji te v diskuzij ns imenovsnje po sebne preiakovslne komisije. Člani te naj bi študirali problem in predložili svoja priporočila in zaključke skupščini, ki se bo sesula v rednem zasedanju v septembru. Voditelji Arabske lige zahtevajo rešitev palestinskega vprašanja na izredni seji. Dr. Abba H. Silver, načelnik ameriške postojanke židovske a genture, je predlagal preiskavo bntske administracije v Palesti ni, kakor tudi odpravo restrikci i glede priseljevanja Židov v Palestino. Velika Britanija je dobila mandat nad Palestino pred 25 leti od sure Lige narodov. Silver je ostro obsodil bnUko administracijo v Palestini Ob dolžil jo je odgovornosti za U-ronziranje Židov. Dejal je. da je Palestina pod kontrolo brezobzirne briUke vojaške vlade. Živilska kriza v Angliji se ublaiila London, 28. apr.—Živilski minister John Strachey je naznanil, da bo Anglija dobila več mesa in žita it Amerike in Kanade in da se je živilska kriza ublažila. Vlada bo kmalu odredila zvišanje odmerkov mesa in drugih živil. nesporazum 0 pogodbi med angluolnrusuo Zunanji minister Bevin predlagal podaljšanje veljavnosti POGAJANJA RAZKRILA POTE2KOCE London. 28. apr.—Izgleda, da se Velika Britanija in Rusija ne moreta sporazumeti glede sklenitve nove pogodbe, katera naj bi utrdila zvezo med državama, ki je bila sklenjena pred petimi leti. Zveza naj bi bila v veljavi 20 let. Britski zunanji minister Er-nest Bevin je pred nekaj meseci predlagal podaljšanje veljavnosti pogodbe na 50 let. Razgovori glede pogodbe, ki so se vršili v teku konference zunanjih ministrov Štirih velesil v Moskvi, so razkrili potežkoČe, ki se zde nepremagljive. Bevin, ki se je vrnil v London, je dejal, da se bodo pogajanja nadaljevala. Vodil jih bo v imenu Velike Britanije Maurice Petterson, britski poslanik v Moskvi. Bevin in ruski zunanji minister Molotov sta izmenjala obrise nove pogodbe. V Londonu je bilo zdaj naznanjeno, da so člani delavske vlade *na tajni seji sprejeli zaključek, du pogodba z Rusijo ne sme iti preko pogodbe, katero je Velika Britanija sklenila s Francijo v Dunkirku 4. marca. Ta določa med drugim skupno akcijo proti Nemčiji v bodočnosti v slučaju agresije. Molotov je predlagal, da mora pogodba določati skupno rusko-britsko akcijo ne samo proti možni nemški agresiji, temveč tudi proti agresiji s strani drugih držav. To pomeni, da se hoče Sovjetska unija zavarovati pred možno ameriško agresijo. Stališče Rusije je razumljivo, ako se upošteva revizija ameriške zunanje politike. Predsed-| nik Truman, ki je za finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji, Premier Attlee okrcal Churchilla Očita mu podlost in neodgovornost London. 28, apr. — Premier Clement Attlee je oplazil Win-stona Churchilla, voditelja kon servativne stranke. Očital mu je podlost, ignoranco in neodgovornost in da je že povzročil veliko škodo britskemu ljudstvu. Attlee je napadel bivšega premierja v svojem govoru na zborovanju škotskih strokovnih unij, ker ob vsaki priliki kritizira delavsko vlado. On je tudi zanikal poročila, da vlada zavlačuje izvajanje načrtov glede podržavljenja industrij. Churchill v svojih govorih napada tudi Hugha Daltona, fi nančnega ministra, ker zagovarja obdržitev kontrol. Churchill je nedavno obdolžil Daltona in druge Člane delavske vlade odgovornosti za resno ekonomsko situacijo v Veliki Britaniji.- "Churchill pretaka krokodil-ske solze zaradi usode Indija in drugih dežel britskega imperija," je rekel Attlee. "On še ved. no misli, da je situacija danes ista kot je bila pred 50 leti. Churchill se ne zaveda gibanj za dosego samovlad, ki so v razmahu v Aziji. Zavrgel je demokratična načela, za katere smo se borili v drugi svetovni vojni." je odprto povedal, da se je od ločil za ustavitev pohoda komu nizma in sovjetske ekspanzije. Gotovo je, da Velika Britanija ne bo podpisala pogodba z Rusi jo s provizijo o skupni akciji proti vsaki agresivni državi, ker se ne mara zameriti Ameriki. Prav tako je gotovo, da sedanja pogodba ne bo revidirana v bližnji bodočnosti. Rusija je sugerirala podvzetje korakov za ustavitev sovjetom sovražne propagande v Veliki Britaniji, obratno pa je dala zagotovilo, da bo ustavila proti-britsko propagando v Sovjetski uniji. Amerika zavzela odločno stališče proti Rusiji Državni tajnik Marshall konferiral s Truma-nom in voditelji kongresa po povratku v Washington. Sporna vprašanja pojasnjena Waahinyton. D. C.. 28. apr.— Državni tajnik George C. Marshall je povedal predsedniku Trumanu in voditeljem kongresa, s katerimi se je sinoči sestal v Beli hiši, da je na konferenci zunanjih ministrov Štirih velesil naglašal odločno ameriško stališče napram Rusiji. Voditeljem Sovjetske unije je dal razumeti, da Amerika ne bo sklepala kompromisov o temeljnih vprašanjih, nanašajočih se na Nemčijo in Avstrijo, in da ne bo revidirala svoje politike z namenom pomirjevanja Rusije. Konferenca v Bell hiši Je trajala 50 minut Marshall ) • pojasnil svoje vtise, katere jo dobil v Moskvi. Senatorji in kongres-niki so izjavili, da je Marshall omenil sporna vprašanja, o ka- Kompromis o nemških vojnih ujetnikih Amerika in Rdeči križ •e udala pritUku b Pariš. 28. apr.—Ameriška vlada in mednarodni Rdeči križ sta se udala pritiski^ Francije In aklenila kompromisni dogovor glede osvoboditve nemških vo, nih ujetnikov. Ameriška nota, dostavljena francoski vladi pred nekaj tedni, je zahtevala, da morajo biti nemški vojni ujetniki, katere so ujele ameriške čete in so bili potem izročeni Franciji, osvobo jeni do oktobra tega letu. Francoska vlada je bila za reputria cijo 20,000 ujetnikov mesečno. Prednost naj bi imeli stari in bolni ujetniki. Ker je v Franciji 450,000 ujetnikov, bi biln repu triacija dovršena v 22 mesecih. Francija se je odločno uprla repatrlaciji 190,000 nemških voj nih ujetnikov, katere so ujele njene čete. Komisar Rdečega križa se je moral podati. Francija hoče obdržati 55,000 nemških ujetnikov na delu v premogovnikih. Izjavila je, da ne bodo repatrilrani, dokler Jih ne bodo nadomestili drugi de-lavci. Ujetniki, uposleni v premogovnikih, bodo prejemali isto plačo in hrano kot francoski rudarji. Kompromisni dogovor Je v Imenu Amerike podpisal podanik Jefferson Cafferv, v imenu Francije pa iiotruiiji minister Pierre Tietgen. terih se zunanji ministri niso mogli zediniti. Marshall je demonstriral odločno ameriško politiko z odlašanjem sestanka z ruskim pre-mierjem Stalinom. Razgovor med njima je trajal poldrugo uro. Stalinu je dal razumeti, da so ruske zahteve glede nemških in avstrijskih reparacij pretirane. Udeleženci konference so Izjavili, da je Marshall izrazil upanje, da bo prihodnja konferenca zunanjih ministrov, ki se bo pričela v novembru v Londonu, uspešna. Na moskovski so bila razjasnjena nekatera sporna vprašanja. Izrazil je mnenje, da bo Rusija zavzela bolj spravljivo stališče napram Ameriki v bližnji bodočnosti. Negotovost Rusije se )c povečala potem, ko je predsednik Truman šel pred kongres in ga pozval, naj sankcionira finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Senat je že odobril Trumanov načrt, ki določa $400,000,-000 kot pomoč Grčiji in Turčiji. Debata o načrtu je sedaj v nižji kongresni zbornici. Marshall jo imel pred sestankom z voditelji kongresa razgovor s Trumanom in državnim pod tajnikom Achesonom, Poročilo pravi, da je podal pliko o mednarodni situaciji in svoja vtise o moskovski konferenci. Senator Bridges je po konferenci v Ileli hiši dej nI, da je Marshall izvršil veliko delo v Moskvi. Povedal je, kaj so cilji Amerike, ki so tudi cilji vseh svobodoljubnih narodov. Senator Vandenberg, republikanec iz Michlgana in načelnik odseku zu zunanje zadeve, je bil vprašun, ali Je bilo Marshallovo poročilo o'moskovski konferenci zadovoljivo. "To bi zahtevalo več definicij," j« odgovoril. Senator Taft, republikanec is O hi a, ni hotel odgovarjati na vprušunju časnikarjev. "Reči ne morem ničesar," Je dejal. "Bilo je zunimivo." Nemiri in izgredi se širijo v Indiji New Delhi, Indija, 28. apr,— Kvana Jenkins, governor province Punjab, je dos|>e! v to mesto in se sestal z blitskimi avtorite-Umi. Razpravljali so o načrtih v zvezi z zatiranjem nemirov in izgredov v tej provinci. Izgredi so ae razširili na province Pršavar, Abotubad in Haripur. Poročila trdijo, du Je bilo več sto ljudi ubitih in ranjenih. wallace ponovil svarilo pred ameriškim imperializmom Roka. k! la aptssls HartUyJov protidolsvskl oenutok. ki pomeni emrf m. Voditelji CIO la ADF so fa kratili sa skok v fašlsem. kar tudi |e. Waahinflion. D. C.. 28 apr.-Hivši podpredsednik lleniv A Wallace, ki se Je vrnil v Waah-»rigton iz Evropa, kjer Je imel več govorov, je ponovil svarilo, da revizija ameriške zunanje po litike Je prvi korak na poti v brezobzirni imperializem. On Je dospel v Washington iz New Yorka. Na sestanku s časnikarji je Wallace razkril, da bo imel se rljo govorov v prllu»dnjem me-M*eu v ameriških mestih. V teh bo obsojal Trumanov program glede finančne in vojaške pomoči Grčiji »n Turčiji, da ae boata lahko upiral» komunizmu. V svojih govorih v Angliji in dru gib evropekih državah je tudi obsojal ta program Wallace je povedal časnikar jem, da je dobil povabilo, naj obišče in govori v Argentini Namignil je, da se bo morda odzval povabilu. Po prihodu v New York je Wallace dejul, da se strinja t deklaracijo državnega tajnika Marshall«, da Je bilo doseženih nekaj uspehov ns konferenci zu* nanjih ministrov štirih velesil v Moskvi. Vpiašunje, ali bo poaa* gel v volilno kampanjo prlhod> nje leto, Je piezrl, Dejal je le, "du človek ne more vedeti, kaj delal- v prihodnjem letu. Vprusajte me o tem prihodnje leto " "Ljudstva v Kvropi se bolj za-n majo za mir nego se ameriško ljudstvo," je dejal, "To velja zlaoti /a ljudatva v onih drža vah, ki so bile okupirane." i govorih j«* bivši pod piedsednlk obsojal Trumanov program glede ameriška pomoči Grčiji in Turčiji, kar je povzročilo ostro kontroverzo v Evropi in Združenih državah. Wallace bo govoril v čikaškem Stadiumu 14. maja. PROSVETA TOREK, 29. APR!t a PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ■H.ftfFT^ III lastnima slovenske mabodite podfokme ) la es tele, sajo u pol tota, f i JO u é^rl tota; m Cook Co- 17 JO sa celo tota. $9.71 sa pol tota; w SubscriptioB rataat fot tbo Ualtad States (except Chtcepo) tal CiMdi Mü por féM. Chicago ud Ceek Cournly 07 JS pae •f.Oü por «nkov •• o* vračajo. Rokopisi literarne tnUm (¿rttoe. _ peseü itd.) se mojo poéUJatelju to v sluteju. «o to prttoéU ymtlil^i rataa « i •ad iwoltottad artktes will aoi W tttch aa stertos. plays. pooma. ota. will ka veturaed ta whom eccempeatod by — 'J-sdJr—sed aad oml, at toM attk a PRO!VETA MÍ7Ü So. Lawndale Ar«. Chicago 23. IUiaoCa *fLcUkOvL & múMl naàsdbbt Iz urad« Big Tonyja Palestina in "power politics' Pred dobrim poldrugim letom je angleški zunanji minister Ernest Bevin izjavil, da bo zastavil svojo diplomatsko kariero za rešitev palestinskega vprašanja. "It will either make me or break me." Ali po naše: "Napravil si bom sloves ali pa odložil zunanje ministrstvo." Dohodki v Palestini so pokazali, da je "reievanje" Palestine največji Bevinov polom. Ampak mož še ni pustil zunanjega urada in tudi ni izgledov, da misli to storiti iz lastne volje. Če pride do tega. bo to več posledica nezadovoljnosti z njegovo zunanjo politiko v krogih delavske stranke. Ker je šel Bevin v Palestini od zablode do zablode in ustvaril pravo strahovlado nad Židi, ae je končno odločil, seveda z angleško delavsko vlado vred, da odloži ves šmir v naročje Združenih narodov in naj se njena zbornica, njeno tajništvo in pozneje tudi zaščitni svet ukvarjajo s tem glavobolom. Predno se je Bevin odločil za ta korak, je seveda potipal ameriško vlado, kaj misli o tem. Iz Washingtona je dobil odgovor, d» je ta korak zelo pa meten. Kar je značilno pri tem, je to, da v Washingtonu niti v Londonu niso smatrali, da je organizacija Z. N. prešibka, da bi se mogla baviti s tem vprašanjem, ki je neprimerno večji glavobol kot na primer Grčija ali Turčija! Res čudna, v resnici pasja logika! Glav. ni argument Trumana in njegovih neoimperialiftov je, da so Združeni narodi prešibki, da bi mogli "reševati" Grčijo in Turčijo — kot da kateri preti kakšna invazija! Niso pa prešibki, da se ukvar* jajo s Palestino in najdejo nekakšno solucijo. V resnici machia-velizem prvega reda! Za obema grmoma seveda tiči drugačen zajec. Ce bi zadeva Grčije in Turčije prišla pred Združene narode (faktično je že Um, toda v drugačni obliki kot so jo zadnjič pogruntall v Washingtonu in Londonu), bi najbrže težko ujeli takega zajca kot ga "mi" želimo. Sploh bi zbornica ali zaščitni svet morda prišla do zaključka, da na Balkanu sploh ni takega zajca. Rezultat bi bil — mastna smola. Toda vse drugače pa je s palestinskim zajcem, ki je prava zverina. Ne Anglija ne Amerika niti obe skupaj nečeta prijeti tega zajca, kajti kar koli bi storili, bi se silno zamerili bodisi svetovnemu židovstvu ali pa mogočnim arabskim fevdalcem, v katerih zemlji se nahajajo silno bogate zaloge — petroleja. Lahko bi ae zamerili obojim, kar bi bilo še slabše. Svetovnemu židovstvu ae je Anglija sicgr že zamerila s svojo brutalno in povsem zavoženo politiko v Palestini, ne mara se pa zameriti tudi arabskim mogotcem, kajti potem bi sigurno imela še arabsko revolto na svojih rokah. To bi bil seveda velik udarec tudi za ameriške imperialistične Interese v arabskem svetu, kl bi se v tem primeru lahko začel ozirati proti — Rusiji. Tega pa Bog naa varuj! * In tako je bila sklicana k izrednemu zasedanju zbornica Z. N. t namenom seveda, da skuša rešiti anglo-ameriške impérialiste. Združeni narodi ae namreč ne morejo zameriti ne Arabcem ne Židom Vse, kar si lahko nakopljejo, je — blamaža! Toda taka blamaža bi ne zadela ne Amerike ne Anglije. Tudi v tem primeru bi svoj petrolejski in strateški imperializem lahko nemoteno nadaljevali. Namen tega izrednega zborovanja Z. N. je v glavnem, da se izvoli komisija, ki naj do prihodnjega rednega zasedanja v jeaenl preštudira palestinsko vprašanje in poda priporočila ali pa vsaj pokaže pot do solucije. V zvezi s to komisijo je zanimivo to, da se Anglija in Amerika tudi na tej točki skušata, umakniti odgovornosti in se skriti za grm Kot smo čitall, bo Anglija zastopala stališče, Amerika pa jo bo podpirala, da v tej komlaijl nI zastopana nobena velesila Obe sta tako "demokratični", da želita prepustiti vso odgovornost — malim državamh Argument Je, da se to vprašanje tiče povsem malih držav, ne velesil, ker je Palestina majhna država, v katero kategorijo spadajo tudi ostale arabske države. Ta poteza je v resnici zelo zvita S tem udarcem bi bila nam-1 leč ubita dva Učir Na eni strani bi se zapadni veleimperlallatl lahko postavili v pozo Mčiste demokracije", al umili roke in rešili blamaže, na drug! bi pa Rusijo potisnili iz te komisije. V resnici "power politic par excellence". ★ Naša želja je, da zbornica Z N ne nanede tej skcml, ako pride na dnevni red Ampak Je mož no, d« se Anglija in Amerika prej premislita, kajti namen >e preveč prozoren. Ce Grčijo in Turčijo lahko rešujeta" izven Združenih narodov — ne valed tega, ker so prešibki ' — je pravilno, ds zdaj prevzameta svoj del odgo-vornoMi tudi pri formuliranju načrtov za solucijo ali "solucijo" tega arabsko-žtdovsko-anglo-ameriškega konflikta v okviru Z. N. In najti »olucijo za palestinsko vpraianje. bi delalo sive lase tudi na j mod rejšemu Salomonu Namreč tako solucijo, da bi v njo pri-stali Zidje tn Arabci Bevin je to poskušal, toda doživel Je fiasko Ustanovitev židovske države v Palestini kot zahtevajo zionisti bi pomenilo odprlo revolto Arabcev Na drugi strani bi nadaljeva nje ^anjeg. sistema "zaprtih vrat", to je nadaljnjemu naselje-vanju Zidov, še bolj v/plamtelo ves Vdovski svet. Kno kot drugo pomeni révolu» od ene ali druge strani. In to v osrčju najbogatejših petrolejski h ležišč n« svetu' Torej m čudno, ako bi se pri i*kanju solucije Anglija in Amerik« radi pofttavili na stran, v prm, velikih "demokratov" in ae odeli a svetniškim plaščem Ampak pri tem konfliktu je čudovito "nevtralna 1 tudi Ruaijs V arabskem svetu ima sicer svoje agente, toda ti ae ne pečajo s palestinskim vprašanjem, marveč delujejo podtalno za politično in kulturno prebujo arabskih brerpravnfh mas katere njih fevdalni gospodarji le vedno drže v srednjeveški temi. Na eni strani veliko bogastvo i*ščice vladarjev, na drugi Oaklaad, CaiiL—V združenju je moč! Moč združenja je bila dokazana na velikonočno nedeljo, 6. aprila, v Fontani, Calif. Štiri slovanska društva so se združila in priredila javni slovanski shod v prijazni slovenski naselbini Fontani. Ves prebitek je namenjen za opravo otroške bolnišnice. Ta prireditev je bila ena največjih v tej naselbini in j a ko uspešna. Vreme je bilo kot nalašč za tako prireditev. Pekli so janca, da je prijetno dišalo; pivo se je točilo zunaj dvorane in v spodnjih prostorih. Ker je bilo že veliko ljudi zunaj dvorane, smo bili vsi poklicani v dvorano k programu. Miss Zaitz je zapela ameriško himno, nato je predstavila slovenski pevski zbor, ki je zapel "Hej Slovani" in še nekaj drugih pesmi za nameček. Program Je bil obširen in ljudstvo ga je z zanimanjem poslušalo. Potem so nastopili različni govorniki. Prvi govornik je bil John Pet-ritz iz Los Angelesa. Govoril je v angleškem jeziku, potem pa v slovenskem. Bil je kratek, kar je pravilno. Nastopili so še drugi govorniki, a nekateri eo bili predolgi. Proti koncu so kolek-tall prostovoljne prispevke in nabrali nekaj nad itirirto dolarjev. Ako bi hotel opisat ves program, bi bilo preobširno poročilo. Po programu se je pa pričel ples, za katerega so igrali tam buraši, štirje po številu. Po mojem mnenju se je preveč plesalo kolo. Naš narod ljubi potke in valčke. Nekateri so godrnjali, pa nič nI pomagalo. Vsem se ne da ustreči. Zaposleni ao bili pa vsi naši Slovenci in Slovenke: moški pri bari, ženske pa v kuhinji. Bilo je ogromnega dela, predno so vse to pripravili. Delali so vsi skupaj brezplačno, ker so se zavedali, da vršijo svojo narodno dolžnost. Če bi poročal imena oseb, katere so bile zaposlene pri tej veliki prireditvi, bi jih bilo preveč, če bi katerega izpustil, bi se pa grdo zameril. Priznanje gre vsem tistim, ki so na ta ali oni način pomagali, da Je bilo občinstvo postreženo. Z vašim delom in požrtvovalnostjo ste pripomogli do velikega uspeha, za kar bodo vam hvaležni naši v Jugoslaviji, obenem pa je bila ta priredba zgodovinski dogodek za ves slovanski narod v Fontani in okolici. Sedaj pa še nekoliko o našem potovanju. Poročal sem že Pro-sveti, da je nas povabila mrs. Frances Parkel, naj pridemo po plrhe, a zaeno se lahko udeležimo veselice. Ker je pa pot dolga 443 milj, se je bilo treba nekoliko pripraviti za potovanje. Najprvo smo pregledali našo "Lizo" in kmalu ugotovili, da Je zdrava. In res je nas ta mrha pripeljala v Fontano in nazaj v Oakland brez vsake nezgode! Povabili smo ie našo prijateljico mrs. Josie Remetz iz Sa-eramenta, ki se je našemu povabilu z veseljem odzvala. Ona Je zelo družabna in vesele narave, torej sem imel zopet kar dva dekleta s sabo. Zasedemo avto zgodaj zjutraj 5. aprila in smo bez-1 jasli proti lepi Fontani. kamor smo dospeli že Ob S. uri pop. Najprvo smo odložili svojo prtljago, in sicer pri l gNFI ** X* Danes iptotajo v močsn Wč m ne gane. oz niti oe ^ »e mu obeta (Pol)* sa t- —r APRILA 1947 PROSVETA otroci-muüm1 vi borbi za osvoboditev izpod fašističnega jarma je mali ^ Rr ki narod ki šteje komaj nekaj nad en milijon duš, dopri-^Tirahotne žrtve. Okupator je pobijal slovenski živel j z na-S da ua do kraja iztrebi. Nacisti v svoji bolestni domišlja- menom, mogii razumeti, da si številčno tako neznaten naro- vosti pac nuf * MncinnS 11 \7 I - die upa njim, ki so nastopali v popadljivi vlogi zavojeval- Evrope, nuditi tako žilav m "Pn odpor. Streljali so ulce na tekočem traku, krema-Ziu v koncentracijskih tabon-¿hJso nenasitno goltali nečlove L izmučena telesa slovenskih rodoljubov, z dreves so nihala trupla ljudi, ki se niti za ceno lastnega življenja niso ho teli ukloniti sovražnikovemu nasilju. Zemlja je žehtela od krvi pobitih talcev, ki je z njihovimi znanimi in neznanimi grobovi gosto posejan križev pot slovenske osvobodilne borbe. Svetovni javnosti so grozodejstva fašističnega osvojevalca nad podjarmlje-nimi narodi znana. Nepopisno ogorčenje je preplavilo ves svobodoljubni svet, ko je bil z zmago zavezniškega orožja fašizem do kraja razgaljen. Za nami so sedaj strahote, ob katerih se mora vest človeštva zgroziti pred usodno odgovornostjo napram žrtvam fašistične poživinjenosti, ki je teptala naj-osnovejše zakone človečnosti in se posmehovala mednarodnim konvencijam. Scene, ki spremljajo pohod nacističnih "kulturo-noscev" in njihovih pomagačev, bi bile vredne zloglasnih zavojevalcev, ki nam o njih govori zgodovina in ki so s klanjem otrok in žena ovekovečili svojo sramoto. Slik zverinsko pomorjenih otrok bi lahko nanizali cele galerije. Nekatere od teh fotografij so našli pri ujetih sovražnikih, ki so jih sneli in shranili oči-vidno z namenom, da svoja "kulturna" dejanja obvarujejo po-zabljenja. Druge pa so skrivaj fotografirali naši ljudje. Toda mrtvih ni več mogoče obuditi v življenje. Za življenja, ki so jih dali borci za svobodo vseh sedaj živih, pa se ne more dovolj oddolžiti tiste, ki so kri njihove krvi, dediči njihovega življenja in hotenju. To so vojne sirote, otroci žrtev fašističnega nasilja, ki so ostali kot živa dedščina fašistične okupacije. To so sirote, ki jim odseva nenaravna resnoba iz molče očitajočih oči, ki so prezgodaj videle zver v človeku. Sirote, ki jih je srce od groze zle-denelo in se postaralo in je v njem za vedno ubita lepota spominov. Sirote, ki jim je drobov-Ije stisnil blazen krč in jim je za vselej legel mrzel kamen na dušo. ko je pred njihovimi očmi ob ¿aru goreče hiše tolpa bolj zverem kakor ljudem podobnih, krvi željnih sladostrastnikov klala očeta in mater ter metala še žive ljudi v ogenj. Sirote, ki vedo, da jedo kruh s tuje mize in jim je smehljaj zato tako grenak. Vest kulturnega človeka katere koli narodnosti in s katerega koli kontinenta pač ne more in "e sme biti mirna, dokler te si-»ote ne bodo imele vsega, kar lmai° tisti, ki so o vojnih grozo M' brali samo v časopisih. V Ljudski republiki Sloveniji J< 13.511 sirot padlih borcev la »«•v fišistlnčega nasilja. Za en-^'hjonski narod je to ogromno "«■vilo! Tem sirotam zagotoviti eksistenco je bila ena izmed pr-Mh nalog, ki si jih je zastavila država. Izvrševanje teh nalog I"' zahteva vedno novih gmotnih |r ii>v' Slovenija pa ni boga-Slf°m slovenske domovine M Moje ruševine stotisočerih po-'K«uh domov. Porušena so bila ¡ ijf po nekod cele pokrajine, '*•« je bilo treba z novim go-"■stvom začeti takorekoč iz vst'm težkim bremenom 'f| a sirotam zagotovila eksistenco. Toda na 11 «b vsega primanjkuje je z obleko, obutvi-'■»'■e-tnim materialom. In ne more proizvajati < kritje vseh domačih je treba preskrbeti. 11 V |*»htene in samo-¡¡¡¡tovnt ljudi. človeško čuteč človek '«'•muje svojega bla «voje «reče. ko ve. da *vetu ob tem času še k'h in nesrečnih otročjo komaj najnujnej-^ m ki jim je že nji-ntimnejšo lastnino — njihove najdražje krilec oskrunil in brih ljudeh, ker pa ji je zdravje|piocvrv.7: vedno bolj pešalo zaradi posle-IvJldoUVI Uj * naselbin opij u val. Duše teh otrok so odprte rane, ki jih more obliž miloščine pač skriti, ne pa oždravi-ti. Ne priložnostna miloščina, ampak organizirana akcija za pomoč tem sirotam je edina dostojna počastitev spomina padlih borcev, ki so idejo višje cenili od lastnega življenja. Med sirotami je mnogo zdravstveno ogroženih in bolnih, ki so potrebni stalne zdravniške nege. Nastanjeni so v mladinskih okrevališčih Goad-Mariuljak in Preddvor na Gorenjskem. Razumljivo je, da so bile te sirote za časa okupacije, ko je že itak primanjkovalo hrane, še prav posebej izpostavljene pomanjkanju in lakoti. V njihovih telesih je bacil tuberkuloze pričel svojo razdiralno delo. Tudi ni čudno, da je med njimi mnogo živčno bolnih, neurotičnih otrok. Prizorom fašistične bestialnosti so bili še živci odraslega človeka komai kos. Ko se z njimi razgovarjaš, se pred teboj odvija pretresljiv film, vrstijo se zgodbe, kakršne smo v prejšnjih časih poznali le iz senzacionalnih pustolovskih romanov in iz zgodovine, ko so se odigravale na prelomnicah zgodovinskih dogajanj podobne, vendar z daleka manj krvoločne scene, kakor v "civiliziranem" 20. stoletju. Odvijmo film, da nam steče pred očmi, pustimo, da slike same spregovore, poslušaj mo, kako nam v skopih besedah brez olepševanja in brez pretvarjenja pripovedujejo zgodbe svojih življenj in bolečin. Šafar Vinko, rojen 28. avgusta 1929 v Starem trgu ob Kolpi. Oče, ki je bil delavtec, mu je umrl leta 1931, mati pa kmalu za njim. Malega Vinkota je vzela k sebi stara mati, dokler ni dovršil ljudske šole. Potem je šel na kmete služit. Komaj 13 let star je odšel februarja 1942 k partizanom. Dne 8. septembra 1943 je bil težko ranjen. Zgubil je desno roko od zapestja in levo oko. Zlomljeni sta mu bili obe nogi. Ostal bo invalid za vse življenje. Kustel Miroslav, rojen 8. oktobra 1930 v Zefmunu. Oče mu je po rodu Slovenec in je bil aktivni jugoslovanski letalski o-fipir, mati je bila Srbkinja. Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo leta 1941 je oče padel v zračni borbi. Miroslav je takrat hodil prvi razred gimnazije. Ker mu je mati težko zbolela, je študij prekinil in šel na delo v mehanično delavnico, da je mogel preživljati sebe in mater. Tako je delal do leta 1943, ko je pobegnil 15 let star k partizanom, kjer je bil borec in kurir v raznih krajih Bosne in Črne gore. Leta 1944 je sodeloval pri napadu na Beograd, kjer ga je mina težko ranila, da je moral dolgo časa ležati v bolnišnici. Leta 1945 je bil demobiliziran, odšel je domov, vstopil v gimnazijo, dopoldne posečal gimnazijo, popoldne pa hodil na delo. Toda pričele so se kazati posledice prestanega trpljenja in naporov. Zbolel je na živcih in moral Je pustiti študij in delo. Decembra 1944 je prišel v Preddvor na o-krevanje. Ko bo zdrav, bo študij nadaljeval in postal letalec. Zdravstveno stanje se mu naglo boljša. Je zelo inteligenten in življensko zrel. Neverjetno Je potrpežljiv. Nedavno si Je pri sankanju zlomil nogo tako nerodno, da mu je kost pogledala iz kože. Smrtno bledega so pobrali tovariši in ga odnesli v ambulanto. Ko mu je zdravnik u-ravnaval nogo. mu je tekel mrzel pot po čelu. toda fant ni dal niti najmanjšega glasu od sebe. Vidi se. da je bil vzgojen v trdi šoli partizanskega življenja. Za svoja leta se zdi preveč resen Miklič Ankica. rojena 14. Ja nuarja 1931 v Starem kotu pri Kočevju. Oče, ki je bil delavec, je odšel v Ameriko, ko je An kiča bila stara šest mesecev. Ankica Je živela z materjo in sestro na posestvu stare matere ki je podpirala partizane. Radi izdajstva so prišli četnlki in mater ubili pred hišo. Nato so Italijani vso družino odpeljali v in ternacijo. Vrnili so se po »5 me secih in doma našli požgano hi šo. Nekaj časa je živela pri do- posledic internacije, je bila 17. januarja sprejeta v okrevalilče. Ankica se zelo pridno uči. Rada bi študirala in postala zdravnica. V internaciji ?i je nakopala izredno hud revmattzem. Avaec Vaada. rojena 1937 v Starem trgu pri Ložu. Oče je bil delavec. Ker je sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju, je bil preganjan. Cela družina s tremi otroci vred je pobegnila V goni k partizanom. V gozdu se je rodil še eden otrok, ki pa je kasneje umrl. Po treh mesecih so jih ujeli Nemci, ki so očeta na mestu ustrelili, ostale pa so zaprli in jih po sedmih mesecih izpustili. Ker je bil dom med tem časom požgan, je mati šla služit, otroke pa so vzeli sorodniki. Vanda je med svojim partizanskim življenjem in v zaporu prebolela angino, davico, oslovski kašelj, tako da so jo morali radi popolne oslabelosti poslati v okrevališče. Šijaaec Janes. rojen leta 1938 na Ježici. Oče je bil ustreljen kot talec . Malo pred osvoboditvijo so prišli Nemci in ubtti mater pred domačo hišo. Po srečnem naključju so otroci ušli iz hiše, pribežali do Save, našli tam čoln, se prepeljali preko reke in pribežali v Mengeš k teti. Radi posledic podhranjenosti za časa okupacije je Janež zbolel na je-tiki. Januarja 1947 je bil sprejet v okrevališče. Ker so Nemci domačo hišo zažgali, nimajo o-troci niti doma niti staršev. Schonherr Josef, rojen 6. 8. 1935 v Velikem Gaju'v Banatu. Oče je bil 'folksdojčer', jugoslovanski državljan, ki je za časa okupacije stopil v nemško voj sko. Sedaj se nahaja v vojnem ujetništvu v Romuniji. Mati je umrla 1946. Ostali so trije otro ci sami. Ljudska oblast se je v tem, kakor v vseh drugih sluča jih ne glede na to, da so bili njihovi starši sovražniki, za otroke zavzela prav tako, kakor da bi bili to otroci padlih domačih borcev. Josef, ki je slabokrven, je prišel februarja 1947 v okrevali šče. Schellinger Peter, Tomas in Andreas so trojčki, rojeni leta 1929 v Palanki. Oče jim je bil jugoslovanski državljan nemške narodnosti in je bil že v pred aprilski Jugoslaviji član nemškega Kulturbunda in kot tak član pete kolone, ki je od znotraj snovala razkroj Jugoslavije. Med okupacijo je stopil v nemško vojsko in od tistega časa tu di ni za njim nikakega sledu. Mati, ki je bila tudi članica Kul turbunda, je ob osvoboditvi po begnila pred jugoslovansko voj sko. Otroci so ostali sami in prepuščeni milosti dobrih ljudi. Ljudska oblast se je zavzela za nje in jih namestila v otroškem zavetišču. Ker pa so zelo slabokrvni, so bili februarja letos iz ročeni okrevališču. Schonherr Johann je biUrojen leta 1936 v Baranji. Tudi njegov oče je bil jugoslovanski dr žavljan nemške narodnosti in član Kulturbunda že za časa predaprilske Jugoslavije. Stopil je v nemško vojsko, a po osvoboditvi je prišel kot zločinec pred sodišče in obsojen na ka zen večletnega zapora. Isto se je zgodilo z materjo. Za malega in na tuberkulozi bolehajo čega Johanna se je zavzela ljud ska oblast in ga oddala 15. 12. 1946 v okrevališče. Johana so tako temeljito vzgojili v nem škem duhu, da dolgo časa ni mogel pozabiti nemškega pozdrava. Ob vsaki priliki je kričal "Heil Hitler" in "Tito kaput". Ta o trok je živ primer izrojene nacistične vzgoje. V okrevališču tega niso skušali prisilno izbiti iz glave. Sčasoma pa se je odvadil nemškega psovanja. Sedaj se obnaša čisto pametno in dostojno in pravi, da se mu ni še nikoli tako dobro godilo, ka kor v okrevališču. Vseh pet rna lih Nemcev v okrevališču Gozd Martuljk tiči navadno skupaj; med seboj ae nemško pogovarjajo, česar Jim nihče ne brani Polagoma pa so li utrli pot do slovenskih otrok in oni do njih Danes se čisto dobro razumejo med seboj. V različni narodno sti ne vidijo nobenih pregraj pravega tovarištva. In tako naprej tečejo mimo nas resnične zgodbe o otrodh-mučenikih. Tods že sekaj lah slik zadostuje, da si ustvarimo jasen pojem v njihovem muči telju—brezdušnemu fašistu. Ti prtaneri pa naj bodo hkrati tudi vsemu kulturnemu človeštvu glasen memento, da je treba (Nadaljevanje k 1 strani) dirali in pisali. Tudi tedaj me niso pustili pri miru in morala sem se seliti iz ene vasi v drugo. Marsikateri tovariš je izgubil življenje, ker smo bili večkrat napadeni. Večkrat smo spali v snegu, tako da smo bili vsi trdi od mraza. Nekoč sem bila v zasedi domobrancev in bila sem tri dni brez jedi in pijače. Ako bi me ujeli, bi bila edina rešitev, da bi skočila v vodo in se utopila. Meseca januarja 1945 . tudi ne bom nikdar pozabila. Ko smo neke noči prenašali 20 ranjenih tovarišev čez Tabor na Brkine, da bi jih od tam poslali nnprej v bolnišnico v Italijo, so nas napadli iz zasede Nemci in domobranci. Bili shno nenadoma obkoljeni, tako da nismo mogli ne naprej ne nazaj. Naši so hitro padli na tla in začeli streljati. Vnela se je borba, da je bila groza. Naši so se borili kot levi, ali bili smo premagani, ker je bila na drugi strani velika premoč. Rešilo se nas je le nekaj, ostali so padli oz. so jih pobili nemški in domobranski krvniki. Jaz sem stala par korakov stran in poslušala vpitje ubogih naših ranjencev. Srce me je bolelo in pričela sem premišljati, čemu vse to. Dovolj je pisanja o teh strašnih spominih in doživetjih. Pozdravlja,Vas Vaša nečakinja Joža." Iz tega pisma lahko raz vidite, kako drago so naši bratje in sestre plačali za svobodo, zato pa jim je sedaj najdražja. Frank Mllavec. dvakratni udarnik Keše Viktor, ki sto komadov neke vrste orodja. za kar je določena norma 7 minut, izdela v 3 minutah, a pri tem kvaliteta izdelkov ni slabša. Tovarna "Iskra" se pripravlja sedaj na izdelavo več novih predmetov, ki se v predvojni Jugoslaviji in dosedaj pri nas še niso izdelovali. Tako izdelujejo prvi kinoprojektor, za kai je najvažnejši del—glava—Že gotova. V preteklem tednu so delali prve poizkuse z razvijanjem filma. Ostali deli kinoprojektorja so še v izdelavi in bo verjetno do 1. maja kinoprojektor gotov. Časovni komentarji (Nadaljevanje t t. strani.) tako nastopili kot so pred kratkim v Detroitu, potem se bi našim zastopnikom pričele tresti hlače in pričeli bi prisluškovati delavskemu glasu, tako pa le plešejo kot svirajo nuši "demokratični" in "svobodni podjetniki." Tovarna fine mehanike "Iskra" v Kranju je izdelala 120 stenskih ur Ljubljana.-—Pred kratkim je minulo leto dni, odkar je tovarna fine mehanike "Iskra" izdelala svoj prvi produkt: nožno stiskalnico. Takrat je tovarna imela 30 delavcev, danes pa jih ima že nad 140. Tovarna ima tudi industrijsko šolo, ki jo obiskuje 148 učencev. V tovarni je bilo doslej izdelanih 45 izdelkov raznih vrst. Največ je bilo izdelanih stenskih ur na utež; teh so v tem letu izdelali 1,200. Izdelanih je bilo tudi 18,700 komadov raznih vrst orodja, ki ga tovarna rabi za lastno uporabo. Na podlagi 8,000 risb je tovarna doslej izdelala okrog 100 konstrukcij. S svojim^delom in predlogi za izboljšanje so delavci prihranili tovarni v enem letu en milijon 600,000 din. Najboljši delavec je Ali že veste? da zemlja po astronomskih računih pridobiva leto za letom okoli 70,000 kg, in sicer zaradi zvezdnih utrinkov, ki padajo nn zemljo v obliki železa in drugih sestavin; da žepna ura utikne v eni sekundi petkrat; da imamo med muhami tudi muhe enodnevnice, ki sicer preživi kot Učinka in v drugih stopnjah razvoja okrog tri leta na dnu rek, v svoji končni Obliki kot muha pa le nekaj ur; da v pokrajinah tako imenovanega večnega ledu vendarle živi okrog 32 vrst metuljev; da se pridobiva na zemlji do 90 odstotkov vsega premoga severno od zemeljskega ravnika (ekvatorja); da gotove vrste rib, ko prepotujejo v času drstenja ogromne razdalje, sploh ničesar no žro; da ima izredno dolgi vrat žira fe prav toliko vretenc kakor n. pr. krat ko vratu miška; da da veliki modri morski kit okrog 90 hI maščobe v obliki ribjega olja, da tehta 12 milijonov rdečih krvnih telesc, ki jih ne obhodno potrebuje človekova kri, le okoli 1 samega grama; da se kunci množe silno hitro in da bi se potomstvo enega sa mega para, če bi ga pustili v miru, pomnožilo v devetih letih na celih 60 milijonov; da imajo Japonci isto ročnost glede desne ali leve roke in da ne poznajo samo strogih desni čarjev aH le nekaterih levičarjev kot drugi narodi; da rastline pod rdečo šipo izredno hitro rastejo, dočim modre šipe zavirajo rastlinsko rast? storiti vse, da se zločini barbarskega nacizma nikdar več ne po novijo. (Prejeli iz Ljubljane.— SANS.) Kako dela naia pionirska organizacija Idrija. —- Pionirska organizacija, ki šteje 451 članov, je v polnem razmahu. Vseh sestankov in študijskih krožkov se pionirji pridno udeležujejo in razpravljajo o načrtnem delu In bodočem tekmovanju. Za uspešno delovanje v organizaciji so bili obdarovani trije pionirji z lepimi knjigami. Za tekmovanje so si nadeli nalogo, poboljšati se v čim večjem številu pri učenju, pri fizkulturi in raznih ročnih delih. Na zadnjem sestanku so sklenili, da bodo poslej sodelovali tudi pri raznih nabiralnih akcijah in so za Mladinsko delovno brigado, ki bo Šla na progo fiamac—Sarajevo, nabrali 1124 lir. politični položaj na kitajskem Usoda kitajskega naroda je zares tragična. Leta 1936, torej pred dobrimi 10 leti, je stotine nemških vojaških svetovalcev in inštruktorjev vežbalo armado Kuomintanga ter poveljevalo njenim pohodom proti svobodoljubnim ljudskim silam. Leta 1945 pa vežbajo armado Kuomintanga ne samo stotine, marveč tisoči ameriških političnih, gospodarskih, policijskih in vojaških svetovalcev in inštruktorjev ter vodijo ofenzive te arn^ade proti demokratični ljudski vojski. Reakcionarno krilo Kupmintangu uživa borbi proti ljudski armadi vso podporo Amerike. O ljudski armadi in demokratičnih silah Kitajske, ki so nosile vse breme borbe proti japonskemu napadalcu, izjavljajo nekuteri ameriški listi cinično: "Kitajski demokrati so opravili svojo dolžnost in sedaj lahko gredo!" Desničarski kfogi Kuomintanga so v poletju 1946 prelomili vse sporazume z demokratičnimi strankami, vse obveznosti in svečane prisege in poslali nad 2 milijona vojakov redne vojske in skoraj dva piilijona vojakov tako imenovanega varnostnega zbora, policijskih čet in čet ja ponakih lutkovnih vlad v boj proti demokratičnim silam. V štirih mesecih, to je od julija da oktobra lanskega leta, so zasedle 120 okrožnih središč in druga mesta, med njimi važna središča kot sa Kalgan, Antung, Cengte, Čifin in Še nekatera druga. Nn ducate miroljubnih mest je bilo bombardiranih z letal, Številne vasi porušene, nešteti domovi opustošeni. Kitajski demokrati niti jeseni 1946 niso izgubjili upanja, da so bo posrečilo poravnati spor s političnimi sredstvi, s sklenitvijo sporazuma. To je bil tudi vzrok, zakaj se je vodstvo lludske armade vzdržalo velikopoteznih protiofenzlv ter se omejilo na aktivno obramb Položaj pa ae Je spremenil, ko je bila 15. novembra sklicanji "narodna skup. ščina", v kateri je zastopana samo ena strankfi, namreč Kuomintang. Kakqr poroča demokratični tisk, je [ta korak končno-veljavno prepričal kitajsko ljud-stvo, da so v Kuomintangu dobili premoč reakcionarni elementi, ki imajo na svojih zastavah za pisano geslo: "Vojna proti ljud stvu". Ljudska armada je ž« novembra zasedla prav toliko mest (15), kakqr armade Kuo mintanga (17). Zavzele so jpro strana ozemlja v zapadnem San siju, v pejpinškem okrožju in drugod. Sklicanje "Narodne skupščl ne" je zadalo težak udarec pri V Pres veti ao dnevna svetoe ne la delavske vesti. Ali JÍb čltsto vsak 4ao? ostalega sveta so manevrirali končno pristali na političen dogovor januarja 1946, da se bo Število članov ljudske skupščine povišalo na 2050 ter da bosta določeno število mandatov dobili Komunistična partija Kitajske in Demokratična liga. Toda kmalu zatem so vladajoči krogi prekršili premirje in se uprli Izvedbi tega sporazuma. S tem so onemogočili sodelovanje kitajskih demokratov v ljudski skupščini in jo spremenili v navadno orodje svoje politike. Kakor poroča ameriški dopisnik White, sta bili izmed 1$00 članov 15. novembra 1946 sklica ne "narodne skupščine" približno dvetretjini imenovani še pred pričetkom juponsko-kitajske vojne. Po poročilih kitajskega tiska je bilo v skupščini, ki je zf sedala clo 25. decembra 1946, razen pristašev Kuomintanga vsega samo 6 nestrankarjev in nekaj zastopnikov tako itpenpvanc stranke mladokitajcev in skupine socialno demokratska stranke, ki pa je v resnici le pomožna organizacija Kuomintanga« Potem, ko je "narodna skuj>|čina" s malenkostnimi *preqiambami aprejelu ustavo, ki je po mnenju demokratičnega kitajska tlak» slabša kakor ustava Juanšikaja, je bila razpu^čena. Obstojala je torej \očrw 40 dni. Demokratične stranke Kitajske izjavljajo, da je ta ustava prav tako nezakonita, kakor je ne^fkonita "ljudska skupščina", ki nima nobenega pooblastila ljudstva. Medtem ko je nankinška "na-rodna skupščina "razpravlja o načrtu ustave, *o koncentrirali imlitaristi čete za napad na mesto Jcnan, prestolnico obmejnega okraja Sensl-Kanau-Ningaia, kjer so vodilne ustanpve Komunistične partije Kltajake. Medtem so Čete Kuomintanga le poskušale zavzeti Jenan. Po vNej deželi Izvaja policija množične aretacije ter vdira pri iskanju "drugače mislečih" v domove in stanovanja. Njeni tajni agenti vrše nasilje nad dsmo krati. Kazenake ekspedlcije streljajo na kmete, ki zahtevajo odpravo fevdalnega reda. Na desettisoče kitajskih kmetov in kulijev Je v letošnji zimi zadevanju kitajskih demokratov, | obsojenih na smrt od lakote. V Evropski Žid Je klfub vaem restrlkeljsan In rlsflrl sililo v Polasti no. kjer vlsds prava alrahovlada. Ma brit s ko atrahovlado odfo verjelo šldovskt podsomcl t eaakfml sredstvi—a tererlsmom. Ns sliki le videti, ko anglošks vol ska prolskujots »okog« tU* Z PaJostftaa ee sds) bari sborelca Z. N. da bi po politični poti dosegli na rodno edinstvo. Kuomintangov "zakon o organizaciji narodne skupščine" do loča v 3. členu: "Člani in kandidati osrednjega izvršnega odbora ln osrednje kontrolne komisije Kuomintanga so avtomatično člani ljudske skupščine". Takih članov ip kandidatov je ojerog 300. Člen 4. "zakona o volitvah poslancev za narodno skupščino" določa še razen tega, da vla da Kuomintanga aams imenuje 240 poslancev. Poleg tega določa zakon, da "volijo" 3«0 članov narodne skupščine atanovsku združenja, 655 poslancev "izvo-lijo" okrožja in mesta, 165 po-slancev pa se "izvoli" po posebnih navodilih". Kako pa Izgledajo te "voli* t ve"? Zakon določa, da določijo kandidate pokrajinski vodje, |H>glavarji okrožij, predstojniki občin in razna druga oblastva in uradniki Kuomintanga. Iz vrst teh kandidatov lahko nato volivci Izbirajo bodoče člane na* rodne skui^čine. Na osnovi omenjenega zakona nastala "narodna sku|>ščlna" bi se morala prvič sestati novembra 1937 Pozneje so sklicanje te skupščine zaradi vojne proti Ja ponski in ker vladajoči krogi Kuorointanft* niti tej "narodni skupščini" niso zaupali, od ieta do leda vedno /nova odlagsli. Demokratične stranke in or* ganizacije Kitajske ao vedno naj« odločneje zanikale veljavnost na ta način nastale "narodne skupščine" In irjavtle, da nima pra« vice govoriti v imenu ljudstva. Kitajski demokrati so zahtevali sklicanje ljudake skupščine, ki bi Jo izvolilo s splošno, ena)y) in tajno volivno pravico ljudstvo samo. Vlsdsječi krogi Kuomintanga pn so se nsjndločneje upirali splošnim volitvam In sklicanju resnične ljudske skupščine, Pod pritiskom kitajskih demokratov nekaterih krajih so že ugotovili primere kanibalizma, drugod pa jc na stotisoče ljudi zapustilo svoje domove. Nič ni čudnega, če presoja demokratična svetovna Javnost politiko ZDA na Kitajskem, ki Igra zares usodno vlogo, s stališča teli dejstev, Svetovna Javnost si iw ustvarja sodbe o dejanski politiki ZDA po izjavah, Čeprav izvirajo od najoolj odgovornih ljudi, marveč po dejanjih zastopnikov Amerike ns Kitajskem. Ta dejanja pa so v tem, ds podpirajo tiranijo reakcionarnih klik z vsemi političnimi, gospodarskimi in vojafckfmi sredstvi. Ti ameriški krogi na Kitajskem store vse, da bi državljan sko vojno podpihovali in podaljšali, Kitajsko oslabili, njim gospodarski in politični razvoj o-virali in si tako oslabljeno drža vo podjarmili. (Konec prihodnjič.) Etna in vlada Kina Je poznana po erupciji, italijanska vlada po korupciji. Italijanska vlada vedno koiurnpiia, Ki mm pa U* včasih malo erupirs; in /ato je Ktna manj nesreče kriva, kakor takšna vlada, ki Je podkupljiva. Vodnik in Brditik Vodnik N«- hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je »pomiri* me pesmi po jo. Brdntk Sern delal za druge, svoj narod izdal, o zdaj «a usluge brez 'XIlasa" (tržatksgspostal. KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA IVAN CANKAR] (Nadaljevaaj«) "Zrahljali so si pentlje, odpeli so si ovratnike, vrhne suknje so slekli, celo pasove so si olajšali—in glej, bližji so mojemu srcu! Nič več ni uklenjen njih smeh, nič več ne laž« njih pesem. Vesela kvanta se je bila našemila za kapucinca, pa se ji je kmalu dolgčas zazdelo in ob prijetnem večeru je gola planila iz kute! Kakor si gola, pozdravljena bodi!" Nič več ni bilo spomina ne o bridkosti, ne o trpljenju, ne o sužnjih in ne o hlapcih, ne o krvi in ne o solzah. Noetov studenec Je žuborel in šumljal iz steklenice v kozarec, iz kozarca v grlo. Zmirom višje so plezale besede po strmi lestvici preiernosti in razposajenosti, dokler niso priplezale tako visoko, da se je začudil Kurent sam. Modroval je v svoji pameti: "Veliko je itevilo tvojih čedndsti, slovenski narod! Nadvse lepa je tvoja domovina—ali, Bog vedi, morda so kje na svetu ie lepši kraji, nam nepoznani! Milozvočen je tvoj jezik—ali, kdo bi prisegal, morda je Um kje onkraj morja še slajša govorica! Tvoja pesem je potrkava-nje nebeških zvonov—ali do srca segajo tudi ciganske pesmi! Brez števila blagoslovov ti je dobrotni Bog dodelil, ampak le enega ie dodelil tebi edinemu! Ni je kvante, ki bi bila tako krepka, sončna in izdatna, kakor je ta slavna slovenska kvanta!" Komaj je Kurent tako prevdaril in premislil, se je mož govornik naslonil ob mizo, pomežik-nil najprej z levim, nato z desnim očesom ter je zinil navsezadnje tako prečudežno besedo, da so debelo pogledali utrujeni svatje in da se je Kurentu zazibalo pred očmi. "Zlodej sam bi se potuhnil!" je rekel ves prestraien. Tudi moža govornika je prešerna misel tako omamila, da je položil lice na mokro mizo ter neutegoma zadremal. To početje so ugledali bojarji imenitniki, beseda jim je - polagoma ugasnila na ustnih in lotil se jih je nevzdržen spanec ... Domovina, sladko počivaj, nič se ne boj! Tudi takrat, v tistih zdavnih, hudih časih, ko nisi ie imela ne velikih besed in ne velikih besednikov, tudi takrat Bog ni pozabil nate! Kako bi pozabil dandanašnji, ko se ti poraja leto za letom dolgo itevilo vnetih vojskovodij! Nič ne skrbi, o domovina; zadremali so trudni vojskovodje, zvestoba v njih srcu pa ni zadremala; slavno se bodo vzdramili ob slabnem jutru in črno oblečene, gosposke besede se bodo izpre-hajale pod solncem! — Kurent je stopil na samotno cesto, Tihe in temne ao bile ulice, svetilke so komaj sebi svetil«. Kurent je ukazal koraku: 'Tja me vodi, kjer je veselje najbolj prisrčno!" . Sel je po dolgih, ozkih ulicah, pa je prišel do nizke hiše, podobne vaški krčmi. Ker je bil Kurent takih krčem vajen, j« z veselim korakom stopil v vežo ter je odprl duri. Ludje, ki jih je ugledal v zakajeni izbi, so mu bili vsi že zdavnaj znani in tako prijetno mu je bilo pri srcu, da bi jim vsem povrcti segel v roke za bratski pozdrav. Njih pentlje niso bile prazniške, njih obrazi niso bili slovesni, njih besede niso bile črno oblečene. Obraz, besedo in srce jim je poznal Kurent, toda vedel ni, kdo da so, odkod da so prišli in kam so se namerili. "Suknja vas razodeva, romarji, siromaki pred Bogom! Iz bridkosti ste prišli, v bridkost ste se namerili!" Ali na licih ni bilo bridkosti in ogenj je sijal iz oči. Ko je stopil Kurent mednje, so ga vriskaje in prepevaje pozdravili. Kislo je bilo vino, ali Kurent ga je okusil; pijana so bile besede, ali Kurent jih je poslušal. Za mizo je sedel, koleno je položil čez koleno ter je zagodel, kakor je bil njegov posel. Pesem je pela, svatje so ukali, plesali in pili, Kurent pa je gledal in polne blagega usmiljenja so bile njegove misli. "Ti tam, ki se komaj ie prestopaš, ki komaj ie držiš kozarec v leni roki, kdo si? Tvoja pentlja je dolga, ali umazana je, tvoj obraz je vesel, ali bled je in lačen, tvoj pogled je svetal, ali skrb vzdihuje globoko pod njim! V zvezde gledaš, zato da bi zemlje ne videl! Dodeli ti Bog, da bi nikoli ne povesil glave!—Ti dolgi korenjak, ki plešeš v zimski suknji, s pipo v ustih, kdo si? Za kmeta si rojen, pa te je veter zagnal ali v Črno iolo, ali v črno fabriko. Bog ti blagoslovi to veselo noč, ne boš jih mnogo doživeli—Ali kdo si ti, ki sem te videl že zdavnaj in že zdavnaj ljubil?" Daleč je sedela, za poslednjo mizo, v dimu in mraku. Slonela je globoko na razmočeni prt, roke so bile nad čelom sklenjene; izpod dlani pa je strmela naravnost na Kurenta, z živimi, hrepenečimi očmi Kurentu je vztre-petala desnica, ki je držala vitki lok; zapela je pesem tako vesela, kakor jo le kopmenje rodi. "Iz globine najnižje hlepi oko najviije nad zvezde!" je rekel Kurent. "Iz najtežje bridko-sti plane najslajia radost — redka je ura, ne vrne se morda, izpijmo do dna!" Srce je odgovarjalo srcu, misel je orizdrav-Ijala misli—dolgi korenjak je odstavil pipo ter je vzdignil kozarec. "Koga, pravite, da častimo nocoj, katerega svetnika, dobrotnika in imenitnika? Sebe častimo, bratje v Kristu, sebe in svoj spomin! Dobro nam je v tej uri, ali kako nam je bilo včeraj in kako nam bo iele jutri? Stotisoč jih je trpelo in hrepenelo, enega izmed njih pa smo postavili na kamen, da priča poznim rodovom, kdo da smo bili in kako smo živeli. Kaj bi iz-praievall za njegovo ime, za stan in za letnico? Nai je bil, naie življenje je živel: za tisoč ur bridkosti ena ura veselja; ovsenjak ob cestnem jarku, po smrti pa sveta nebesa! Kdorkoli je že bil, ki stoji na kamnu, nai patron je bil, pij-mo na njegov spomin!" Take resnobne besede je govoril korenjak, kozarci so zažvenketali in so bili zduikoma prazni. Ali korenjak je vzdignil svoj kozarec še vdrugič. "Tisoč ur bridkosti! Blagoslovljena bridkost: če bi nje ne bilo, Odkod hrepenenje, ljubezen in lepota? C« bi uboitva ne bilo, kako bi oko spoznalo bogastvo? Preljubi svatje, toliko smo užili nadlog in težav, da bi v skrbeh bil Bog, če bi ga tirjali za vse to bogastvo, ki smo ga v sanjah gledali! Zato ie eno kapljico na čast bridkosti, materi vseh občutkov!" Kozarci so bili prazni, ko so komaj zapeli. Toda korenjak ni odnehal ter je izpregovoril še vtretjič. (Dalj« prihodnjič.) ANDANTE PATETICO Povest o panterju Dlngu VITOMIL ZUPAN 1. Vas (UVOOl •Tovariš!" je zaklical droben glas, ki se je trgal od nekod iz teme, Po pločevinasti strehi, ki je bila vsa zvita od požara, je neenakomerno škropotal dež. Veter je v presledkih metal na pločevino prgišča debelih kapelj. Med raztrganimi, belimi oblaki se je z omamno brzino voz 1 mesec "Tovanš'" m je ponovil klic skorajda ukazovalno. Komandir Anton Jerančič, » partizanskim imenom Dingo, jt. obstal in se ozrl Odgrnil je iotorsko krilo, v katero je bil zavit. V razvalinah |xižg«ne hiše je žarel majhen ogenj. Dingo je stopil čez prag Ob ognju je ha tnalu sedelo dekletce. "Priaedi! Jej!" V koiartri je bilo nekaj peče nih krompirjev Molče sta jedla. ' Sama'*" je vprašal ¿«z čaa Prikimala je Očeta so zadnjič beli Ustrelili Mali je umrli« ie jem-ni Mil« je bolna še pred vojno. Na pljučih. I Milica pravi, d« ima n«jbrž tudi nama jetiko. ker jo zb*