Poštnina plačana v gotovini«
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40’— polletno Din 20— posamezna štev. Din 21—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/, str. 600' — , 7. . 300--„ 7* . 150' — . 7. . 75--. . . 7«. • 37-50	
X. letnik.	V Ljubljani, dne 15. aprila 1927.	Štev.	8.
Izpopolnjujmo svoje obrate!
Slovenski obrtnik živi v skromnih razmerah in po večini le s težavo vzdržuje svoje obrate. V severnih in zapadnih državah je obrtništvo kvalitativno in kvantitativno na mnogo višji stopnji. Živi sicer v ugodnejših razmerah in se razvija pod povsem drugimi okoliščinami, kakor pa pri nas, vendar pa nam mora biti ravno to obrtništvo v marsičem za vzgled, pa ne le v svoji močni organizaciji, marveč tudi, kar se tiče racijonelnega obratovanja in gospodarstva.
Racijonelnost gospodarstva leži glavno v tem, da stremi obrtnik za zboljšanjem svojih izdelkov, za večjo produkcijo, a ostane pri tem konkurenčen v cenah. Zato pa mora poznati moč in sposobnosti svojega obrata in mora znati tudi računsko ugotoviti rentabilnost podjetja. Skrben gospodar ugotovi, s kolikimi odstotki dobička dela in potem razprede načrt, kako bo svoje obratovanje izpopolnil, da bo dosegel večjo rentabilnost podjetja.
Veliki obrati, tovarniška podjetja konkurirajo lahko obrtniku v cenah zlasti radi tega, ker z modernim obratovanjem znižujejo režijske stroške. Kakovostno tovarniški izdelki res mnogokrat ne dosezajo obrtniškega izdelka, računati pa mora obrtnik vedno s tem, da, četudi dobri, a dragi izdelki, zlasti v današnjih časih, ne najdejo mnogo odjemalcev. Saj praktično življenje kaže, da posezajo konsumenti za cenenimi, četudi slabejšimi tovarniškimi izdelki.
Zato pa je tem nujnejše, da tudi obrtnik hitrejše sledi času. Gledati mora, kako bo izdelal več, boljše in kako bo znižal obratne stroške. Ročno delo je drago in poseči bo moral tudi po modernih sredstvih. Namesto da rabi za izdelek n. pr. 8 ur in zaposluje za ta iz.delek enega pomočnika, bi 11. pr. s pomočjo pomožnega stroja izdelal ta izdelek v 4 urah. Če je plačal prej za pomočnika dnevno 80 Din mezde za en izdelek, je pri uporabi stroja dobil za isto dnevno mezdo 80 Din dva izdelka. Že tak primer kaže potrebo, da obrtnik svojo delavnico tehnično izpopolni in zviša s tem svojo produkcijo ter zniža režijski strošek.
Veliko vlogo igra pri racijonelnem obratovanju tudi nabava sirovin in potrebščin. V tovarni stane sirovina, ki jo rabi obrtnik pri svojem obratovanju n. pr. 100 Din, pri trgovcu pa s trgovčevim dobičkom in stroški 125 Din, torej je za obrtnika sirovina najmanj za 20 Din dražja od tovarniške cene. Iz tega
sledi, da bi moralo biti obrtništvo tudi pri nabavi sirovin in potrebščin ekonomičnejše. Žal, da je med našim obrtništvom še tako malo zmisla za gospodar-skozadružni pokret, ki bi bil važen faktor pri uvedbi racijonelnejšega gospodarstva.
Za vesm tem pa popolnoma nič ne zaostaja na-obrazba obrtnika. Mnogo jih je še, ki za kalkulacijo in vsaj enostavno knjigovodstvo ne najdejo časa. To je obrtniku v škodo, ker nikdar nima pregleda o svojem obratu, svojem napredku ali nazadovanju; maščuje pa se to tudi pri davkih. Poglejmo velike obrate, od njih se učimo in njih vodstvo prikrojimo našim, pa četudi malim razmeram.
Mnogo je še stvari, ki so potrebne pri racijo,nel-nem gospodarstvu. Navedli smo le najvažnejše, ki pa veljajo za vse obrtne stroke in za velike ter male obrate.
Naše obrtništvo ima v svojih zmožnostih, v svoji pridnosti in svoji želji po razmahu neizčrpljiv kapital. S svojimi strokovnimi in gospodarskimi organizacijami, katere mora deloma šele ustvariti, deloma izpopolniti, si lahko ustvari predpogoje za uvajanje racijonelnega obratovanja, ki bo rodilo lepše uspehe in sigurnejši razmah, kakor pa malodušnost in okostenele tradicije, ki nasprotujejo času, razmeram in obrtnemu napredku.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1927.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. maja 1927. dospo v plačilo neposredni davki za II. četrtletje 1927. Ako davek za leto 1927. še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definitivnega davčnega predpisa za leto 1927.
Davčni uradi so upravičeni zaostale davke prisilno izterjati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračuniti poleg 8%nih zamudnih obresti še eksekucijske stroške, ki znašajo za opomin 1 paro od vsakega dinarja dolžne državne davščine.
II.	Posebna pridobnina.
Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega
zaključka, a najkesneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine.
III.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v letu 1926. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. a p r i 1 a 1927. odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v I. četrtletju 1927.
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1926., plačajo sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1927., v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1926.
IV. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkesneje do 14. vsakega m e s ec a, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa t e k o m 1 4 d n i po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. aprila.
V. Razgrnitev izkazov o predpisanih davkih.
^ O davkih, ki so jih davčana oblastva odmerila v I. četrtletju 1927., bodo predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca aprila 1927., kolikor davkoplačevalci niso bili na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
VI. Dopolnilna prenosna taksa.
Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne
1.	do vštetega dne 15. aprila 1.1.
Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku. plača poleg redne takse in 8%nih zamudnih obresti za kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
VII. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme.
Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Takso je položiti pri davčnem uradu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
O krizi krojaške stroke.
(Iz poročila zadružnega načelnika g. Ivana Kersniča na zadružnem zboru zadruge krojačev in krojačic ter sorodnili obrtov v Ljubljani.)
Na lanskem zadružnem zboru sem podal obširno poročilo o položaju v krojaški stroki. Poročilo je bilo pesimistično. Žal, da tudi na letošnjem zboru ne morem v tem pogledu zabeležiti izboljšanja.
Obe lanski sezoni sta bili izredno kratki in malo izdatni. Dočim so bili prve čase povojne dobe naše stroke polno zaposlene in smo iskali delovne moči, se godi sedaj ravno narobe. Sredi sezone, ko bi moralo biti največ dela, povprašujejo pomočniki in pomočnice po delu.
Vzroke iščemo povsod. Enkrat se tolažimo, da je krivo le vreme, enkrat da neugodni prazniki, a
sami smo že doživeli čase, ko niso ne vreme ne prazniki motili dela, imeli smo dobo, ko so pomočniki v mesecu juliju stopali v štrajk.
Glavni vzrok je enostaven: pomanjkanje denarja. Pomanjkanje je kriza. Kriza traja sedaj že toliko let, da bomo morali nehati govoriti o krizi in imenovati otroka po pravem imenu: z bednim stanjem oblačilne stroke.
Beda najbolj tlači naš srednji stan, našo inteligenco, naše uradništvo, ki je pred vojno nudilo naši stroki glavno zaposlitev. In res je imela Ljubljana pred vojno več velikih krojaških tvrdk, ki so zaposlovale po osem do deset in še več pomočnikov. Danes nimamo niti ene take tvrdke vič.
Naš srednji stan, ki je ravno oni stan, ki se razume na dobro obleko, ki kaj da na lepo toaleto, ki jo potrebuje za svoj poklic, za svoje nastope, je z. nami vred v bednem stanju. Mi obrtniki, posebno krojači in krojačice, to najbolj občutimo.
Ker pa morajo biti ljudje vendarle oblečeni, vsaj na videz, lepo, se zatekajo deloma h konfekciji, deloma k šušmarjem. Nikdar še ni šušmarstvo tako cvetelo nego v povojni dobi, kakor dandanes. Mojster ima nebroj obveznosti, plačuje visoke davke in večkrat naravnost ogromno najemnino. Vseh teli stroškov šušmar nima. Zadovoljuje se zaradi tega s krajno nizkim plačilom in povzroča legitimnemu obrtu, ki ostaja brez dela in zaslužka, občutno konkurenco.
Mnogo dela nam poleg šušmarja vzame konfekcija. Dočim smo imeli pred vojno v Ljubljani samo dve konfekcijski prodajalni za boljše obleke, jih imamo danes nebroj.
In vse to, kar zaslužijo konfekcijonarji in šuš-marji, je odjedeno krojaški stroki, ki je danes v Ljubljani in v okolici še številnejše zastopana, nego je bila v predvojni dobi.
Vse to dokazuje, da je današnji položaj obrtništva oblačilne stroke v Ljubljani in v okolici naravnost obupen.
Pa ne glejmo vsega v tako slabi luči! Za svojo osebo sem prepričan, da se bodo tudi nam zjasnili dnevi, da se bo tudi naš položaj enkrat izboljšal, četudi danes tega še ne vidim v dogledni bodočnosti.
Po vseh velikih vojnah je srednji stan veliko trpel. Vedno pa se je zopet dvignil in si opomogel. Tudi po svetovni vojni, ki je zadala človeštvu tako občutne rane, da se še danes niso zacelile, si bo naš srednji stan opomogel. Ko bo naša inteligenca živela v zadovoljivih življenskih razmerah, v normaliziranih odnošajih, bo brez dvoma obrnila hrbet konfekciji in šušmarstvu in si poiskala obrtnike, ki so temeljito izjurjeni v strokovnem oziru in ki morejo izgotavljati lepo se prilegajoče obleke po okusu posameznikov.
Je še več momentov, ki prihajajo za izboljšanje našega položaja v poštev. Danes je najdražja stvar pri nas vedno še obleka, pa ne po krivdi krojačev in krojačic. Zaslužek krojačev in krojačic je danes minimalen. Tudi mezde pomočnikov niso pretirane. Kar draži obleko, je blago. Manufakturno blago je danes predrago. Njegova cena sega daleč preko zlate vrednosti v predvojni dobi. Denar pridobiva na vrednosti in prepričan sem, da bo končno morala pasti tudi cena za manufakturo. Tudi to bo, čim se uresniči to pričakovanje, ugodno vplivalo na zaposlitev naše stroke.
Naša dolžnost je, da ne popustimo in še nadalje skrbimo. z.a povzdigo svoje stroke. To moramo imeti pred očmi pri izberi in vzgoji našega naraščaja. Gledati moramo, da sprejemamo za vajence samo pridne fante in dekleta. Skrbeti moramo, da bomo imeli strokovno dobro usposobljene pomočnike in pomočnice, ki bodo v stanu zadovoljiti nas in naše odjemalce. Skrbeti moramo že danes, da bo v času, ko bo naša inteligenca obrnila hrbet konfekciji in šušmarstvu, našla v vrstah krojačev in krojačic res prvovrstne strokovnjake.
Obrtniška „Samopomoč“ Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
V	prošlem mesecu so se pripetili štirje smrtni primeri, in sicer: 18., 19., 20. in 21. Imena umrlih članov so: Pavšič Marija, mati čevljarskega mojstra v Ljubljani, Hauptman Marija, soproga pekovskega mojstra na Jesenicah, Košak Katarina, modistinja v Ljubljani, Arko Frančiška, mati krojaškega mojstra v Ribnici. Poslali bomo položnice članom tekom tega tedna in prosimo, da nam takoj nakažejo zneske, označene na položnicah. Opozarjamo člane, da bomo zaračunali en smrtni primer več, glasom sklepa zadnjega občnega zbora, ki se glasi, da se načelstvo pooblašča, da izterja od' članov še en rezervni smrtni primer tako, da je v rezervi dfenar za tri smrtne primere. Opozarjamo člane tudi, da bomo odslej pošiljali samo eno položnico za vse smrtne primere in tudi za več članov skupaj. Članstvo naj naše označbe na položnicah ne popravlja, ker s tem povzroča samoi delo in sitnosti. Prosimo članstvoi in zamudnike, da poravnajo v najkrajšem času svoje obveznosti napram «Samopomoči», ker je načelstvo že vse smrtne primere izplačalo in bi v primeru prihodnjega smrtnega primera prišlo v denarno stiskol
Načelstvo.
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
Splošno1 je razsvetljava, katera se svobodno razprostira, občega značaja in se v obrtniškem prostoru brez senčnika skoro ne uporablja. Senčnik služi svrhi, da uravnamo svetlobne žarke v gotovo smer; senčnik zbira žarkove pramene, ki silijo navzgor ter jih pogojno svoji obliki reflektira. Razlikujemo šest karakterističnih senčnikov:
1.) Navadni ploski, kovinasti senčniki, spodaj beli, re-flektirajo svetlobne žarke v premici, ki se zakrožil v plosko krivuljo. Ta razsvetljava je direktna in služi v obče svrhe kakor za razsvetljavo ulic in dvorišč.
2.) Druga vrsta senčnikov siplje svetlobo na globoko ter je prikladna za delavnice, kjer je potrebno svetlobo osredotočiti: za izložbe in za dvigala. Pri tej razsvetljavi nastopajo ostre sence. Kjer te motijo, se tak senčnik ne more rabiti.
3.) Nadalje so senčniki za široko razsipavanje svetlobe in so prikladni za razsvetljavo v obče svrhe.
4.) Senčniki za difuzno razsvetljavo — glavna svetloba je pod svetiljko — soi prikladni za trgovine in dvorane.
5.) Senčniki za pol indirektno svetlobo so prikladni za delavnice z belim stropom in uradne prostore.
6.) Popolna indirektna razsvetljava se uveljavlja v prostorih z intenzivno belim stropom. Ker je svetloba brez sence, je jako blagodejna in se rabi v čitalnicah, učilnicah, velikih izložbah itd1.
Vsak refleks žarkov povzroča gotove zgube. MotnO brušeno steklo in steklo iz alabastra povzroča 15%, opal-steklo 20% in mlečnobelo steklo do 30% in še več zgube v svetlobi. Za obrtne delavnice, kjer se rabi splošna razsvetljava, je najbolje, da so stene in strop kolikor mogoče bele, da razsvetljava odseva. Slaba luč vpliva utrudljivo na oko, zadržuje ročnost dela in je radi tega izvor male produkcije in slabe kakovosti dela. Popolnoma napačno je v delavnici štediti z razsvetljavo, tako varčevanje je povod nesrečam pri obratu s stroji. Danes imamo za vsak pojav posebne, odgovarjajoče enote ter obstoje iste tudi za razsvetljavo1.
Enoto za razsvetljavo! imenujemo 1 u x, po enakem latinskem imenu za luč. 1 lux nastane, če se nahaja v navpični razdalji 1 m nad ploskvo, ki meri 1 m2, svetiljka jakosti 1 Hefnerjeve sveče, oziroma ene normalne sveče. Po mnogih poskusih so dognali strokovnjaki, da je za zadostno razsvetljavo poitrebno: za razsvetljavo glavnih prometnih trgov 20 lux, glavnih cest 5 lux, stranskih cest 3 lux, za razsvetljavo delavnic s splošno razsvetljavo približno 50 lux, topilnic približno 35 lux, finih mehaničnih delavnic 50 do 80 lux, mizarnic za modele približno 60 lux, predilnic približno 30 lux, tiskarn približno 50 lux, pri stavcih v tiskarnah 80 do 90 lux, tovarniških dvorišč približno 5 lux, za občo razsvetljavo pisarn približno 60 lux, za mizno razsvetljavo pisarn 50 do 80 Iux, za razsvetljavo v risarnah približno 100 lux, za razsvetljavo stanovanj 20 do 40 lux, spalnih sob 5 dp 10 lux, izložb za blago 80 do 150 lux.	(Nadaljevanje	sledi.)
Iz organizacij.
Občni zbor pokrajinske zadhige kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani se je vršil v soboto dne 19. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica. Ker ni bil občni zbor ob 9. uri sklepčen, se je vršil eno uro pozneje ne glede na število navzočih članov. Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani. Občnega zbora so se udeležili nekateri sreski zadružni zaupniki in nekaj članov z dežele, obisk občnega zbora od strani ljubljanskega članstva pa ni bil zadovoljiv. — Zadružni načelnik je pozdravil vse navzoče in se spominjal med poslovnim letom preminulih članov gg. Kneza in Betrianija; v znak sožalja so se navzoči dvignili s sedežev. Prečital se je nato zapisnik zadnjega občnega zbora in sc vzel na znanje. Gospod Rebek je pozdravil zborovalce in želel povoljni uspeh zborovanja. Apeliral je na zadrugo, naj ne kloni glave v težkih časih, naj še marljiveje deluje. — Po tem pozdravu je podal zadružni načelnik kratko sliko zadružnega delovanja, v preteklem letu in je pozval člane, naj zadrugo podpirajo. — Zadružni tajnik je podal svoje poročilo o številu članov, pomočnikov in vajencev, o izvršenih sejah in anketah ter o prometu dopisov. — Blagajnikovo poročilo se je omejilo na čitartje računskega zaključka, katerega je itak vsak član z vabilom dobil. Blagajnik poziva člane, naj redno plačujejo članske pristojbine, da ne bo imela zadruga neprilik za izplačevanje najpotrebnejših izdatkov. — Računska preglednika sta poročala, da sta pregledala blagajniške knjige in jih našla v redu, radi tega se poda absolutorij. — Predloženi proračun, ki je v ravnotežju, se je odobril, -r- Sklenilo se je, da se zviša inkorporacijska pristojbina od 250 Din na 500 Dim. — Zadružnim- sreskim zaupnikom so se podala kratka navodila za njihovo delovanje. — Navzočim zaupnikom so se porazdelile štampiljke. — Pri raznoterostih so se razpravljale nekatere
zadružne zadeve, na kar se je občni zbor ob 11. uri 20 min. s pozdravom načelnika zaključil.
Zadružni zbor zadruge krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani. Na praznik dne 25. marca t. 1. se je vršil zadružni zbor ene največjili ljubljanskih zadrug; zadruge krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani. Zadružni zbor je vodil načelnik g. Ivan Kersnič, ki je po opravljenih formalnostih podal pregledno sliko gospodarskega položaja v oblačilni stroki, katero objavljamo na drugem mestu, in nato tudi poročilo o zadružnem poslovanju. Iz tega poročila posnemamo, da se je zadruga v preteklem letu veliko prizadevala, da se damsko kro^ jaštvo in modistovski obrt priznata za polnovredni obrt, to se pravi, da se za samostojni nastop teh obrtov v polnem obsegu zahteva iste usposobljenostne dokaze, kakor za ostale rokodelske stroke. Stremljenje zadruge sta Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter Zveza obrtnih zadrug v polni meri upoštevali in priporočali ugodno rešitev. Vsled teh priporočil je ministrstvo trgovine in industrije z razpisom z dne 26. aprila 1926. obljubilo, da se bo na željo zadruge oziralo pri izenačenju obrtne zakonodaje. Nadalje je g. načelnik poročal o kreditnem vprašanju, ki se je za enkrat s ustanovitvijo državne obrtne banke zadovoljivo rešilo, posebno ker se nam na prizadevanje obrtniških vodnikov obeta ustanovitev podružnice v Ljubljani. Zadruga je z vsemi silami pobijala šušmarstvo, ki povzroča oblačilni stroki občutno konkurenco. Podala je obrtnemu oblastvu preko 50 ovadb, ki so deloma že ugodno rešene, deloma se pa še raziskujejo1. Žal, da zadružniki sami ne kažejo zadosti umevanja za preprečevanje šušmarstva, ker ali šušmarjev sploh ne prijavljajo, ali pa izpolnjujejo to svojo dolžnost le površno, ker le redko navajajo konkretna dejstva, ki edino zasiguravajo ugodno rešitev ovadbe. V nadaljnjih izvajanjih je g. načelnik poročal o akciji zadruge proti nameri velikega župana, da prizna državnemu vzgojevališču pravico izdajati učna izpričevala, o načelnih izjavah, ki jih je podala zadruga o obsegu obrtnih pravic krznarske stroke, in o važnejših dopisih obrtnega oblastva, in sicer o disciplinarni oblasti zadružnega načelstva, o zadružnih pristojbinah in o prekomernem številu vajencev. Omenjal je dalje dopis društva oblačilnih delavcev, ki se je obrnilo na zadrugo glede nadprodukcije naraščaja, glede cenikotv in glede prijav za zavarovanje. Poročilo omenja tudi poslovanje zadružnega posmrtnega fonda, kojemu pripada preko 200 zadružnikov. Fond je od 1926. dalje izplačal že tri smrtne primere, in sicer za vsak smrtni primer toli-krat po 10 dni, kolikor je fond štel udeležnikov. Iz zadružnikov. Iz zadružne statistike posnemamo sledeče zanimive podatke: zadruga je štela koncem leta 1926.: 191 krojačev, 146 krojačic, 32 modistinj, 11 izdelovalk perila, 9 krznarjev in 3 izdelovalke steznikov, skupaj 393 zadružnikov. Število zadružnikov je tekom leta 1926. po-rastlo za 11. Po zadružnih zapiskih je bilo koncem leta 1926. prijavljenih 242 krojačev-pomočnikov, 119 krojačic-pomočnic, 8 krznarjev-pomočnikov, 59 modistinj in 10 izdelovalk perila. Vajencev so zaposlovali krojači 166, krojačice 269, modistinje 53, krznarji 12 in izdelovalke perila 27, skupaj 527. Pomagalske preizkušnje je opravilo v letu 1926. 31 krojačev, 61 krojačic, 16 modistinj, 9 izdelovalk perila in 6 krznarjev. Preizkušnje so izpadle večinoma prav dobro. Po tem poročilu, katero so zadružniki vzeli z odobravanjem na znanje, je zbor pozdravil zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gospod dr. Pretnar in v lepem govoru orisal prizadevanje zbornice za dobrobit obrtniškega stanu. — Zadruga je imela v letu 1926. dohodkov Din 32.728T6 in stroškov Din 28.273-36. Zadružno premoženje je torej v letu 1926.
porastio za Din 4454-78 in doseglo vsoto Din 28.329'97, ki je naložena v hranilnici. Na predlog računskih preglednikov (gg. Lojze Lombar in Teodor Kunc) je zadružni zbor izrekel načelstvu absolutorij in zahvalo za dobro gospodarstvo. Proračun izkazuje 9000 Din primanjkljaja, ki se pokrije z zadružno doklado. Ta znaša za člane, ki ne zaposlujejo pomočnikov 20 Din na leto; za člane, ki zaposlujejo enega pomočnika 30 Din na leto, in za člane, ki zaposlujejo po več pomočnikov, 40 Din na leto. Zadružna pravila se v zmislu oblastne odredbe izpremenc v toliko, da bodo v celoti ustrezala zahtevam velikega župana glede višine kazni, katero je načelstvo upravičeno izrekati, glede števila vajencev, katere smejo zadružniki zaposlovati, in glede zadružnih pristojbin, katere sme pobirati zadruga. Med raznoterostmi sc je vršila zanimiva debata o vajeniškem vprašanju. Udeležili so se je gg. Ša:r-čeva, Iglič, Pučnik, Kvas, Ložar, Jerin itd. Do definitivnih sklepov zbog poznega časa ni došlo, ampak se to vprašanje obravnava na posebnem sestanku zadružništva, katerega skliče g. načelnik. — Zadružni zbor je dostojno potekel in je pričal po udeležbi — udeležilo se ga je 168 zadružnikov — o veliki obrtniški zavednosti včlanjenih zadružnikov.
Občni zbor zadruge sobnih slikarjev, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani se je vršil 22. marca t. 1. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ob navzočnosti 25 zadružnih članov. Zadružni načelnik g. Štefan Špeletič je po otvoritvi občnega zbora podal načelstveno poročilo^, v katerem se je spominjal v minulem letu umrlih članov gg. Franca Zgonca, Franca Oražma, Franca Stareta in Franca Zorca. V svojem poročilu je kritiziral, da se vajenci ne udeležujejo redno pouka v obrtno-nadaljevalni šoli, in apeliral, naj učni mojstri svoje vajence pouče, da zadruga brez šolskega izpričevala po §§ 99 b in 100, odst. 3. obrtnega reda, ne bo pripustila nobenega vajenca k preizkušnji, ker ji to zabranjuje § 127. obrt. reda. — Tajnik' g. Štefan Rožič je poročal nato o zadružnem delovanju preteklega leta. Odbor je imel 13 sej; vršila sta se dva zadružna sestanka in 3 pomagalske preizkušnje. Z dnem občnega zbora je štela zadruga 46 članov in 59 vajencev. Proti neupravičenem poseganju v obrt sc je vložilo na obrtno oblast 24 ovadb. Kaznovalo se je enega šušmarja, vsi ostali pa so bili le posvarjeni.
— Na zadružno vlogo je veliko županstvo zadrugi sedlarjev črtalo v § 2. pravil včlanjenje voznih ličarjev in jih je priklopilo zadrugi sobo- in črkoslikarjev itd. — Iz tajniškega poročila sledi nadalje, da je zadruga skrbno čuvala svoje področje in svoje članstvo. — Zapisnik zadnjega občnega zbora se je po kratki debati sprejel. — Blagajniško poročilo je podal g. Ernest Remžgar in izkazuje blagajniškega pribitka iz leta 1925. Din 2940-35, dohodkov v 1. 1926. Din 3637-10, izdatkov pa Din 3014-18. Mojstrski sklad znaša Din 3463-27, vajeniški sklad Din 360-49, starostni podporni sklad pa Din 585-64. — Gospod Franc Bricelj je v imenu računskih preglednikov poročal, da je blagajniško poslovanje v najvzornejšem reda in je predlagal absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
— Proračun za leto 1927. predvideva 300 Din dohodkov in 1560 Din izdatkov. Primanjkljaj se pokrije z zadružno doklado po 40 Din za člana. — Razpravljalo se je nato o preizkuševalnem redu in sklenilo, da znaša vajeniška oprostnina 40 Din, taksa za pomagalsko preizkušnjo pa 60 Din. Za izredho preizkušnjo se je odločila pristojbina 300 Din. Članom preizkuševalne komisije se je določila odškodnina za zamudo časa v znesku 80 Din, oziroma 40 dinarjev za pol dneva. — Inkorporacijska pristojbina se je zvišala od 250 Din na 500 Din za mesto Ljubljano, za ljubljanski sodni okraj pa na 300 Din. — Mesto g. Ivana
Košaka je bil izvoljen za zadružnega podnačelnika g. Ivan Bricelj, -r-- Za sestavo novega cenika se je poverilo gg.: Ivana Briclja in Ernesta Remžgarjaza pleskarstvo, Franca Remžgarja in Josipa Božiča za soboslikarstvo in Filipa Pristoua in Franca Černeta za črkoslikarstvo.
Občni zbor zadruge sodiavičarjev za Slovenijo v Ljubljani se je vršil dne 6. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne v salonu hotela Lloyd ob obilni udeležbi zadružnih članov. Za obrtno oblast se ga je udeležil mag. tajnik g. Fran Čehun, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani pa zvezni tajnik g. I. Kaiser. Zadružni načelnik g. Emil More je podal pregledno načelstveno poročilo, iz katerega je poi-sneti, da je zadruga v minulem letu krepko zastopala koristi svojih članov. Koncem leta je štela zadruga 81 članov. — Po poročilu načelstva se je razvila živahna debata glede barvanja in izdelovanja pokalic iz saharina. Nekatera sreska poglavarstva so kaznovala zadružne člane radi izdelovanja pokalic iz saharina, vendar pa po mnenju zborovalcev za to niso bila upravičena, ker ne obstoja prepoved, na podlagi katere bi se pri izdelovanju pokalic ne smel uporabljati saharin. Sklenilo se je, da napravi zadruga tozadevno pritožbo na veliko županstvo.
—	Računski zaključek za leto 1926. izkazuje Din 3493-48 dohodkov in Din 2849'50 izdatkov ter Din 2532-87 skupnega zadružnega premoženja. Računski zaključek je bil soglasno odobren. — Proračun za leto 1927. predvideva Din 6982-87 izdatkov, ki se bodo krili z začetno imovinov sprejemninami in zadružno doklado. Vsled tega se je zvišala inkorporacijska pristojbina za mesta na 500 Din, za deželo pa na 300 Din; vajeniška vpisnina na 20 Din, oprostnina pa na 50 Din. Zadružna doklada se je zvišala od dosedanjih 30 Din na 50 Din. — Občni zbor je pokazal, da so se pričeli zadružni člani živo zanimati za svojo organizacijo, kar bo gotovo prineslo zaželjenih, dobrih sadov.
Občni zbor mizarske zadruge za Maribor in okolico.
Dne 27. marca 1927. se je vršil v restavraciji Halbwidel redni občni zbor mizarske zadruge za Maribor in okolico, ki je bil prav dobro obiskan. Občni zbor je otvoril zadružni načelnik g. Alojz Munda, ki je pozdravil navzoče zborovalce, posebno pa načelnika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Frana Bureša. V svojem nadaljnjem govoru je načelnik podal kratek pregled zadružnega dela v minulem letu. — Iz tajniškega poročila posnemamo:
V	letu 1926. so se vršili zadružni posli na 12 odborovih sejah. Prejelo se je več spisov. Razposlalo se je na zadružne člane 760 okrožnic. Na novo so se prijavili, oziroma so pristopili k zadrugi 4 člani. K preizkušnji je bilo pripuščenih 45 pomagačev in vajencev. Zadruga je imela dne 31. decembra 1926. 136 članov, 150 pomočnikov in 85 vajencev. Zadruga je naznanila večje število šušmar-jev obrtni oblasti. Določilo se je, da se vsakega zadružnega člana, ki umrje, spremlja na zadnji poti in da se podari 100 Din za dobre namene namesto venca, če je pa družina umrlega slabo situirana, naj se ji ta vsota podhri. Zadruga ima v svojem programu za leto 1927. to-le: Pobijati šušmarstvo z vso strogostjo. Preskušnje se bodo vršile zelo strogo. Vajenec bo moral dokazati, da si je pridobil v učni dobi dovolj praktičnega znanja. Zlasti se bo gledalo na to, če pozna sestavo izdelkov in materijala. Izdelati pa mora tudi, kakor dosedaj, vajeniški komad. Teoretično bo moral dokazati pri vajeniški preizkušnji poznanje in razlaganje rizb, znanje v računstvu, kakoi se predmet premeri itd. Radi tega se bo naredil pravilnik, kako naj se vrši praktična in teoretična preizkušnja. Za pomočnike se bo skrbelo, da se izobrazijo v knjigovodstvu, v kalkulaciji, sestavi najvažnejših tiskovin in poznanju najvažnejših obrtnih predpisov. Tozadevne tečaje
bo1 priredilo, kolikor nam je znano, Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Zadruga je sklenila prirediti tečaj o luženju in detailnih risbah za vajence. Pomočniki in vajenci se bodo udeležili' vajeniške in pomočniške razstave leta 1927., da bodo pomočniki in vajenci videli praktično znanje. Zadruga bo tudi prosila ministrstvo, da se uvede pri mizarski zadrugi mojstrska preizkušnja. — K tajniškemu poročilu se je javil tov: Volčič, ki je protestiral proti delu v tukajšnji moški kaznilnici. Povedal je, da je sedanji ravnatelj moške kaznilnice vloge mizarske zadruge utemeljil na tak način, da je bilo pravdno ministrstvo primorano jo odkloniti s pripombo, da vloga ne odgovarja dejstvu (da vloga vsebuje neresnične podatke). Zadrugo sta zastopala narodna poslanca gg. Pivko in Žebot, vendar pa vse brez uspeha. Da se dokaže, da je bila zadružna vloga utemeljena in da se v moški kaznilnici res izvršujejo mizarska dela, naj vsi člani navedejo vse konkretne primere, da se stvar obnovi pri merodajnem ministrstvu. Fakti so: tukaj! Kaznilnica dela za uradnike, ki si kupujejo vile. In ti uradniki so plačani iz javnih bla-gajen, kot javni nameščenci, kamor se stekajo naši težki davki. Oni pa ne dajo nam zaslužka, pač pa kaznilnici. Proti temu protestirajo' vsi mizarji in se bo podvzelo korake na merodajnem mestu, da se to odpravi. Ako bi kaznilnice izvrševale delo; z rokami kaznjencev, bi bilo toi še opravičljivo s tem, da mora kaznjenec delati, da s tem zasluži vsoto, katero izda država za njega. A kaznilnice so si nabavile strojne naprave in izvršujejo ta dela strojno in tako uničujejo malega obrtnika, ki se mora truditi in izvrševati delo le s prostimi rokami. — Nadalje omeni, da se vrši letos vi Mariboru pomočniška in vajeniška razstava. Gotovo so že vsi dobili tozadevna vabila in priporoča, da naj se prav krepko podpira pomočnike in vajence, da se v velikem številu udeležijo razstave in da s tem pokažejo javnosti svoje znanje. — Načelnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Bureš je izjavil, da mu je dana izredna čast, ko vidi, da se je začelo zadružno delovanje tako lepo razvijati. Pozdravlja (a pokret in prepričan je, da se pomanjkljivosti, katere je slišal pri čitanju zapisnika v najkrajšem času odstranijo. Cilede šušmarstva pa vabi zadrugo, naj vselej, ko bo pošiljala prijave na merodajna mesta, pošlje prepis tudi Splošni zvezi, d'a more tudi ona vplivati pri oblastih, da se take opravičene ovadbe upoštevajo in da se krivce kaznuje. Radi zaključka zveznega odbora proti interesom mizarske zadruge pri izdelovanju tehtnic, ima težek položaj. Vprašati tangiranc zadruge ni umestno, ker vsaka le svoje trdi. Radi tega je zveza primorana jemati srednjo pot in se priključiti mnenju, ki je pravilno. Kar se pa tiče volitev mizarjev z zvezni odbor, je to stvar zadruge, da si izvoli svoje člane v zvezni odbor na zveznem občnem zboru, ki se bo vršil meseca aprila. — Sklepni račun in izkaz o premoženjskem poslovanju za leto 1926. je odobril in podelil načelstvu po predlogu računskih pregledovalcev gg. Simona Forstneriča in Aleksandra Belina absolu-torij. Za proračun za poslovno leto 1927. (sklep seje načelstva z dne 17. marca 1927.) so glasovali vsi navzoči, razen tov. Majcena. Kot delegati za Splošno zvezo1 so bili izvoljeni: Alojz Munda, Jože Volčič, Anton Marušič in Ivan Koser od Sv. Martina. V pomočniški odbor so bili izvoljeni: Aleksander Belina, Fran Ribič, Simon Forstnerič in Ivan Paitz. Kot računska preglednika sta bila izvoljena za leto 1927. tov'. Majcen in Ivan Stavdinger. Kot prisednika pri preizkušnji pa tov. Ivan Šaferič in Štefan Rusi. Tov. Josip Kolarič je izločen. — Tov. Volčič je poročal o spisu mizarske zadruge v Celju in to po inicija-tivi razgovora s tovariši iz Celja na zveznem občnem zboru, da bi stopile vse mizarske zadruge v mariborski
oblasti v medsebojne stike in’da bi druga drugi poročala o svojih sklepih. V spisu poroča celjska zadruga, da sc je sklenilo, da je učna doba treh let prekratka in da se vajenec, zlasti brez zadostne šolske izobrazbe, tega obrta v treh letih ne more izučiti. -Na podlagi tega je predlagal, naj bi se tudi pri mizarski zadrugi za Maribor vpeljala štiriletna učna doba. Po daljši debati tov. mojstrov in pomočnikov se je sklenilo, da sc sprejme vajence na 4 leta in dobi vajenec zadnje leto: učne dobe primeren honorar. Ako pa mojster izjavi, da vajenec ni zmožen dela po svoji lastni krivdi in da se ga ne more honorirati, naj o tem razpravlja komisija, ki bo sestavljena iz mojstrov in pomočnikov. če pa dobi vajenec hrano in stanovanje, ne dobi nobenega honorarja. Ta predlog je bil sprejet proti dvema glasovoma. —• Pri «slučajnostih»/se je oglasil še tov. Ribič radi šušmarstva in tov. Volčič radi Samopomoči, mojstrske preizkušnje in Obrtnega Vestnika.
Občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru se bo vršil 24. aprila t. 1. v Mariboru. Natančnejši podatki so razvidni iz vabil.
Občni zbor Bolniške blagajne samostojnih mojstrov v Ljubljani. Dne 16. marca t. 1. se je vršil redni letni občni zbor v salonu «Pri Mraku* pod predsedstvom g. Aleksandra Gjuda, ki je v svojem poročilu omenjal, da je letos v blagajni velik primanjkljaj, in sicer radi tega, ker se je lansko leto vpeljalo plačevanje prispevkov po poštnih položnicah, kar se pa ni obneslo). Spominjal se je na to med letom umrlih\ članov gg. P. Oražna, Pr. Stareta, Iv. Potokarja in A. Mihalička. — Po poročilu tajnika gosp. Ivana Jakopiča je podal svoje poročilo blagajnik gosp. Ivan Kersnič, ki izkazuje 27.245 Din dohodkov in 36.729 Din izdatkov, starostni podporni sklad pa znaša 46.565 Din. — Na predlog računskega preglednika g. Ivana Rozmana se je podelil odboru absolutorij. — Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni v odbor gg.: Aleksander Gjud, Ivan Gjud, Ivan Kersnič, Ivan Jakopič, Rudolf Geyer, Ivan Aleš, Štefan Rožič, Štefan Špeletič, Alojzij P.rjavec, Ivan Kosec, Ivan Breskvar in Pavel Vrtačnik. Za namestnike gg.: Karel Vidmar, Ivan Letnar, Alojzij Šimnovec. Za preglednike računov: Alojzij Barle, Ivan Rozman, Ivan Mihelčič. Za namestnike preglednikov računov: Engelbert Franchetti, Pran Podržaj, Pran Jager. •— Pri spremembi pravil se je razvila burna debata, po kateri se je sklenilo: l.SI. aprilom 1927. se uvede zopet pobiranje mesečnih prispevkov potom inkasanta. Torej s tem dnem preneha plačevanje na čeke. 2. Glede posmrtnine se je sklenilo, da plača blagajna samo 750 Din; člani pa za vsak smrtni slučaj 10 Din; pobrano vsoto se izplača svojcem takoj. 3. Z ozirom na to, da izplačuje blagajna dnevno podporo v znesku 35 Din, se je sklenilo povišati mesečni prispevek od 23 Din na 30 Din, pri čemer je že vštet prispevek za starostni podporni zaklad. Pripominja se, da se izplačuje dnevno podporo še vedno v znesku 35 Din in pa prvo pomoč zdravnika, torej kot do sedaj. 4. Glede izbire zdravnika je dana pacijentom prosta po t, pač pa se priporoča v1 prvi vrsti naš zaupni zdravnik g. dr. Rus. 5. Ponovno se opozarja članstvo, da vsaj v1 teku treh dni prijavi svojo bolezen blagajniku, ker se v nasprotnem primeru nikakor ne more vzeti bolezni na znanje ter izgubi bolnik popolnoma pravico do podpore. 6. Vsakega člana, ki v teku treh mesecev ne poravna članarine, se smatra za izstopivšega. Če obnovi članstvo, se ga smatra kot novovstopivšega in s tem dobi pravico do bolniške podpore šele po dveh mesecih. 7. Ker bo dosegla glavnica starostnega podpornega zaklada letos določeno vsoto, se bo pričelo s 1. januarjem 1928. z izplačevanjem podpor onemoglim članom, oziroma njih vdovam. — Pri «raznoterostih» je
predlagal g. Mihelčič, naj bi odbor napravil nabiralne pole, s katerimi naj bi se pobiralo prispevke za 401etnico. Predlog je bil sprejet. Predsednik g. Aleksander Gjud se je na to zahvalil za udeležbo in zaključil občni zbor.
Obrtno društvo na Jesenicah sporoča svojim članom in vsemu obrtništvu, ki je prijatelj planinskih izletov, da priredi v prihodnjih mesecih izlet v Mojstrano in k Perič-niku. Pot k Peričniku je lepa in složna, zato vabi dlruštvo vse svoje prijatelje, da se izleta v' čim večjem številu udeleže. Odpeljemo sc z jutranjim zletniškim vlakom z Jesenic v Mojstrano, kjer bo skupni zajutrck. Nato odidemo pod vodstvom domačih obrtnikov k Peričniku. Razkazali nam bodo krasote naših planin in našega očaka Triglava; popoldne pa obiščemo na Dovjem našega zaupnika in poznanega prekajevalca, ki nas bo postregel s pristno domačo šunko in izvrstno kapljico. Pri tem pa bomo občudovali naše planine, bregove in strmine. Zvečer se odpeljemo seveda z zadnjim vlakom. Postavili se bomo z gorenjskim orkestrom, ki je samo pri nas, na Gorenjskem, doma. Dan izleta bomo pravočasno javili v dnevnem časopisju in «Obrtnem Vestniku*, že danes pa vabimo vse prijatelje našega Obrtniškega dlruštva, da sc z nami poradujejo v svežem gorskem zraku. Nadalje prosimo vse one, ki dopisujejo na naše društvo, da naslavljajo vsa pisma na naslov predsednika Ivana Gogala, Jesenice, da se s tem izognemo morebitnim pomotam. Na Jesenicah se je v zadnjem času ustanovilo še eno obrtno društvo, ki ga pa seveda vsi poznamo in vemo, koliko je obrtniškega na njem. Mnogo obljublja svojim članom — čas pa bo pokazal, koliko bo tudi1 dalo. Strnimo svoje vrste!
dornača
o Haska cikorija je
a !zurstna in tzciafna! n
Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah je na svoji
zadnji seji, ki se je vršila 27. marca v Lescah, med drugim razpravljala tudi o brezbrižnosti, ki vlada med mojstri glede prijave pomožnega osobja. Sklenilo se je, da se bo v bodoče proti vsakemu, ki svojih vajencev in pomočnikov ter pomočnic ne bo pravočasno prijavil, najostreje postopalo po zadružnih pravilih in tozadevnih sklepih zadružnega občnega zbora. Zadrugi so bili javljeni žalostni primeri, ki kažejo, da se obrtniki še premalo zavedajo važnosti obrtnega naraščaja, zlasti pa dolžnosti, ki jih imajo napram vajencem. Zadruga bo skrbno pazila, da bodo vajenci pri takih mojstrih, ki bodo zmožni napraviti iz vajencev poštene, trezne in sposobne obrtnike. Ponočevanje in pijančevanje ni za vajence in vse, ki se tega ne zavedajo prosimo, da vsak primer, ki jim je znan, takoj javijo. Opozarjamo nadalje, da naj mojstri in mojstrice ne dopuščajo, da bi bili vajenci in vajenke včlanjeni v kakih kakršnihkoli političnih društvih.
Razno.
Današnji številki smo priložili poštne položnice in prosimo vse cenjene naročnike, da naročnino za leto 1927. čimprej poravnajo'. — Uprava.
Šestdesetletnico g. Saksa je praznovalo ljubljansko
članstvo strokovne zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani dne 2. aprila t. I. — V ta namen se je vršil ob 20. uri zvečer pozdravni večer, združen z malo1 zakusko pri Mraku na Rimski cesti. Poleg
jubilanta se je udeležil tesa večera ff. ing. Dietrich, kakor tudi g. ing. Vrečko, številni zadružni odborniki in nekaj ljubljanskih tovarišev. Večer se je otvoril s pozdravnim govorom zadružnega načelnika g. Mihelčiča Ivana, ki je v kratkem orisal njegovo delovanje v stroki, kakor tudi njegovo nesebično delovanje v prid zadrugi, predvsem pa naraščaju. — Želel mu je še dolgo dobo let s prošnjo', da bo tudi v bodoče tako zvest član in odbornik. Ker še ni izšla tega dne številka «Obrtnega Vestnika» od' 1. aprila t. 1., v katero je napisal g. ing. Ditrich daljši članek o delovanju g. Saksa na elektrotehničnem polju, sc je isti prečital pri tej priliki. V članku, ki je bil medtem že objavljen, je orisano v kratkem njegovo delovanje tekom 40 let. Zadružni tajnik mu je poklonil kratko za ta večer zloženo pesmico. Vidno vzradoščen in ginjen se je zahvalil jubilant zadružnemu načelniku, g. ing. Ditricliu in tajniku, dalje vsem navzočim za njihovo pazljivost in je v svoji skromnosti zatrjeval, da tega ni zaslužil. Mariborski tovariši so se spomnili tega slavja z daljšo brzojavko, ki se je prečrtala. Neprisiljeno slavje sc je vršilo v najlepšem razpoloženju in obujali so' se med' starejšimi kolegi spomini na njihovo skupno1 delovanje v stroki pred davnimi, d'avnimi leti. Zadruga upa, da si je ohranil g. Saks ta večer v najlepšem spominu in le obžaluje, da se ga ni udeležilo1 večje število tovarišev.
Pogled na gospodarsko leto 1926., nova publikacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je naprodaj pri založnici sami in v knjigarnah.
Tehnika obdelave pločevin. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi pod vodstvom profesorja Tehniške srednje šole, g. Josipa Štirna tečaj «Tehnika obdelave pločevin®, namenjen v prvi vrsti za kleparske in kovinarske mojstre in pomočnike. Tečaj bo trajal predvidevno dva in pol meseca trikrat tedensko ob večernih urah. Interesenti naj prijavijo svojoi udeležbo ustno ali pismeno1 pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, najkasneje do 15. aprila t. 1. Otvoritev tečaja se bo pravočasno naznanila.
Izvoz suhih jedilnih gob v Južno Ameriko. Neka tvrdka v Južni Ameriki želi uvažati iz naših krajev suhe jedilne gobe. Natančen naslov tvrdke kakor tudi prepis njenega predmetnega dopisa je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Zavarovalni prispevki pri Okrožnem uradu za, zavarovanje delavcev. Na Okrožni urad za zavarovanje delavcev se vlagajo pogosta vprašanja glede višine zavarovalnega prispevka, ki ga sme delodajalec odtegniti delojemalcu od zaslužka. S tem v zvezi se tud'i pojavljajo pritožbe delojemalcev, da jim delodajalci odtegujejo previsoke prispevke. Vsled tega opozarja okrožni urad, da sme delodajalec v celoti odbiti nameščencu od njegove plače tedensko kot prispevek za bolniško zavarovanje, borzoi dela in delavsko zbornico1 pri dnevnem zaslužku Din: do 2-50 (I.) 0'38, odi 2-50 do 3 — (II.) 0-47, od 3'— do 3-60 (III.) 0-57, od' 3-fiO do 4.40 (IV.) 0-69, od 4-40 do 5-40 (V.) 0-85, od 5'40 do 6‘60 (VI.) IM4, od 6'60 do 8'— (VII.) 1-38, od 8 — do 9'f>0 (VIII.) 1-66. od 9'60 do 11-60 (IX.)) 2-— od' 11-60 do 14 — (X.) 2-41. od 14'— do 16-80 (XI.) 2-90, od' 16-80 do 20 — (XII.) 3-48, od 20- do 24-— (XIII.) 4-14, od1 24 — do 28‘80 (XIV.) 4‘97, od 28-80 do 34-— CXV.) 5-97, od 34-— db 40-— (XVI.) 7-04. Od 40 — do 48 — (XVII.) 8-28, od 48 — dalje (XVIII.) 9-94. V oklepajih so označeni mezdni razredi. Ako hočemoi dobiti na podlagi gornjega pregleda dnevni prispevek delojemalca v vsakem posameznem mezdnem razredu, delimo navedene vsote s 6. če pa tako' dobljeno vsoto1 množimo z delovnimi dnevi v mesecu, dolbimo mesečni prispevek. Pri-
spevki se računajo za; vse delovne dni in praznike v mesecu, izvzemši nedelj. Pri računanju prispevkov se končne vsote do 4 zaokrožijo navzdol, od 5 do 9 pa navzgor.
V	zaslužek v svrlio odmere zavarovalnih prispevkov se računajo le prejemki za r e d n i delovni čas. Prispevek za nezgodno zavrovanje odpade v celoti na delodajalca.
ZAHVALA.
Podpisani izrekam članom, posebno pa vodstvu: Obrtniške «Samopomoči» Zveze obrtnih zadrug v' Ljubljani najlepšo zahvalo^ za točno izplačilo' posmrtnine po umrlem članu g. Simonu Zalokarju, ki je dne 24. februarja t. 1. preminul v starosti 83 let.
Jakob Zalokar, kovaški mojster, Mojstrana 119.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika® Engelbcrt Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 5u par — isajmanjši znesen 5 Din. — >- glase je plačati v aaprtj lahko tudi v zn.unkah — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «01>rtni Vestnik»!
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Najtrpežnejše biče in pletene ovratnike za pse izdeluje sedlarski mojster
D. GOMIRŠEK
Rečica ob Savinji.
Zahtevajte vzorce! Razpošilja po dogovoru.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojini znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Premog in drva. (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠIOR, NOVI V0DMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg- št. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Naj večji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene!
Stroj
cefra ter odvija
žimo in volno!
Izdelovatelj
Fran Simon
Vrhnika
(♦
0
(♦
♦)
(t
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev.
♦ Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju |j Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu V	najvišje	mogoče obresti.
I Jamstvo za vse vlo-je in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor \ kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja Al še MESTO LJUBLJANA z vsem pre noženjem in davčno močjo. Ravno m radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi (f	cerkveni	in	občine občinski denar.
a\ Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, f)	ker	je	denar	popolnoma	varen.
A Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
^iSI«C33£ia£&aSSffia(93)»IBI
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam dl dl čl dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl & dl dl dl dl dl dl
e*
«5?
dl
dl
dl
dl
dl
dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl d dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl dl «9g d
Obrtna banka
o Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4
Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zauodu u Cjubljanl št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, uezane uloge po dogouoru primerno niše.
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dl
dididldldl&dZdldldl&dldldldldldldldldl
■■saaaai8isMwaBtft£Eiaiitti
s
B
ES
H
•
fi
B
m
a
a
9
S
9
a
kreditna banka
a
«s
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din (0,000.000- &
ljubliana Dunajska cesta
Podružnice in agencije:
Brežice
Celje
Črnomelj
Gorica
Kranj Logatec Maribur Metkovič Novi Sad
Novo mesto
Prevalje
Ptuj
Rakek
Sarajevo
Slovenj-
gradec
Split
Trst
A
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
■aa«SBH99aaaiii