- 15 3-
PlANlNSKI
VESiNIK.
Glasilo „Slo?, plao. društva'!
Štev. 10.	V Ljubljani, dne 25. oktobra 1899.	Leto V.
Češka koča na Grintavcu.
Poroča dr. K Chodounsky.
Dograjena stoji že v večno krasnih sneženih Savinskih planinah češka koča in dremlje tu pod stenami velikana Grintavca svoje prve zimske sanje. Severni vetrovi jo danes že obsipavajo s sneženimi odejami, in živa duša ne bode kalila do junija meseca mrtvega miru ne koči ne gorovju. Šele junija meseca se zopet prebude oni kraji ob grmečih plazovih, in v novo življenje se zdrami pod žarki toplega solnca prostorna kotlina, kateri načeluje češka koča.
Lani jeseni je dobil odbor Češke podružnice „Slov. plan. društva" po podružničnem občnem zboru nalogo, naj zgradi na Grintavcu planinsko kočo. Delo je danes dovršeno, a ne brez napora, ne brez težav. Da je delo srečno uspelo, je zahvaliti sotrudnike in prijatelje, pred vsem univ. prof. dr. Joh. Fr i s ch au f a, Fr. Kocbeka, načelnika Gornjegrajske podružnice, A. Lando, stavbnega svetnika v Pragi, Fr. Murija, deželnega poslanca in župana na Jezeru, in prof. arh. I. Podhajskega v Pragi. Imenovanim je češka podružnica dolžna zahvalo, ki jo jim izreka tem potom iz vsega srca.
Pripravljalna dela so se pričela s pogajanjem za pridobitev stavbnega prostora, ki je last Jezerske občine. Spričo nasprotovanja nemških agitatorjev je moral zaužiti jezerski župan marsikatero grenkost, predno se mu je posrečilo, da je ugodil željam Češke planinske podružnice. Bog mu to plati! Hkratu je izdelal g. prof. Podhajskj vse narise. Eadosti nam je vzkipelo srce, ko smo zagledali prvi naris bodoče koče!
Zimsko dobo že se je pogajal gosp. nadučitelj Kocbek v Gornjem gradu z delavci iz Kranjske in Štajerske, posebno s tesarji, mizarji in zidarji, katerih na
Jezerskem ni, nakupovati je tudi pričel vrvi, orodje in odeje, in izdeloval je nadrobni proračun za gradnjo koče. In ko je napočila spomlad, so dobili delavci od g. Murija prva naročila. Vendar so pa še dolgo zabranjevali sneženi plazovi pristop na lice mesta, in šele prve dni junija meseca je bilo to mogoče. Takrat se je pričelo z gradnjo nove ceste z Jezera k Štulerjevemu sedlu; to delo je vodil vodnik Uršič. Zgradila se je v gozdu dovozna cesta, da se omogoči vsaj deloma dova-žanje stavbnega gradiva na vozeh. Ko pa je bila cesta gotova, se je prebudilo v ondotnih gozdih novo življenje.
Na Jezero sta se pripeljala g. prof. dr. Frischauf in g. Kocbek ter šla z županom g. Murijem na Ravni, da so ustanovili koči prostor. Projektovano je bilo prvotno stavbišče na Zgornjih Ravneh v višini 1843 m. Toda izkazalo se je, da ni tam moči postaviti koče, ker ni prostora, ki bi bil varen pred plazovi. Določilo se je zato sedaj stavbišče na Dolenjih Ravneh, morda 250 metrov niže od prvotnega stavbišča. Danes smo od srca veseli, da se prvotni ukrep ni izvršil.
češka koča je divno postavljena na visoki skali, katere stene vise strmo v globino gozdov razsežne Gorenje Jezerske Kočne. Proti severu se izgublja vid preko raztresenih jezerskih koč tja proti Karavankam, katerih je videti kar štiri vrste na obzorju. Nad kočo se dvigajo proti jugu strmo v višinah tisoč metrov skalnate stene Grintavca, Dolgega grebena, Skute, Rinke, na vzhodni strani temena Mrzle gore, Babe, Golega vrha in Jezerske gore. Zapadno stran pa zapirajo zobati grebeni Kočne, za katerimi je videti vitki Storžič in Triglav. Okoli koče se plazi nizko drevje in cvete planinska roža in obilica drugih cvetlic, čeprav kopni ob desni in levi sneženo plazovje. Res, na desno in na levo od koče je videti sledove plazov, le ondi, kjer stoji koča, jih ni nikjer zaslediti; da jih tu sploh ni, dokazuje rast drevja in starost dveh ondotnih prastarih macesnov. Kraj je zavarovan proti plazovom po silni skalnati steni, ki se dviga nad kočo v višini 200 metrov, in ob kateri se razbijajo v stran, 100 metrov oddaljeno od koče. Razgled je razsežen in čudovit, slikovit in velikanski, v istini očarujoč, in naravno je, da si izvolijo češko kočo tudi zložnejši turisti za svoj cilj.
Znamenitost češke koče je, da izvira 20 korakov od nje v stran v hladni skali, osenčeni z drevjem, obilen studenec ledene kristalne vode, ki odteka glasno žuboreč po črnih strminah v globino. Koča je v istini kar najsrečneje postavljena, in ni ga morda ugodnejšega kraja za tako stavbo.
Ko se je bilo stavbišče definitivno določilo, so pričeli delati tesarji, mizarji in zidarji. Težaki so donašali gradivo, pred vsem deske, ki jih je bil po zimi nakupil g. Muri. Na Ravneh so stesali dve koči za prenočišče delavcem. V gozdu pod kočo so pa pričeli pod vodstvom Klinarjevim in Uršičevim sekati drevje. Da se ne pogreznejo v globino, je trebalo debla privezati, še predno so jih podrli; z velikimi težavami so zvlekli posekano drevje do stavbišča.
Med tem je bilo tudi stavbišče že prirejeno; skalovje je bilo že ¡zlomljeno in odstranjeno. Pripravljalo se je v dveh pečeh tudi apno, s Štulerjevega sedla
so pa donašali nosači nepretrgoma gradivo na svojih hrbtih. Od junija do 15. avgusta so nanosili 8000 desk, ogromno število lat, 15.000 kosov skodel, opek in tudi okna, duri in dr. Za donašanje 1 kgr od Stulerjevega sedla do koče se je plačevalo nosačem po ll/8 kr. Posameznik je prinašal po 80 kosov skodel ali 12 do 16 kosov opeke (64 kgr). Do Stulerjevega sedla se je pa gradivo na vozeh dovažalo.
Naravno je, da je pogoltnilo tako mučno donašanje gradiva veliko denarja. Kokodelcem se je plačevalo po 1 gld. 50 kr., mojstrom in načelnikom po 2 gld. na dan, vrhutega je pa dobil vsakdo posebno nagrado za izredno delo od 4. do 6. ure zjutraj in od 6. do 8. ure zvečer. Dolgo, do dne 1. avgusta, je delalo 65 delavcev. Njih tedensko plačilo je znašalo 1000 gld.
Češka koča.
Člani podružničnega odbora: dr. Prachensky s soprogo, dr. Franta in dr. Mareš so došli na stavbišče, delo nadzirat; došli so tja tudi arhitekt Podhajsky in inženir Štepan in pisec tega poročila z rodbino. Vsi so se laskavo izrazili o vrlini slovenskih delavcev.
Koča je zgrajena v čistem češkem slogu kmetiških stavb. Na krasnem svojem prostoru v veličastni gorski pokrajini se bode prav slikovito reprezentovala. Ob dveh plateh ima razkošen hodnik. V visokem pritličju je prostorna obednica, iz katere se pride v troje izb in v kuhinjo. V izbah bode 9 postelj. V zgornjih prostorih se prirede ležišča za turiste in vodnike. Pod kočo so klet in shrambe za drva. Vsi prostori so lično obiti z deskami; spričo tega so udobni in zavarovani proti mrazu. Podi so napravljeni iz dvojnih močnih desk. Streho krijejo
10*
deske, na katere so položene skodle v dve plasti; zato ne bode mogla vlaga zamakati koče. Ne manjka niti strelovoda, proti viharju in silnemu zračnemu tlaku, ki ga provzročajo plazovi, je pa zavarovana koča z močnimi železnimi vrvmi, ki so pričvrščene v skalo. — Pred kočo je urejen lep prostor z mizo in klopmi.
Tudi notranja oprava bode kazala posebnosti češkega sloga. Zanjo bodo skrbele češke dame.
Koča se otvori prihodnje leto julija meseca.
* *
* t •
češka podružnica je zgradila tudi že vrsto potrebnih cest. Široka, zložna cesta vodi po gozdu ob straneh Skuberja k Štulerjevemu sedlu, odkoder se podaljša tja do češke koče; treba le še pol kilometra ceste, ker je cesta v daljnem koncu že dogotovljena. Cesta ta je razkošna, vzpenja se le polagoma in je pristopna tudi neizurjenim turistom. Zgradile so se dalje ceste od koče tja na skalnate stene, ki vodijo k Mlinarskemu sedlu (2324 m) med Grintavcem in Dolgim grebenom; smer je odkazal stezi dr. Frischauf že pred 25 leti. češka podružnica jo je izvršila pod vodstvom Uršičevim za 200 gld. Steza je pač strma, toda varna, ker je na vseh nevarnejših krajih zavarovana. Podružnica je imenovala to stezo na čast možu, ki si je pridobil največjih zaslug za Savinske planine, Frischau-fovo stezo.
V 2l/s urah je moči dospeti od koče na Mlinarsko sedlo; tu se pa združuje kar cela vrsta cest, ki sta jih zgradila Slov. plan. društvo in D. 0. A. V. Lahko je odtod dospeti na Grintavec, na Skuto, na Dolgi greben, na Kinko in tudi na Kokrsko sedlo, kjer stoji Zoisova koča.
Steza na Einko, ki jo je zgradila Savinska podružnica, in za katero je podarila Češka podružnica 200 gld., je najznamenitejša pot po grebenih v Alpah sploh, ker sta z njo zvezana Mlinarsko sedlo in Okrešelj.
Za prihodnje leto je projektovana gradnja pota od češke koče k Savinskemu sedlu; s tem bo dograjena glavna skupina potov.
Iz „Alpskega Vestnika".
* * *
S tem smo podali svojim čitateljem poročilo načelnika češke naše podružnice o češki koči, ki je bila letos na Grintavcu zgrajena v znak, da je našlo naše društvo v čehih navdušene prijatelje in podpornike. Koča ta nam pripominjaj, da se je združil z nami češki narod v skupno delovanje, in budi v nas nado, da je s tem činom zagotovljeno utrjenje medsebojnih narodnostnih zvez, ker bode ravno turistika oživila ter trajno in izdatno pospeševala obiskovanje slovenskih dežel po čehih.
Bodi na tem mestu še poudarjeno, da so si pridobili izmed odbornikov češke podružnice največjih zaslug za gradnjo češke koče gg.: dr. Stanislav Prachensky, dr. B. Franta in dr.J^lareš.
Planica.*)
Jos. Lavtizar.
Na visokem Gorenjskem, kjer je vodna meja med Savo in Dravo, stoji 868 metrov nad morsko gladino precej zanemarjena slovenska vas Rateče, ki broji 130 hišnih številk. Kraj ima svojo župnijo in občino ter blizu 1000 duš. Ljudstvo je rod živinorejcev in pastirjev, dokaj nedostopno napredku, nezaupno vsaki novejši ideji, držeče se starih podedovanih dobrih in slabih navad, kratko: nekaka posebnost v kulturnem oziru glede običajev, noše in govorjenja. Dobro je za take ljudi, ki se za same lepe besede ne zmenijo veliko, da jih predrami včasih kak večji naval iz vsakdanjega življenja ter jim da nekoliko vee pojma o narodni zavesti. Kako so torej gledali in se čudili, ko je prišlo 3. septembra letošnjega leta v mirno vas toliko število slovenskih izletnikov.
Ako se obrneš iz Rateč naravnost proti jugu, te pot pripelje po petčetrt-urni hoji v podnožje Julijskih Alp. Kako krasno je to potovanje za vsakega, ki ima le količkaj čuta za naravno lepoto! Peščeni nasipi, črez katere stopaš, ti kažejo, kako kruto gospodarijo tod hudourniki ob nevihti. Gore se pomikajo na obeh straneh vedno bolj skupaj, in navpične stene se vzdigujejo nad teboj. Izmed peska poganja pritlično ruševje, na tisoče planinskih cvetlic v vseh barvah razveseljuje oko, v omotičnih višavah kroži s čudnim krikom planinski orel, na uho ti doni žvenketanje zvoncev kodravih ovac, in semtrtja začuješ uk pastirjev, ki se razlega kakor v velikem resonatorju med skalovjem. Slovensko planinsko društvo je postavilo ob potu na vsakih 50 metrov višine tablico, da veš, koliko više si prišel. Teh tablic je četvero, in sicer v višavi 900, 950, 1000 in 1050 metrov. Toda ne misli, da je hoja težavna; razen par nizkih klancev je pot le nekoliko napeta, da se celo kolesarji vozijo po njej.
Dospeli smo v Planico! To je zelena ravnina, obdana z visokimi gorami. Ta nenavadno lepi gorski kotiček je do zadnjih let sameval skoraj neznan v slovenski zemlji. Sedaj smo šele spoznali njega divno lepoto, katero hočemo ceniti tembolj, ker je tukaj izvir dolinske Save-Nadiže. Toliko ljudi in tako odlične družbe Planica še ni videla nikdar, odkar je prišla iz Stvarni kove roke. Vse je bilo veselo in navdušeno. Cesarske zastave in domače trobojnice so veselo vihrale v zraku. V navzočnosti gorskih glavarjev (ime jim je: Jalovec 2655 m, Mojstrovka 2367 m, Strug 2291 m, Visoka Ponca 2280 m, Veliko sleme I9i0»w, Ciprnik 1763 m), ki se naslanjajo v prijateljskem krožku drug na druzega ter se vzpenjajo s sivimi glavami proti nebu, se je opravila sv. maša. Njene posamezne dele je naznanjeval 400 leten zvon, ki so ga pripeljali iz Rateč ter mu napravili tukaj zasilen stolpiček. Tako milo se je razlegal njegov glas (Is) v tej gorski samoti, da je ostal gotovo vsakemu v spominu.
*) Ker smo ta spis prepozno prejeli za mesec september, ga drage volje priobčujemo v tej številki.
Po božji službi je otvoril predsednik „Radovljiške podružnice" Slovenskega planinskega društva, g. Hugon Eoblek, novo zasnovano kočo z navdušenim govorom. Potem se je razvila živahna zabava pod milim nebom. Vrlo dobro sta nas kratkočasila izborna radovljiška godba in slavnoznani blejski pevski zbor. Dva gostilničarja sta imela dovolj posla, da sta mogla postreči vsemu ljudstvu. Mnogo izletnikov je plezalo k bistremu viru Save-Nadiže, ki izvira 118 metrov nad kočo. Po zelenih livadah pa se je brezskrbno kretala množina ljudi, sicer neenakih po stanu in omiki, pa vendar edinih v občudovanju prirodne krasote. Tudi rateški pastirji so imeli ta dan praznično obleko, katere nimajo ves čas svojega bivanja v planinah, ter strmeč gledali, kaj vse to pomeni. Celo prosjaki so izvedeli za ta narodni praznik, in tudi Ipavk ni manjkalo z južnim sadjem, Na vso tolikanj različno skupino pa so ponosno zrli sivi velikani, dvigajoč svoje imenitne pleše kvišku, kakor bi hoteli reči: Kako majhen in neznaten si ti, o človek!
Hitro, prehitro je minil čas. Toda na svidenje drugo leto, krasna Planica!
Na planinah.
Spisal A. Trstenjak.
(Konec.)
Proti temu, da človek ne more dihati, ko je dospel v visoke višave, ne pomaga nobeno junaštvo; največja energija tu omaga. In vendar se Mosso pripravlja na Gaurisankar in misli, da mu bode mogoče priti do vrhunca. Na podlagi poskusov in opazovanja na gori Monte Eosa sklepa on, da se človek polagoma privadi razmeram razredčenega zraka. Ako ptice letajo 8000 m visoko, se bode človek mogel tudi počasi povzdigniti do tolike visočine.
Brata Schlagintweit sta poskusila priti na Gaurisankar in sta v letih 1854. do 1856. dospela do 6787 metrov. Conway je v Karakorumu dosegel do 6887 metrov. Zurbriggen je prišel s Fricem Geraldom do 7300 metrov visoko.
Velika težava na takih ekspedicijah je to, da ni dobiti ljudi, kateri bi mogli prenašati vse ovire na planinah, to je, ni takih, ki bi bili toli težavnim turam dosti privajeni. Vendar bi se dalo z razumno organizacijo tudi to doseči. Mosso je že vse natanko preračunil, koliko ljudi bode potreboval, da bodo nosili instrumente in provijant, in koliko hrane bode vsak posamičnik potreboval za ves čas. Določil je število postajališč ali taborjev od znožja do vrhunca Gaurisankarja. Med temi postajami bode stalna zveza. Najel bode evropske in azijske voditelje; evropske bode rabil za najvišje visočine, domačine pa za dolenje dele himalajskega pogorja. To je potrebno radi tega, ker so evropski voditelji manj dovzetni planinski bolezni; domačini so tej bolezni bolj podvrženi in, kar je mnogo, nimajo v to potrebne moralne moči. Tudi ne spraviš nobenega Azijca na Gaurisankar, ker mu je Himalaja sveto pogorje, in ker misli iz verskih razlogov, da je Himalaja sploh nedosežen.
Vse dosedanje planinske hoje so se vršile prehitro. To je velika napaka. Hitra hoja ima slabe nasledke. Ako prehitro hodimo, ni namreč časa, da bi živčevje prilagodili delovanju razredčenega zraka; nadalje se organizem ne more privaditi mrazu, in končno nastopa utrujenost, ki vzame človeku energijo. V takih slučajih pobije planinska bolezen tudi najmočnejšega človeka.
Mosso je v tem oziru prvi razumno postopal. Ko je vodil svojo ekspedicijo na Monte Bosa, je prehodil z njo vsak teden le 1000 metrov, tako da so se njegovi ljudje popolnoma privadili mrazu. In poleg tega jih je poprej še dobro treniral. Kdor hoče iti na 8000 m visoke planine, mora po njegovem mnenju najprvo poskusiti samo do 5 do 6 tisoč metrov in potem nazaj.
Tisto ekspedicijo, katero bode vodil Mosso na Himalajo, bode vežbal na Monte Bosa, kjer je sam skrbel za vse udobnosti. Ko jo izvežba in utrdi, potem šele krene na Himalajo.
Oglejmo si Monte Boso s tega stališča.
Lani so pričeli staviti observatorij na vrhu Grifetti (4500 m). Ta observatorij bode namenjen proučevanju planin, neba, fizičnih prikazni zemlje in življenja na prostoru večnega snega. Iskali so mu temelja, a niso ga mogli najti, to je, niso mogli najti skale, na katero bi ga postavili. Kopali so v led, in ker niso nikjer našli trdnih tal, ni jim preostalo nič drugega, nego da so podaljšali v to svrho kočo „kraljice Margerite", ki stoji na trdni skali. Kakor koča, tako je tudi observatorij krit z bakrom, žice vodijo v sneg, in to so najboljši strelovodi za planinske koče.
Na Montblancu (4810 m) sta dva observatorija: starejši Vallotov in novi, z mnogimi žrtvami postavljeni observatorij Janssenov. Montblanc je najvišja planina v Evropi. Turist Jacques Balmat gaje zmagal prvi 1. 1786. Hoja je sicer opasna, vendar tudi francoske žene prihajajo do vrhunca. Od leta 1893. stoji na vrhuncu Janssenov observatorij, ki pa ne bode tam dolgo stal. Ker nima trdne podlage, se udira v sneg. To je naravno. Vsako leto pade na Montblancu toliko snega, da se vsled teže novega snega spodnje plasti vedno bolj stiskajo in upadajo. Tako se Janssenov observatorij razruši, še predno bode mogel koristiti znanosti. Leta 1881. je stotnik Gonella prekoračil Montblanc. Na vrhuncu je našel široko razpoklino. Voditelj Alfons Pavet pa je pred 10 leti videl na vrhuncu Montblanca 100 m globoko razpoko. Danes je to drugače. Skala, ki tvori vrhunec, leži 20 m globoko pod snegom. Da bi jo našli, so kopali tunel in zasledili v globočini 15 m kamenje. Usodo Janssenovega observatorija torej lahko danes prorokujemo : zagrebe ga sneg. Da pa je vrhunec Montblanca vedno enako visok, vzrok je to, ker novi sneg vedno razriva spodnje plasti.
Za izletnike na ledenike Monte Eosa gradijo sedaj novo postajo 3000 m visoko v bližini hotela Ool d'Olen. Ta postaja bode imenitna; imela bode 20 sob, v katerih bodo laboratoriji za geofiziko, meteorologijo, biologijo, botaniko in fiziologijo; za astronomijo bode posebna kupola z refraktorjem. Eden sluga in eden asistent bodeta tu stalno bivala.
Etna je 3313 m visoka. Ob znožju je 65 vasi s 300.000 dušami. Do visočine 1100 m raste trta, do 2200 drevje. V visocini 3000 m stoji observatorij. Sonnblick v Visokih Turah (3103 m) ima od 1. 1886. meteorološko postajo, najvišjo vremensko kočo s stalnim bivališčem ljudi v Evropi. Pic du Midi de Biggore (2877 m) v Pirenejih ima na vrhuncu observatorij.
Toda vse te observatorije nadkriljuje Monte Bosa ne le radi udobnosti, nego tudi radi instrumentov. Tu se človek čuti varnega pred nevihto, pred snegom in pred ledniškimi ulomi, ker nahaja varno zavetišče v gorkih sobah. Za kurjavo se uporabljajo drva, ne pa petrolej kakor na Montblancu, torej je tudi kurjava cenejša.
Mosso bode skrbel, da se mu vodniki privadijo mrazu. Na to se je do danes premalo gledalo in pazilo, in vendar je to zelo važno. Človek se more privaditi mrazu do 40°, toda ne kar mahoma, ampak polagoma. Prememba temperature ne sme biti nenadna, nego organizem se mora le počasi prilagoditi vedno nižjim stopinjam temperature, Monte Bosa mu bode v to svrho izborno vežbališče.
Pripoveduje nam nadalje, da je boljše, da se angažujejo taki, ki več, oziroma ki mnogo jedo, toda ne požeruhi. To je naravno. Boljše je, da se uporablja tvarina, to je hrana, katero uživamo, nego da jemo sebe, kajti ako nimajo organi tvarine, potem se lotijo dragocenih zalog svojega telesa. Kdor torej več je, bolj in uspešneje kljubuje utrujenosti. Vse, kar izsesava organizem, oslablja pogoje za upornost.
„Jaz upam", tako završuje Mosso svoje poročilo o pripravah za himalajsko ekspedicijo, „da mi bode možno dokončati te študije, ki so bile namen in sanje moje zadnje ekspedicije. Ako pa se ne izpolnijo nade moje, upam, da drugi fiziologi, ki so učenejši in mlajši od mene, dovrše moje na Monte Bosa započete študije".
Želimo mu zdravja in potem srečno pot. Ves turistiški svet bode v duhu zrl za njim, kako se bode plazil po snegu in ledu, kako bode prezebal. Jekleno energijo ima in razum, in ako bo imel sape, posreči se mu to, česar niso mogli pred njim doseči niti Schlagintweita niti Conway. In ko postavi svojo nogo na glavo v nebo kipečemu velikanu, takrat bode slavila turistika največje slavje svoje.
Na Snežnik (1796 m).
Spisal Strnitislci.
Snežnik mu* je sosed, ki megle redi in glavo zeleno prof solncu drži. Pošilja črez mejo pogled velikan, kam plovejo ladje, kaj dela Istran.
Miroslav Vilhar.
Težko sem čakal, da je prišel k meni prijatelj za nekaj dni v stari Lož na počitnice, a še teže sva čakala potem lepega vremena, da bi polezla na mogočni Snežnik. Kako resnično poje Vilhar, ko pravi, da Snežnik „megle redi"! In res.
* Javorniku.
redki so dnevi, da bi mogel turist naleteti na Snežniku čisto jasno jutro. Loškim okoličanom in Kraševcem Snežnik prorokuje vreme: če ima v jutru na glavi megleno kapico, gotovo bo tisti dan dež, bodisi še tako jasno nebo.
Malone vsako jutro sva s prijateljem hodila zarana na vrt gledat, ima li Snežnik „kapo"; a vsako jutro nama je preprečila gosta njegova megla namero, da bi odrinila.
Bilo pa je po večdnevnem deževju, ko se je nebo popolnoma ujasnilo; niti enega oblačka ni bilo videti na prostranem nebu; tudi Snežnik je bil snel temno kapico. Vzradostila sva se.
„Torej danes odrineva", mi je rekel prijatelj.
„Da", sem mu odgovoril, „ali poprej morava naznaniti prijateljema v bližnjo vas, da se tudi ona udeležita najinega izleta".
Napisal sem drobno pisemce ter ga odposlal. Naročil sem jima, naj prideta kar v Leskovo dolino, kjer se gotovo srečamo.
Ravno je bila v mestnem zvoniku ura tri, ko sta se pomikali po cesti skozi mesto dve čudni postavi: na ramah zelena nahrbtnika, v rokah dolgi gorski palici, čudni „figuri" v naših krajih! Ljudje so naju pogledovali, midva pa sva moško stopala mimo njih.
Solnce je pripekalo z vso silo, ko sva prišla ven iz mestnega zidovja. A potolažila sva se; saj je najino oko zrlo na jasni, črno-modri Snežnik, ki je stal pred nama še v „neskončni" daljavi. Po enourni hoji po beli cesti sva prišla do lepega knežjega grada Šneperka. Hladna drevoredova senca naju je branila vsaj nekoliko časa vročim solnčnim žarkom. Kmalu sva bila v zaželjenem gozdu. Srečavala sva i-azlične voznike; nekateri so vozili z lazov seno, drugi hlode.
Stopala sva čvrsto skoro dve uri, ko prideva do razpotja; ena cesta na levo pelje na Klansko polico in dalje proti Reki, druga na desno pa skozi Leskovo dolino na Pivko. Obenem sva zagledala izza gostega smrečja bele koče bližnje Leskove doline. Se pet minut, in bila sva tam. Hodila sva od doma ravno tri ure.
Selo Leskova dolina šteje šest hišic, ki so vse last šneperškega kneza. V eni je „Turisten-Herberge" primorske sekcije D. u. 0. A. V-a. Ta hiša je največja, kar jih je v selu. Gostilnica „v zelenem gozdu" pa služi največ gozdarjem, ki tukaj stanujejo, in voznikom; tudi tisti redki turisti, ki lezejo na Snežnik, se ustavljajo v njej.
Kako sva bila vesela, ko sva zagledala pred gostilnico prijatelja iz bližnje vasi pri kozarcu vina. Odložila sva „prtljago" ter prisedla. Zabavali smo se prav prijetno. Hitro nam je potekal Čas. Povečerjali smo nekoliko ter sklenili, da odidemo ob osmih zvečer.
Dasi Snežnik ni izmed onih gora, na katere je priti le s težavo na vrh, smo si vendar vzeli vodnika. Hoteli smo biti gori že ob solnčnem vzhodu, ker ga še nobeden izmed nas ni opazoval s kake višje gore. Vodnik je dejal na ramo
sekiro, v žep pa kos domačega kruha. Eden 'izmed nas pa je vzel svetiljko, ki nam jo je ponudila prijazna gostilničarka.
Odšli smo. Nebo je bilo jasno kakor steklo; na njem so se prikazovale nebrojne zvezde, tam izza gozdnatih gora pa je priplavala mednje bleda luna ter sipala svoje medle žarke na nas. Prav po turistovsko smo stopali za vrlim vodnikom po poti, katero je bila zaznamenovala precej iz Leskove doline primorska sekcija D. u. 0. A. Y-a. Zamolklo so odmevali glasovi gorskih palic po tihem gozdu. Zdajpazdaj smo zbudili skočno srno, da je preplašena zbežala pred nami po kameniti poti.
Kmalu smo prišli Da cesto, ki se za četrt ure od Leskove doline cepi od one, ki pelje na Pivko. Ta cesta služi največ voznikom, ki hodijo po oglje na Mezelišče (sp. k. Mezeljištje). Počasi smo stopali dalje ob visokih, skoro navpičnih stenah in stoletnih bukvah. Po gozdnih kotlinah se je razprostiral gost dim iz ogljarskih kop.
Hodili smo od Leskove doline skoro poldrugo uro, ko smo prišli do male ravnice ob cesti. Tu se ustavi naš vodnik ter nam pokaže tablico, na kateri je v nemškem jeziku napisano: „Na Snežnik". „Tod pojdemo kmalu po polnoči gori. Zdaj pa idimo v „bajto", je rekel vodnik. Začudili smo se. Mislili smo, da je kaka planinska koča, kjer bodemo prenočili; slišali nismo pa še nikoli o njej. Za pet minut pa zavije naš vodnik na desno s ceste. Kmalu je stala pred nami tista pomenljiva „bajta". Bila je to dobro ohranjena, a zapuščena ogljarska koča. Tri navadne, iz desk zbite postelje so stale ob straneh, v njih pa so bile nalomljene drobne smrekove vejice. „No, tu bodemo spali do dveh", je dejal vodnik, Mi pa smo bili zadovoljni, da, celo veseli.
Vodnik pa je razcepil nekaj suhih drv, katerih je po gozdu v obilici, ter zakuril sredi koče ogenj. Veselo je plapolal plamen Odložili smo svoje reči, posedli po posteljah ter se zabavali. Ko pa se je razgorelo ter je nastala žrjavica, smo legli na trde postelje ter sladko zaspali.
(Konee prihodnjič.)
Društvene vesti.
f Anton Rodošek.
Dne 17. t. m. je umrl v ljubljanskem „Leoninu" preč. g. Anton Bodošek, župnik v Mozirju na Štajerskem. Blagi pokojnik se je rodil leta 1841. pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in je v najboljšem spominu, koder je služboval kot duhovni pastir. Bil je tudi načelnik gornjegrajskega okrajnega zastopa, Savinski podružnici Slov. plan. društva pa že od početka vnet in
požrtvovalen član. Dne 19. t. m. ob 5. uri zvečer smo spremili obče priljubljenga rodoljuba k večnemu počitku na ljubljansko pokopališče. Pogreba se je udeležil poleg več stanovskih tovarišev s Štajerskega in mozirskih župljanov tudi osrednji odbor Slov. plan. društva s svojim načelnikom.
Lahka mu slovenska žemljica!
Novi člani:
Osrednjega društva: Gd. Milan Pajk, c. kr. učiteljišča profesor v Ljubljani.
Za spomenik Ivane Stein so darovali p. n. gg.: Eoza Guth, Suhay, Bener, Mubold, A. Mubold, Obermayer, Mimzl, Har-matter po 2 gld , R. Schonta, Alfred Eisen-hut po 1 gld., Igo Fertin, Erih Schonta in Gizela Eisenhardt po 50 kr.
Predavanje v Radovljici. Radovljiška podružnica opozarja svoje Slane, da bode g. Stiasny predaval v nedeljo, dne 29. t. m., v salonu restavracije g. V. Hudovernika o svojem potovanju po Ruskem. Po predavanju bo petje. — Začetek ob treh popoldne. Vstop prost. Po članih vpeljani gostje dobrodošli.
Otvoritev koče na Boču se je vršila na slovesen način v ponedeljek, dne 18. septembra t. 1. Bralno društvo v Studenicah je nameravalo prirediti v nedeljo popoldne dne 17. septembra veliko ljudsko veselico na vrtu gospoda Koropca s petjem, godbo, plesom, šaljivo pošto, menažerijo, različnimi igrami i. t. d. Običajno slabo vreme pri takih planinskih slovesnostih je tudi sedaj napravilo zgago. Dež je lil v nedeljo skoraj ves dan in s tem provzročil, da je bila veselica slabeje obiskana in se ni mogla tako izvršiti, kakor je bilo namenjeno. Navzlic temu se je veselica vršila v prostorih gospoda Koropca. Mešani zbor bralnega društva, pomnožen s pevci in pevkami iz raznih krajev, je pel dovršeno razne narodne in druge lepe pesmi, svirajoča godba pa je prijatelje plesa izvabljala na plesišče.
Predsednik bralnegav društva, prečastiti gospod župnik Martin Zekar, je na večer pozdravil vse udeležnike veselice, posebej pa še zastopnika osrednjega odbora „Slov. plan. društva", g. M. Verovšeka iz Ljubljane, in načelnika „Savinske podružnice", g. Fr. Kocbeka iz Gornjega grada. Prvi je v navdušenem govoru zahvalil bralno društvo in njega vrlega predsednika za prireditev veselice ter sporočil pozdrave osrednjega odbora, drugi pa je zahvalil pevke in pevce za lepo petje. Šaljiva pošta je izvabila mnogo smeha, saj je poštna upraviteljica, gospodična I. Majhen, imela mnogo opravka. Sploh je bila vsa zabava prav prijetna. — Za drugi dan se je sklenilo, da se bo vršila slovesna otvoritev koče ob vsakem vremenu.
Na veselje vseh se je v ponedeljek nebo zjasnilo in močno pomnožilo število udelež-
nikov, ki so zjutraj okoli osme ure odpotovali na BoČ. Hoja v svežem zraku je bila prav prijetna, za smeh po potu pa so skrbeli razni šaljivci, zlasti gospod Josip Kokel, učitelj iz Poličan. Na vrhu Boča smo se sešli z udeležniki iz Rogaškega okraja, tako da je bilo vseh nad 50.
Koča na Boču je bolj preprosto zavetišče, namenjeno hribolazcem najbolj v od-počitek in v zavetje ob slabem vremenu. Koča leži na lepi ravnici blizu vrha v približni visočini 960 m, je 4 m dolga in 4 m široka. Podstrešje je nad stropom povišano, da je v njem prostora za ležišča. V koči so miza in klopi. Ker na Boču ni ne macesnov ne drugega igličastega drevja, se je napravila koča iz bukovega lesa, katerega je podarilo slavno vodstvo samostana č. Uršulink v Studenicah. Ta samostan je sploh dal dovoljenje za stavbo koče in za napravo ter porabo pota na Boč. Za vse to ga tudi na tem mestu najtopleje zahvaljujemo.
Pot proti koči se je na novo napravil in se še zboljša. Na vrhu Boča se je tudi nekaj drevja posekalo, drugo se pa poseka še pozneje, da ne bo oviralo razgleda.
Znamenit je originalni razgledni stolp na Boču. Košati bukvi so posekali rogo-vilaste veje, na njo postavili oder iz desk in ga prekrili s streho. Prostora na odru ima do 10 oseb. Po lestvi prideš v stolp, odkoder je lep pogled v dolino Drave in Dravine. Sploh je razgled z Boča podoben obče znanemu z Rogaške gore; saj je tudi Boč še višji od nje.
Ob 11. uri dopoldne je prečastiti gospod župnik M. Žekar blagoslovil kočo ter jo potem z navdušenim govorom izročil „Slovenskemu plan. društvu". Zastopnik osrednjega odbora, g. M. Verovšek, je pozdravil udeležence v imenu osrednjega društva in toplo zahvalil g. župnika M. Žekarja za njegovo obilno skrb pri zgradbi koče. Načelnik „Savinske podružnice", g. Fr. Kocbek, je zahvalil še gg. J. Kandolina, učitelja J. Koropca in Jos. Kokela za sodelovanje pri zgradbi koče ter pevke in pevce za lepo petje.
Pevci so zapeli prav ginljivo po bla-goslovljenju „Molitev", potem pa „Lepa naša domovina".
Planinski Piparji so poslali sledečo brzojavko :
„Vsem zbranim mnogo zabave, Savinski podružnici, načelniku in vsem navdušenim sotrudnikom „ slava!"
S kočo na Boču je pridobilo „Slov. plan. društvo" na Slovenskem Štajerskem jako lepo in važno postojanko, ki mu utegne pribaviti mnogo novih članov, dobrotnikov in podpornikov ter pospešiti turistiko v ondot-nih krajih. Dal Bog, da se to doseže!
Končno nam je najprijetnejša dolžnost, da opetovano izrečemo najtoplejšo zahvalo za obili trud preč. g. župniku M. Žekarju in g. učitelju Koropcu, proseč ju, da bi še v bodoče skrbela za vse, kar je Boču treba v turistiškem oziru. Slava jima!
Otvoritev Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici. Dne 28. septembra t. 1. je prispela iz vseh krajev Slovenskega Štajerskega velika množica turistov in častilcev rajnega Hausenbichlerja na Mrzlico k otvoritvi planinske koče, ki se imenuje po tem vzornem, za naš mili narod velezaslužnem rodoljubu Hausenbichlerjeva koča. Prelepeslav-nosti so se udeležili tudi vseučil. prof. gosp. dr. Frischauf iz Gradca, g. profesor Borštner z gospico hčerko Pavlo ter g. M. Verovšek kot zastopnik osrednjega odbora iz Ljubljane in gosp. nadučitelj Fr. Kocbek, načelnik „Sa-vinske podružnice", iz Gornjega grada
Koča stoji malo pod vrhom Mrzlice. Odtod je krasen razgled na Pohorje, Kozjak, Uršulo, Peco, Baduho, Savinske planine, Menino, Triglavsko pogorje, Veliko planino, Kum, Gorjance, Sleme, Bogaško goro, Boč, v Savinsko dolino, kjer je videti Žalec, Št. Pavel, Braslovče, Polzelo i. t. d.
Ob pol 12. uri je blagoslovil č. g. kaplan Medvešček iz Griž kočo in križ ob njej. Združeni žalski in gotoveljski pevci so potem zapeli: „Lepa naša domovina".
V imenu izvrševalnega odbora za zgradbo Hausenbichlerjeve koče je govoril njegov načelnik g. Petriček nekako tako-le:
„Slavna gospoda! Dragi mi gostje bližnji in daljni! V imenu izvrševalnega odbora, ki se je sestavil meseca majnika t. 1. iz udov „Slov. plan. društva" v Žalcu v ta namen, da postavi na Mrzlici Hausenbichlerjevo kočo, v imenu tega odbora se usojam vse došle častilce rajnega Hausenbichlerja, vse prijatelje naših krasnih gora prav prisrčno pozdraviti ter jim kličem iz dna srca: Dobro došli na Savinskem Triglavu! V posebno
čast pa si štejem, da imam priliko, pozdraviti tu tudi odkritelja Savinskih planin, po-speševatelja slovenske turistike, častnega člana „Slov. plan. društva", gospoda profesorja Frischaufa iz Gradca. On je sicer Nemec — pristen Nemec — a Nemec, ki tudi svojega slovenskega soseda spoštuje. Slava mu!
Misel, tu na Mrzlici postaviti planinsko zavetišče, ni nova. Že takrat, ko seje bilo ustanovilo „Slov. plan. društvo" in so se zgradile nekatere koče po slovenskih planinah, že takrat se je sprožila misel za to kočo, katero vidite sedaj tu pred seboj zgotovljeno. A misel je ostala le misel in se ni uresničila. Ko sva pa bila minolo leto z gospodom Kačeni tu na Mrzlici, sva sklenila, da hočeva delati na to, da se tu postavi planinska koča popotnikom v zavetišče, gospodu Hausenbichlerju pa v trajen spomin. V iz-vrševalni odbor sta stopila še gg. Boblek in Širca. Ta odbor je takoj začel nabirati prostovoljne prispevke, ki pa so le po malem dohajali. Koča bode stala z notranjo opravo in s poseko razgled ovirajoče gošče nad 600 gld. A dosedaj smo nabrali komaj nekoliko nad ponvico tega zneska; treba bode torej, da pri rodoljubih slovenskih še enkrat nekoliko potrkamo. Osrednji odbor „Slov. plan. društva" in posojilnica žalska sta nam obljubila za prihodnjo leto podpore po 50 gld.
Hausenbichlerjevo kočo smo pred vsem postavili v to svrho, da povzdignemo slovensko turistiko. Z visokih hribov gledamo in občudujemo lepoto in krasoto mile naše, hudo zatirane domovine. Kdor pa se prepriča in uveri, da je naša domovina v resnici lepa, se je tudi z vso močjo oklene, jo ljubi iz dna srca ter je pripravljen za njo živeti in umreti. Slovenska turistika pospešuje torej pravo domoljubje, ona širi in utrjuje v nas toliko potrebno narodno zavest. Turistika sploh pa se mora uvaževati tudi s praktičnega stališča. Hribovci so vedno bolj zdravi nego poljanci; malokdaj je slišati, da razsaja po planinah kaka kužna bolezen. „Na svobodni gori ni zemskih nadlog!" pravi nepozabni Miroslav Vilhar.
To kočo smo imenovali po nenadomest-nem rajnem očetu Savinske doline, gospodu Janezu Hausenbichlerju. Postavili smo mu ta skromni spomenik tu v visočini, da bodo tudi naši nasledniki vedeli, da smo v njem
častili iskrenega domoljuba, jeklenega in značajnega moža, ljubeznivega voditelja in očeta Slovencev v Savinski dolini.
V" imenu izvrševalnega odbora si štejem v prijetno dolžnost, zahvaliti iz vsega srca vse one, ki so pripomogli k zgradbi tega planinskega zavetišča. V prvi vrsti zahvaljujem častitega gospoda kaplana Medveščeka iz Griž, ki je križ in kočo blagoslovil, dalje slavni osrednji odbor „Slov. plan. društva" ter žalsko posojilnico za prispevek, g. Kocbeka, predsednika Sav. podružnice „Slov. plan. društva", ki nam je pri zgradbi rado-voljno pomagal s svojimi modrimi nasveti, potem gospoda Ivana Kača, občinskega tajnika, ljudskega organizatorja ter vnetega pospešitelja zgradbe te-le koče, za darovani prelepi križ pred kočo, ki stane nad 40 gld. Zahvalo izrekam nadalje združenim žalskim in gotoveljskim pevcem za mično petje pri današnji slavnosti, posebno pa predsedniku tega zbora, g. V. Vabiču, in g. pevovodji, učitelju Vrečarju iz Št. Petra v Savinski dolini. Po izreku gg. zastopnikov osrednjega odbora, prof. Frischaufa in Kocbeka je naša koča tadi prav dobro zgrajena. Prisrčna zahvala gre torej tudi tesarskemu mojstru, g. Andreju Kačniku, in njegovim marljivim sotrudnikom. Naposled zahvaljujem vse one, ki so se danes tu sem na vrli Mrzlice potrudili ter tako pripomogli k toliko sijajni otvoritvi Hausenbichlerjeve koče. Iz vsega srca me pa veseli, da so nas danes v tolikem številu počastile brhke slovenske gospe in gospodične. Živelo zavedno slovensko ženstvo!
V	imenu izvrševalnega odbora se torej usojam Hausenbichlerjevo kočo oficialno otvoriti ter vljudno prosim, da jo osrednji odbor „Slov. plan. društva" blagovoli v svojo last prevzeti!"
V	imenu osrednjega odbora je g. M. Ve-rovšek izročil vsem udeležnikom te lepe slavnosti prisrčne planinske pozdrave osrednjega odbora in „Planinskih Piparjev". V navdušenem govoru je zahvalil izvrševalni odbor za stavbo Hausenbichlerjeve koče za ta prekrasni dar, katerega bode vodstvo „Slov. plan. društva" drage volje ohranilo našim potomcem. Navduševal je častite izletnike za planinsko društvo in poudarjal, da „Slov. plan. društvo" je slovenska planinska straža in ravno tako neobhodno potrebno kakor
družba sv. Cirila in Metoda. Prosil je udeležence, naj je podpirajo, kar jim največ moči.
Gospod profesor dr. Frischauf se je nato zahvalil za posebni njemu izrečeni pozdrav ter je predlagal, da naj se presvetlemu cesarju pošlje brzojavnim potom vdanostna izjava. Ta predlog se je navdušeno sprejel. Brzojavka seje glasila: „Udeležniki slovesnega blagoslovljenja koče na Mrzlici kličejo pre-ponižno Vašemu Veličanstvu trikraten „živio" v znak svoje neprelomljive cesarske zvestobe in svojega avstrijskega patrijotizma." „Slov. plan. društvo".
Gospod Fr. Kocbek je potem govoril blizu tako-le: „Veselje mi navdaja srce, ko vidim toliko odličnih udeležencev iz vseh krajev Slovenskega Stajerja. S tem ste pokazali, kako se zanimanje za turistiko vedno bolj in bolj širi. Dal Bog, da bi ostalo na tej stopinji ali se povzpelo še više, da bi „Slov. plan. društvo" dobilo mnogo novih članov in dobrotnikov, kajti le ob obilni gmotni podpori more izvrševati svoje namere. Da se je mogla postaviti ta lepa Hausen-bichlerjeva koča, gre zahvala izvrševalnemu odboru v Žalcu, zlasti pa g. učitelju A. Pe-tričku in g. Ivanu Kaču, in tema gospodoma izrekam v imenu „Savinske podružnice" najtoplejšo zahvalo, kličočjima: Bog ju živi!"
Prečastiti g. gvardijan o. Alfonz Svet je splošno govoril o turistiki, navduševal za to idejo ter predlagal, da bi se tudi pri tej slavnosti nabiralo prispevkov za Hausenbichlerjevo kočo. In res se je nabralo 41 gld. Gospod Ivan Kač je nazdravil kmetiškemu ljudstvu ter ga navduševal za narodno idejo. Slednjič je še gospod pravnik Dimnik izrekel nekaj krepkih besed o naši lepi turi-stovski ideji.
Planinski Piparji so poslali sledečo brzojavko: „Iskren pozdrav in slava častilcem zaslužnega rodoljuba Hausenbichlerja!"
G. Magolič iz Celja je napravil nekaj prav imenitnih fotografičnili skupin.
Po oficialnem delu je bila prosta zabava. Šele ob štirih popoldne so se razšli izletniki, katerih je bilo do 260, vsi veseli in zadovoljni, da je slavnost uspela tako lepo.
Osrednji odbor „Slov. plan. društva" prav iskreno zahvaljuje tudi s tega mesta izvrševalni odbor, da je tako častno dovršil domoljubno delo. Slava mu!
Češka podružnica „Sloven. plan. društva." članu osrednjega odbora, ki je bival ta mesec v Pragi, je bila prilika, se uveriti o živahni vnemi, ki navdaja brate čehe za naše društvene težnje. Na prijateljskem večeru sta naročila gg. dr. Chodoun-sky in dr. Franta navzočnemu članu osrednjega odbora, naj ne pozabi sporočiti v domovini prisrčnih simpatij, ki vežejo češki narod s slovenskim, češka podružnica hoče osredotočiti svoje delovanje v Grin-tavskem pogorju, osrednji odbor naj pa deluje v Julijskih planinah, ker mu je odvzela skrb za Savinske planine Gornjegrajska podružnica. S tako porazdelitvijo delovanja se omogoči sistematično in izdatno delovanje na celi progi, češka podružnica izraža pač željo, naj bi se Kamniška podružnica oživila in naj bi od svoje strani delovala v korist turistike v Kamniških planinah. Pred vsem naj bi ta podružnica skrbela za napravo hotela na Uršiču. češka podružnica, ki hoče agitirati med čehi za živahno obiskovanje Jezerskega in ki hoče vabiti turiste v naše planine, izda to zimo nadroben popis Grintavskega pogorja, za katerega pripravlja tudi specialen zemljevid, češka koča, ki se je zgradila letos na Grintavcu, na Dolenjih Ravneh, v višini 1600 m, je nakopala podružnici težko skrb za financiranje podjetja, češke dame pa priskrbe perilo in vso notranjo opravo koči, ki bo vsa izdelana po motivih češkega sloga. V odboru češke podružnice se javlja želja, da bi se ustanovila moravska in tudi poljska podružnica Slov. plan. društva, ker je vendar vsestranski delovati, da bi se opozoril čim širji svet na divne krasote slovenskih planin. Izraža se tudi želja, naj bi se ustanovila akademična podružnica, v kateri bi se vzgajala mladina za turistiko, vnemala k dejanski ljubezni do domovine;
akademična podružnica bi vzrodila narodu najboljše pospeševatelje turistike.
časten večer je priredilo „Trgovsko pevsko društvo" svojemu predsedniku, gospodu cesarskemu svetniku Ivanu Mu r n i k u, dne 12. t. m. v „Narodnem domu". Vsled vabila se je tega večera udeležilo več odbornikov in mnogo članov „Slov. plan. društva". V svojem drugem govoru je omenil gospod slavijenec tudi „Slov. plan. drušva" in priznal njega koristno delovanje. Načelnik „Slov. plan. društva" je zahvalil nato gospoda ces. svetnika, proseč ga, naj ohrani tudi v bodoče simpatije, ki jih goji že od početka do tega društva.
S Sv. Jošta. Društvenik č. gospod Pr. Pinžgar, ki je bil letošnje poletje ekspozit pri Sv. Joštu, službuje sedaj v Skofji Loki kot mestni kaplan. Pri Sv. Joštu ga bodo domačini in hribolazci zelo pogrešali.
Strašen vihar na Triglavu. Dne 12. na 13. m. m. po noči je bil grozovit vihar na Triglavu; odnesel je celo vnanja kuhinjska vrata od koče na Kredarici na Zeleni sneg (na pot proti Triglavu). V naši koči je bil tisto noč vodnik Smerc z nekim tujim turistom. Celo noč ni mogel nobeden zatisniti oči, vihar je kar tulil. Tuji turist se je jako bal. Vodnik Smerc je rekel, da ne pomni takega viharja, in pristavil: „če ta vihar ni koče odnesel, je nobeden vihar več!"
Krasne razglednice je izdal Pavel Razinger, posestnik in gostilničar v Planini nad Jesenicami na Gorenjskem. Razglednico obsegajo štiri skupine: Planino s cerkvijo, Razingerjev dom (pri Kop šarju), veličastni pogled iz Planine na Triglav in vrh Golice. Skupine dičijo gorske cvetke: pečnice, murke, svedrci, zaspanke... Slike je narisal g. Anton Razinger, učitelj v Ljubljani. Razglednice se dobivajo pri izdajatelju v Planini.
Prošnja. Vse prijatelje vljudno prosimo, da bi blagovolili nabirati novih članov in ustanovnikov. Društvo in vse njegove podružnice imajo polno lepih in koristnih namer in načrtov, za njih izvršitev pa potrebujejo denarja, denarja, denarja. Gani se torej vsak, pa pridobi našemu društvu in podružnicam gmotne podpore, da bo Slovencem prijetno bivati na svojih tleh, in da bode ugodno turistom gostom v naših krajih.
Društvena znamenja dobivajo častiti člani v društveni sobi v Narodnem domu v Ljubljani, pri podružniških odborih in pri gospodu Ivanu Sokliču, trgovcu Pod trančo v Ljubljani. Eno znamenje stane 1 gld.
Poziv! Ker se e letos že večkrat pripetilo, da gg. dijaki, ki lazijo na Triglav, med potjo kamenje spuščajo, lučajo ali pa tako neprevidno hodijo, da se jim kamenje pod nogami ruši, jih resno prosimo, naj to opuste, oziroma previdneje hodijo, da ne provzročijo kake nezgode.
Pri tej priliki jih tudi prosimo, naj takrat, kadar so drugi turisti v kočah, s kuhanjem s seboj prinesenih živil tako dolgo počakajo, da so drugi turisti odpravljeni. Tudi naj s kurjavo kolikor mogoče varčno ravnajo, ker so drva silno draga na Kredarici.
Pozor! „Plan. Vestniku prejemljejo vsi člani brezplačno. Nečlane stane na leto 2 gld., dijake 1 gld. 20 kr.
Na znanje! Članarina „Slov. plan. društvau in njegovih podružnic znaša na leto 3 gld.; poleg tega zneska plača nov član tudi 1 gld. vpisnine. Ustanovnik plača 30 gld.
Člani osrednjega društva plačujejo članarino osrednjemu odboru v Ljubljani, člani vseh podružnic pa svojim odborom.
„Slovensko planinsko društvo." „Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.	Hribolazeem, ki gredo iz Bohinja na Triglav, ali pa krenejo s Triglava v Bohinj, se priporoča gostiinica Blaža Hodnika (GaletOva) V Srednji vasi za prenočišče. Postrežba dobra in točna. Večjim družbam se preskrbijo čedna ležišča v vasi.
Ifmtm Sfeeri«, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice v Ijjnhljani, v Frančiškanskih ulicah St. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbinska in pohištvena dela. Belo reelno is fino, izvršitev točni in po najnižjih cenah.	FOTOGRAFIJA 1 (I je nedvomno najlepša in najkratkoeasnejša 1 zabava! Fotografski aparati ■ji in sploh vsi drugi v fotografijsko stroko ? lj| spadajoči predmeti za amaterje in za ® jj strokovnjake so vedno v največji zalogi | g na razpolago. g Šj Pouk v fotografiranju za novince pre- '6 i| skrbim sam in brezplačno. 1 [| Ceniki so vedno brezplačno na razpolago, i mi Dalje priporočam svojo tovarniško zalogo m {C papirja ter pisalnih in risalnih K U potrebščin. "3M l| 1 JOS. PETRIČ, § |u v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4. M
1 JOSIP OBLAK, I ^ umetni in gal. strugar v Ljubljani, ^ ^ priporoča ^ y svojo na novo urejeno delavnico za Florijansko ^ cerkvijo v ulicah na grad št. 7. v na- X y ročitev vsakovrstnih strugarskih koščenih, £ ^ roženih in drugačnih izdelkov, kstere y bode solidno in ceno izvrševal po načrtih ali brez njih. ^ X \	
	
Josip Maček na Mestnem trgu v Ljubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnih domačih in tujih žganih pijač, kakor: pristen brinovec, sli-vovko in tropinovee, I. vrste francoski in ogrski konjak, rum in mnogovrstne druge likerje po nizki ceni.	Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41. Tovarna oljnatih barv, iirneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ivan Soklič
v LJubljani, Pod trančo št. 1,
priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno lodnastih za bribolazce in lovce iz tvomice Jos. in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov. Članom „Si. pl. društva* znižane cene.
Franc Čuden,
urar v Ljubljani iia Mestnem trgu,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
4^Cenovnihi na zahtevanje brezplačno
mm
Vinko Čamernik,
kamenosek v Ljubljani, v Slomškovih ulicah št. 9,
(zaloga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru},
priporoča svoj kamenoseški obrt, posebfio za cerkvene in člruge stavbinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d.
Solidno delo, nizke cene. Ceniki in obrisi na zahtevo zastonj.
Vsakovrstne
napise na les, kovino in steklo
izvršuje natančno in po ceni
VINKO NOVAK
v Ljubljani, na Poljanski cesti 35.
HUG0N IHL
v Ljubljani, Špitalske ulics št. 4, priporoča
svojo veliko zalogo vsake vrste suknenega in manufakturnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih cenah.
Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno.
cd o
pq

=• v
11
.	VL»
.■3 t»
0 C
1	8>-
c3 h
o» 2
•rH t*
PH
a
* s .s. p. a >§
H « h Cfi
** 'S, ° S® «te
® a. ^B
r»	a>
.£2	®
sug	g
£ .S	JS
¡a. a	>
W -i. -t- .J. -L- -J. -i- -L- -J- .4- -1' -1- -t-	't" -j.- "I" .J- -t" -i- -4- v/-
^iTvTvTvdvTvivivivlvTvTvTNTVtVlwvtVTvTvtvlviVi^
Tiskarna in kamenoti3karna
A. KLEIN & Comp.
v Ljubljani, v Špitalskili ulicah št. 5,
se priporoča
v naročitev vseh v to stroko spadajoeih del
in za zalogo raznih tiskovin. ^ ^ ^ ^ ^
■■(■■■((■■■■■■■■■■•••■I
GRICAR in MEJAC
v Ljubljani, v Prešernovih, ulicah, št. 9, priporočata svojo bogato zalogo izgotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice.
Zlasti opozarjata na nepremocna lodnasta oblačila in plašče za tnriste.
Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilnštrovani ceniki se razpošiljajo franko in zastonj Članom „SI. pl, društva" znižane cene.
........11111 lin ii i il ■ ■ ■ 11 ■ 11 ■ ■■ i......
ftj—Mg—-Qa^-ijg—
1
Avgust Kabk ar
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7,
se priporoča
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lieno in eeno.
1
If

Engelbert Franclietti,
brivec v Ljntljani, Jurčiiev trg štv. 3., priporoča slav. p. n. občinstvu svojo novo in elegantno urejeno bri vnioo.
■4: Za dobro in točno postrežbo je najbolje preskrbljeno.
iK
V" - -y 'Y' "f" "f" "Y" «>y -
.x*xxx.x>.xxxxxxxy>>.xx.x>..x>.xxxx
* MARIJA PLEHAN,
X

x svečarica in lectarica v Ljubljani J na Sv. Petra cesti št. 63,
X priporoča svojo veliko zalogo sveč ter mnogovrstnega medenega blaga in slaščic.
X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.
Kupuje med v panjih in vosek.
O i ® 23 S* 7?
s a! © a fc — W o «-s» s» a> s f- a
m a.S
rS O
a
5
C o H 61
00
o o® I
'S & '
■po
a ® g ® ta
u s.
o
—-tu . B
* H
O -t-a >0
N a i .
o
S »a
a t»
S «"2 a a
010
S ÄO V," a.
gj r> ^
hc a se . * t- * Ü js
>m 'S OS SE ta, ffl 50
Ä =8 c a ^
o gji
H EG tt
'EÜ ^ ^ Sob®
S iS-2
a » N S tiß ® 'O > ijs
ts >g as o
S3 p t*
.¿5 0 o 2 »a s
T3 o^ d
a H
a
« >
a s
Odgovorni urednik Jos. Hauptman. — Izdaja in zalaga ,Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein b Comp. v Ljubljani.