ZA IZBOLJŠANJE LISTA,
mIK	ki
"OltiNar«^«" aU l> mrmtmtfca Vmm ker Mr m dprli p« h tarn I > n
■iimivr— ttivt. : i	:: 'i
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CITATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam bost* mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskninjo.
TRLRPIIONK: ril. l^h :<- I.Mi'
fcnurot h Hrtmud t *mm Matter September 21*, 1M3 at the Part Offtoe «1 New Vork. N. ¥„ oodw Act of Cong!*** el Mareb 3rd. 1K71.
ADDRESS; 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 267. — Stev. 267.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 17, 1938—CERTEK, 17. NOVEMBRA, 1938 Volume* XLVI. — Letnik Xl-Vl.
LEWISOV C. 1.0. NOČE V SVOJI SREDI KOMUNISTOV
odbor nove organizacije -
CONGRESS OF 1ndustr. organization
bo imelpetinstirideset članov
_____ i
Načrt za novo ustavo je izdelal pravni zastopnik Lee Pressman. — Ce bi bfl komunistom dovoljen VStop, bi se kmalu polastili kontrole. — Predsednik, ki bo najbrže John L. Lewis, bo i-mel izredno veliko oblast.
Včeraj je bil sklican češki parlamen
PITTSBURGH, Pa.. 16. nov. — Lewisov odbor (CIO) je dobil na svoji tukajšnji ustavotvorni konvenciji oficijelno ime — Congress of Industrial Organizations. S tem je nova organizacija zavzela trajno mesto v delavskem svetu.
Ko bo izdelana ustava do skrajnih podrobnosti, bo izginilo tudi vse upanje, da bi bilo mogoče kdaj skleniti spor&zum z Delavsko federacijo. Vsi tozadevni predlogi so bili zavrnjeni.
Edin izhod bi bil, če bi Delavska federacija sprejela CIO v svoje okrilje in mu dovolila poslovali po ustavi, ki jo sedaj sestavljajo v Pittsburghu.
Ustava bi morala biti že včeraj v celoti sprejeta, kar sta pa s svojim ugovori preprečila dva člana unije pristaniških delavcev. Načrt za ustavo je izdelal pravni zastopnik CIO, Lee Pressman, seve da po priporočilih Johna L. Lewisa in tovarišev.
Največ preglavic je delala točka, kdo naj bo sprejet v organizacijo. Točka se glasi: — Dobrodošel je vsak delavec ali delavka, ne oziraje se na pleme, vero, ba^vo ali narodnost.
Tako imenovani unionisti levega krila*', Harry Bridges, Joseph Curran in Mervyn Rathborne so hoteli vključiti še besede 'ali političnega prepričanja", toda predlog ni bil sprejet, najbrž zato ne. da bi se komunistom preveč široko ne odprla pot v organizacijo.
Pravila United Mine Workers izrecno določajo, da ne sme biti sprejet v organizacijo noben komunist, dočim nekatere druge unije nimajo te določ-be. —
Frank Rosenblum, član izvršilnega odbora Amalgamated Clothing Workers in čikaŠki ravnatelj CIO, je rekel, da mu niti na misel ne pride vabiti komunistov v organizacijo. Ce bi bil komunistom dovoljen vstop, bi se kmalu skušali polastiti kontrole nad organizacijo.
Soglasno z novo ustavo bo imel CIO predsednika, dva podpredsednika in tajnika. Druge člane izvršilnega odbora bodo predlagale posamezne unije in bodo izvoljeni na konvenciji. Izvršilni odbor bo imel petinštirideset članov, dočim jih ima izvršilni odbor Ameriške delavske federacije le sedemnajst.
Člani narodnih in mednarodnih unij bodo morali plačevati CIO po pet centov na mesec, člani lokalnih industrijalnih unij. ki so direktno spojene s C. 1. O., pa po petdeset centov na mesec.
Predsednik CIO bo imel veliko oblast. Najvišja instanca je seveda konvencija, toda v času med konvencijami bo tolmačil pravila ter po svoji previdnosti ustavljal, suspendiral ali izključil organizatorje, zastopnike, agente in uslužbence.
sporazum
med nemčijo in francijo
Nemčija bo imela proste roke na vzhodu. — Nemčija bo za jamčila Franciji njeno mejo.
PARIZ. Francija, 16. nov.-Francija pripravlja z Nemčijo 14kupčijo", po kateri bo imel kancler Hitler proste roke v rzhodui Kvropi.
V zameno pa bo Francija za <ebe zahtevala, da Hitler jan»-r-i nedotakljivost njene meje >b Reni.
Nek visok uradnik je rekel, la je že bila najdena podlaga, [>o kateri se boste obe državi ixlpovGilali medsebojnemu vo-jevanju in ki bo zagotovila pri jateljsko sodelovanje med tra-licijonalnima sovražnicama. V bodoče ne l>ostc reševali svojih sporov z vojno, temveč pri konferenčni mizi.
Ta sporazum bo -ličen sporazumu, katerega sta v Mona-sovem 30. septembra podpisa-a Neville Chamberlain in Hitler. Po tem sporazumu sta se >ha načelnika vlad zavezala, la se Anglija in Nemčija ne boste nikdar več medsebojno K) je vali.
Francosko - nemški sporazum bo imel naslednje posledice :
1.	Ako zopet kdaj nastane kriza, kot je bila zadnja zaradi Čehoslovaške, se bo Fran eija zavezala, da se spor poravna s pogajanji, kot v Mo ua koven i.
2.	Nemčiji pa bodo prepu-sčeue proste roke za njeno politiko v vzliodnji Evropi, ne da hi se ji bilo treba bati kake nevarnosti na njeni zapadni meji-
Dobro poučeni krogi pravijo, da je bila možnost za ta pogajanja dana, ko se je Hitlei odrekel razmahu Nemčije proti za padu in tekmovanju z angleško pomorsko silo.
Me>to tega se je Hitler obr-uil proti vzhodu in bo razširil vpliv Nemčije do Črnega morja in še dalje. Tekom čehoslovaške krize je Hitler izjavil, da Nemčija ne zahteva Alza eije in Lotarinške, kateri deželi je uobila Francija oil Nemčije po svetovni vojni. Vsled tega je Francija tudi opustila svojo 20 let staro politiko, -da obkoli Nemčijo z zaveznicami Francije, katera politika je dobila v Monako vem smrtni vdaree, ko je Francija privolila v razkosanje Čehoslovaške.
S takim .sporazumom z Nemčijo Francija tudi upa, da ji ne b«j treba Nemčiji odstopiti kolonij, katere je po svetovni vojni dobila od Nemčije.
!(lllllllhiji|llUIII|||||i||tlllll|||,||||llllll|||||t|iW 'itmHiil||'iinini"l||».iniiii'»!l»i'»mt«ia,iliiiu
ADVERTISE IN
"GLA5 NARODA"
Cehi so se končno vendarle
sporazumelo s slovaki
PRAGA, Cehoslovaška, 16. novembra. — V i-menu vlade je ministrski predsednik Jan Syrovy za danes sklical obe zbornici parlamenta. Parlament je bil sklican, ko je bil dosežen sporazum s slovaško delegacijo, ki je vstrajala pri tem, da so v ustavo sprejete slovaške zahteve glede avtonomije.
'	Sporaziin\ je bil dosežen na
podlagi načel, ki bodo sprejeta v ustavo in o katerih bo sklepal parlament, ki bo tudi izvedel vse priprave za izvolitev novega predsednika. Naj s^otovejši kandidat za predsednika je vnanji minister Fran tišek Chalkovsky.
Poglavitne točke sporazuma so:
Slovaška je avtonomna država, kateri vlada pet ministrov, katere bo imenoval pred sednik republike. Slovaški parlament bo izvoljen na Slovaškem na podlagi splošne volilne pravice m bo izdeloval postave za Slovaško.
C'eska in Slovaška bosta i-meli skupnega predsednika republike in naslednje skupne ministre: za obrambo, vnanje zadeve, finance in promet.
Osrednji parlament v P raji bo imel oblast določati vn^i-njo politiko, narodno obrambo, državljanstvo, potne liste, denar, carino in pošto, brzo-jave, posojila, narodni dolg, državne nakupe in monopole. Kadar bodo na dnevnem redu druge zadeve v osrednjem par lanientu v Pragi, zlasti glede (.'eške, slovaški poslanci ne bodo mogli glasovati.
Slovaški parlament bo izdajal postave za slovaško pokrajino glede policije, državljanskih pravic, civilnega prava, šol in poljedeljstva. Slova »ki jezik, ki se le malo razlikuje od češkega, bo uradni jezik v šolah. V državni službi bodo po narodnem sorazmerju slovaški in češki uradniki.
Značilna je izjava ukrajinskega ministrskega predsednika župnika Avguština Vološi na, ki je rekel, da hoče Nemčije iz Podkarpatske Ukrajine napraviti ukrajinsko zibelko, po kateri bo 6,000,000 Ukrajincev na Poljskem in 30,000,000 Ukrajincev v Rusiji združenih v skupno Veliko Ukrajino.
Vološin 'je tudi rekel da so meje podkarpatske Ukrajine stalno določene in ne bo nobenih več "prememb ter da bo most med vbodom in zapa-doni.
ARABCI PREGNANI IZ NA ZARETA
J GRUZ ALEM, Palestina, 15. novembra. — Angleška armada je pregnala Arabce iz vasi Hadrhat v naaaretskih hribih ter je vkorakala v dve vasi v Samariji.
Angleški vojaki so tudi porušili 8 his v Gas aa kasen, ker sta bite ifetre$nft-4v» aagl*.
fllm. vAHupa^
ITALIJANSKA PRINCESA ZAROČENA
RIM, Italija, 15. nov. — Ita lijanska vlada je uradno naznanila, da se je najmlajša hči italijanskega kralja Viktorja Emanuela in kraljice Elene, princesa Marija, zaročila s princem Looisom Bourbon-pa renskim. Princesa Marija bo v <Jeo*mbm itati 34 lat in j •
najmlajša izmed petih otrok. Njen brat in tri sestre so poročene.
Princ Louis bo prihodnji mesec star 39 let in je 15. izmed 18 otrok vojvode Roberta bourbon-parmskega. Princ Louis je brat bivše avstrijske cesarice Zite.
kralj karol j _ v londonu
Kralj Jurij je svečano j sprejel romu nskega kralja. — Karol želi dobiti v Angliji posojilo. — Nemško gospodarsko prodiranje na Romunsko koče vstaviti.
LONDON, Anglija, Ki.
—	Angleški kralj Jurij VL j v pokazal ves srednjeveški sijaj za sprejem svojega oddaljne-ga -orodnika romunskega kralja Karola in njegovega sii.a prestolonaslednika princa Mihaela.
Vsled goste megle, ki je nad Londonom visela ves dan, je imel vlak, ki je vozil kralja K«i-rola iti njegovo spremstvo, 40 minut zamude. Toda megla ni ovirala slavnosnega sprejema. Kentski vojvoda je stopil na najnovejšo angleško kri žarko Sikh, ki je kralja Karola pripeljala čez Angleški kanal. — Kralj Jurij ga je v marsaUki uniformi čakal na Victoria postaji z ministrskim predsednikom Chamberlainout, v na nji m ministrom lordom Halifaxom in drugimi ministri.
Ko sta si oba vladarja segla v roke, je godba zaigrala romunsko narodno himno. Stopila sta v kočijo, v katero je bilo vpreženih 6 belcev. Ob poti je stala častna straža kraljeve kavalerije.
Kralj Karol je bil oblečen v admiralsko uniformo z belim plaščem, princ Mihael pa je i-mel sivo-modro uniformo romunskih alpinceV.
Po prihodu v Buckingham palačo je kralja Karola in princa Mihaela pozdravila kraljica Elizabeta, nakar sta se Karol in Mihael odpeljala v Marlborough palačo, da pozdravita kraljico Marijo.
Zvečer je bil v Buckingham palači dvorni banket »160 gosti.
Kralj Karol je prišel v London v prvi vrsti v namenu, da od Anglije dobi posojilo in kredite, da bi vstavil nemško gospodarsko prodiranje na Romunsko. Vendar pa je dvom jljivo, ako bo dobil kaj več, kot pa samo toliko, kolikor je pogrebno, da ostane angleška tr-jgovina z Romunsko na seda-[njem stališču.
Poleg romunskega kraja se v Londonu nahaja tudi grški kralj Jttrij in norveški kral; Haakon s kraljico Maud, ki je bolna na želodcu.
ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK NE PRIDE V ZDRUŽENE DRŽAVE
LONDON, Anglija, 14. nov.
—	Angleški ministrski prea-sednik Neville Chamberlain je danes v poslanski zbornici zanikal govorice, da bo spremljal angleškega kralja in kraljico, ko bosta prihodnjo pomlad ob-
roosevelt za obrambo amerike
Predsed. Roosevelt po-vdarja solidarnost a-meriških republik. — Poživlja ameriške države na oborožitev.
WASHINGTON, 1). C., 10 novembra. — Predsednik K. • 1). Roosevelt, ki se boji, da bi mogoče kaka tuja država hot« la vpa-ti v novi svet, je razglasil solidarnost ameriškega kontinenta ter izjavil, da so Združene države pripravljene , raztegniti svojo obrambo do takega obsega, da bo mogoče , odbiti vsak napa«"! kake države o-tran morja.
Tekom konference > časni -karskimi poročevalci je rekel predsednik, da so vse države zapadnega kontineta, Severna, Srednja in Južna Amerika, trdne v svojem sklepu, da valujejo svojo neodvisnost pred vsako v nanjo agresivnostjo.
Z ozironi na to je.rekel predsednik, da je prvi cilj njegove obrambne politike utrditi ameriško celino tako, da bo nepremagljiva proti vsakemu zra ' čneinu napadu. Možnost zračnega napada je sedaj mnogo bližja in vidna, kot pa pred pe-1 tinii leti. In naloga vseh ameriških držav je, pripraviti se za vsak tak slučaj.	!
Na vprašanje časnikarskih poročevalcev, katero državo i ma v svojih mislih, da bi napadla Ameriko, predsenik ni hotel odgovoriti, temveč je re kel, da je zadnjih pet let bral časopise, vsled česar domnevajo, da je mislil na Nemčijo.
Predsednik Roosevelt je prvič izrekel pojin "kontinentalna obramba" ter je s tem naj-brže izrazil svoje prepričanje, | da se bodo v tej kontinentalni obrambi Zdr. države pridružile Kanada in države Srednje in Južne Amerike.	,
KRAL) KAROL ODŠEL V LONDON
BUKAREŠTA, Romunska, 14. novembra. — Kralj Karol i n phestolonaslednik princ Mihael sta s spremstvom odpotovala v London. Potujejo sko-' si Madžarsko, Nemčijo in Bel-' gijo in diplomatski zastopniki vseh držav jih bodo pozdravili na železniških postajah. I Poglavitni namen obiska kralja Karola v Londonu je dobiti posojilo. Anglija, ki se bo-i ji, da bo Nemčija dobila kontrolo nad romunskim petrolejem, bo Romunski dovolila večje posojilo.
iskala Združene, države. Odpotovala bosta v začetku maja ter dospela 15. maja v Quebec.
, KITAJCI PRIPRAV-j LJAJO OBRAMBO
J &ANOHAJ, Kitajska. 15. novembra. — Kitajska armada se ue bo prej postavila v obrambo proti Japoncem, dokler ne dospejo do hribov v provinci Hunan južno od Čan-gše. Kitajci naglo zbirajo močno armado in vojaške zaloge v bližini, Siangtana, kjer teče reka Siang ob vznožju Hen-gsan pogorja v osrednjem Hu-nanu.
i Hengjang, ki ima 200,000 prebivalcev in se nahaja sredi hunanskega gorovja, bo naj-brže pozorišče prihodnje večje bitke z Japonci.
Za bitko, ki se bo pričela v Hunanu, prihajajo armade iz provinc Junan, Kvejčov, Seč-van in Kvangsi. V južnih provincah pa vežbajo nove arma-de.
| Kot pravi japonska časni karska agentura, je maršal Cankajšek preložil svoj gla\ni stan v Jnanling v zapadnem Hunanu.
HANKOV, Kitajska, 15. novembra. — Japonska armada neprestano prodira iz Jočova in Tungčenga proti jugu in ju-gozapadno od Hankova in (-an-gša Še vedno gori. Skoro \es glavni del mesta je v plamenih.
Tudi v Hankovu divja velik požar; pogorel je že ves del mesta ob reki Han. Iz pogostih 1 razstrelb je mogoče sklepati, !da Japonci z dinamotm podirajo hiše, da vstavijo požar.
I
NOVI BOJI J	PRI TOLEDU
j HENDAYE, Francija, 15. •novembra. — Španska vlada tnaznanja, da so fašisti pričeli z novimi napadi na fronti pri Toledu in da je bil napad po dveurnih bojih odbit in da.^o imeli fašisti nad 300 mrtvih, i Fašisti so napadli vladne po 'stojanke pri Miradero de la* Nieves, štiri milje severovzhodno od Toledo, v namenu, da .bi prebili republikanski obroč okoli Toledo. Fašisti so pri Isvojem napadu prišli na odpr-,to polje in republikanci so jiL pokosili *s strojnicami, j Predno so fašisti pričeli z [napadom pri Toledu, so že več jdni napadali razne kraje, da bi j našli kako slabotno črto, ki bi Ijo mogli prebiti.
SVARILO IZ ITALIJE
To je resnična zgodba ki vsebuje ostro svarilo tistim Ara^rikancem, kateri smatrajo fašizem za nekaj mpesnsga in .pri vsaki priliki zatrjujejo, koliko je Mussolini "dosegel'*.
Po svetovni v^jni je ftalija preživljala težko so-cijalno in gospodarsko krizo, kot so jo naprimer preživljale Združene države v letili 1931, 1932 in
v	prvi polpvici 1 933, Razlika je bila le ta, da je biia
rtalijanaka kriza znatno težja.
Laški delavci »o leta 1920 vprizarjali štrajke in zasedali tovarne. Kapitalisti so bili v strahu za svoja življenja in lastnino.
Slednjič se je delavstvo pomirilo, in vlada je ob-1 j ubila izvesti program postopnega demokratičnega napredka.
Se pred letom 1922 se je Italija osvobodila' nevarnosti radik^lizma f in je bila na poti napredka. Toda nazadnjaki so pretiravali svoj strah. Verjeli co krivemu preroku, ki je z njihovim denarjem kupoval časopisje ter najemal pocestno drhal in ne-nehpm^ trdil, da še vedno preti nevlarnost in da edinole on lahko resi Italijo pred fašizmom.
Italijanski bankirji in industrijalci niso imeli pred Mussolinijem posebnega respekta, zdelo se jim je pa, da bi se ga lahko poslužili proti delavskim unijam in denrjokraticqim silam v splošnem, in vsled-tega so mu pomagali v sedlo.
fa zgodilo s^ je, kot; so želeli podporniki Mussolini jp: demokracija je bila uničena, napredek u-stavljen.
Toda Mussolini je zahteval svojo ceno, in njego
vi	podporniki so morali plačati več kot bi jih veljal deipokratični jiapredek. Njihova svovoda je bila uničena« in njihova lastnina, ki jo je fašizem obljubil ščititi, jim je bila deloma odvzeta.
Za poki&jc ^troikov abesinskega pustolovstva je bil naložen 10 odstotni splošni davek na vsa posestva in korporacije.
In nedavno je bilo naloženega 8 ostotkov davka na vsa kompanijsjka podjetja, ki imajo na leto več kot $525 dohodkov.
Splošni davek je nekakšen milejši izraz za konfiskacijo.
Pozor mjnH1
I H ' « » w « i -rt.-.	.	I
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; . J
se zaupoo obrnite na nas, in postreže- R ni boste točno in pošteno. Dolgoletna 1 akusnja Vam to jarpci.	H
po brezplačna navodila in pojasnila na fl
slovfeirtc tu*Liskttic co
O&DtLEK "GLASA I^ARQDA"::
21* Wert 18th Btrosi	Now York, ¥. Y.
-rr tr. ••* .1 ^	i..i	jggK h tftttns 1
Zgodovina na klopeh. .
•Mesto New York ima polno majhnih parkov. Pa tudi velikih in nenavadno Jepih, kakor Je znani Central park. Naravno je, da iiu&jo vsi parki tepa pota, da gospodi ni treba jeziti, kadar suwti mimo dra# avtomobil. lina j o pa še netkaj in to nekaj je: klopi. Podstavki ko i2 cementa, na vrhu so pa zalite močne dile tako, da vse Kklupaj dokaj uspešno pnenaša vse nava-le, ki pridrve z boja-željno mladino.
Park pa klqp — to gire nekako skupaj. V stari domovini smo dosti It-odili in ta-ku klop jo bila ipripmvlia za počitek. Ob večerih so tee umaknili trudni ljudje in prišli so na vrsto zaljubljeni parčki. V>a,j veste, kako grie tista narodna :
Na klopci sva sedela
si arledala v oc-i . „ .
Ttfiko je imela klop vedno Kvojo nalogo. Čez dan jp služila trudnim in počitka željnhn, ua noč zaljubljenim parom — seveda do one gotove ufle. 7a\-kaj oe ljubezen malo predolgo za sta je, po klopeh, ipostane nekomu napoti, kar mora prinesti os'lo nakrižje z za»koni. Višaj poznate tiste ljubljanske policijske ovadbe: na ki opici ... v zatišju vejevja ... ob taki Ln taflci uri . . , Več pa že povedati ni treba, ker si vb© drugo vsak .<am misli.
Tako pride tudi klop do svoje pravice — hočem reči: počitka. Nak, tudi to ni prav. Zrfkaj ob rani'h <ura»h, ;ko si na kmetifh že petelinje mencajo oči, pride družba -veselita. Vin-1 »-ki duihovi ji»m nosijo lat erne in jih tako vabljivo zapeljujejo: glej, klopica je tukaj ... Če ne želiš ravno počitka, pa vsaij preiskusi svojo moč. Posameznim -oknom takih družb pride včasih celo ikaj takega na misel, da ni, da bi zapisali. Je lahko nekaj .smešnega za člane takih druižb . . . Ampak drugi dan pride kak zamišljen človek, ki ne gleda, kanu bo .stal, še manj, kern bo isedel, pa pride lahko do jako pregrešnih dogodkov. Ker so kletve v več jezikih, je naravno, da je v ae-Ijcsih več stenOgrafov pri delu.
S tem 'bi skoro lahko 'končal povest o klopeh, če bi bilo namreč še zmiinaj tako, kakor je bilo njega dni. Am(pak ni, ker se F-se izpreaninja. Tudi klopi so danosi nekaj drugega, kakor k<x bile. Ne rečem, da ne sede kdaj pa kdaj kak truden popotnik, da se ne zateče od časa -do časa kak zaljubljen par-če<k. Vbp to, pravim, se .še vče-si'h dogaja.
A kljub temu nima ki op tako več »svojega nekdanjega pomena. Včasih me je vabila, če že ne na počitek, .pa na opazovanje. Bila je kakor prazniško oblečeno deflde, med -živim s*e-lenjetn: nič ni rekla, a vendar je bil okoli njenib ust naistneh, da nisi mogel mimo. Če so bile klopi po3n/?, te je zvabila t je radovednost, kdo so ... Če so bite prazne, si jib premerjal z očrni. In je že bila ena, da ni-Bi mogel mimo
Vse^to je bilo — pravjm — dane« namreč ni več. Klopi so klopi, več kakor kdaj poprej. In bolj Bkifbe, da so vse popravljane, ker dosti rabijo. Daj*es ni naturec na fclopeih -več življenja, tistega življenja, ki He ga spominjamo vsi. Danes je na njkh z«odovrna> današnjih dni, vrprasanja«. pro/blemi — ia-kratka: v«*?, kar je na temaii strani danfltsrijega rodu.
In klopi so polne . ., Če ho-dfcš zdalje v lepih jesenskih dnah, ko^ ljubo -salooeHnnilje-1 ^je *m ZLvwSkp wvo, so
. klopi tako polne, da ne dobi i izlepa prostora na njih. ) In čudno Je na teh klopeh tako čudno, "kakor bi "bili em eanu> srorte ljudje na svetu. Sa mi možje so in tako veri enalki kalkor goad v pozni jeseni Barve **> sieer raizlične, namei pod njimi pa enak: bližnji k<
Sami možj|e so. Težko mi j( iti mimo in če le morem, s< ognem. Malo govore ti možje Vsaj pa tudi treba ni. Če gre nnimo, se ti adi, kaikor bi dr Žale owtre sulice od njihovil oči do tvojih. Zakaj čim ve< razlike jh med taibo in njimi toliko trolj ojstro 'te zadevaj( njihove oči, kakor bi hotele re či: ti, ti si tudi eden izmet ti>»tib . .
•CV pa pride mimo njih čl o vel kasnejših let, iponošene oble'k« in takilli čevljev, kot 'bi prosi li božjiga usmiljenja, te vid Je malo oči. Ej, že oddaleč U je vjol niimogredoč po^Lv d ii zaišfjpetal: eden n-aših.
GMedal sem že vse. mogoči prizore na »svetu, vendar se m zdi, da v'evjib in strašnejšili n ill lo nikjer, kakor so te živ« oei teh postaranih (moških, k posedajo dan za dnem na klo peh. Zde se mi, kaikor o-bso jenci, ki samo čakajo, da pri dejo na vrsto.
I11 kako je hudo sedeti in čaJcuti. Čakati — rkaj? Hm, l^o in prijetno ji? življenje tam koder r-ije solnce sreče, koder "prepevajo ptički v zarjah <lanice in večernice. Takih spevov ni tam koder so- klopi in na klop:'h stari možje. Če se kdaj primeri, dar prileti kak ptiček med nje, sliišiš od nje- \ g>a k večjem revten: čiv, črv, ki je na las podofcen tiisJtim lačnim pogledom in pritajenim vzdihom na klopeh.
Kdo so ti ljudje, ki so jih polne vtee ki opit Zakaj so tukaj in kje drugje, recimo doma, ali za svojimi poklici?
Ej, brate, človek, ki se hodi Kreft na revno jesensko isolnce, nima doma. In če ga že ima, ni tak, kakonfcn bi moral biti. Tesen je, neprijeten, obupen, zato hodijo ljudje ven. Ali je to tlom, če ne najde« enega sa-nlciga smeha:, ki bi človeka pozdravil, enega sameg« pogleda ki bi človeka ogrej? Zato ga puščajo in hodijo, na solnce. Tam ji in je I ožje, «ker vidijo, da nrso sram i v isvojem gorju, awjpak — d« imajo armade zaveznikov. Č^loveJka olajša, če rafelSje svojo bolečino, če jo deli, da je še nefkdo n-osi ž njim.
Kaj delajo na klopefa? Zdi se m i, kakor bi biii mutasti. T>e redkokdaj se •s'lisi, d« bi dva govorila med ♦sa'bo. In tudi če govorita, .ni tiKtega življenja, ki izra-ža včasih bol, včasih smeh, ki t»?če »daj mimo in gladko kakor bela; cesta po dolini, zdaj se vzpne in odskoči, kakor ovinek v gorski soteski. Kar govore meJd isabo, je po večini jako malo, jako kra/tko.
Kaj' naj pa tudi govore? Po-viest je enaka pov-esti, 'kakor zrno zrnu. Življenje je bilo, če že ne vse lepo, pa vsaj tako, ki je prinašalo vsaj kdaj j>a kdaj smeii in veselje. Ki je ču tilo aiefcaj tistega,, ki mu. pravimo sneea. Človeik fe Ml nekoč . . . Delal je. Vsak dan je ime* svoje naloge in če bi jih ne bil rzvr&Ll, bi čutil tako, kakor da je neJcje neikaj izanifoil- In ?lednji wmed njih je šel po tistih večnih stopinjah našega življenja — ž?na . . . dom . . . otroci . . .
In vse je šlo dokler je Šlo. Pravzaiprav enim gre še danefe An^pak ne tistim, !ki sede po klopeh. Zakaj ti so dodelali.
Ne, prijatelj, nijso bolni, niso lemi . . . J5dravi in krepki so in eiednjj waned njih zna nekaj. BIH m časi, Oto so	takifc.
Peter :: ;: Zgaga
Radio je čuuovita iznajdba, pa gre človeku večkrat na živ ee. Mene najbolj jezi v radio programih reklama, katere je vee kot ipa godbe, petja in druge zabave. Ko človek napelo posluša in čaka, da bo res ikaj lepega slišal, ?>e oglasi hre-ščeč gla^š napovedovalca, ki pri iporoT-a vse mogoče stvari — I od kangle za kavo do avtomobila letnika 1939; od vazelina ( do najboljšega parfuma; od j volnenih noga vie do krznenega ; plašča, vrednega deset tisoč , dolarjev.
j Toda nekateri so tudi za ireklamo dovzetni. Naprimer moj prijatelj Joža iz Most pri
; Ljubljani.
«
I Bilo je lani ob tem času, ko je prišel obiskat svoje sinove, hčer in prijatelje v Ameriki. Bili smo povabljeni k neki družini, kjer so nam postregli z imenitno večerjo. S tistim, kar ima Joža najraje: s piščanci, opečenim krompirjem iu rdeč ka«to - rumenim radičem.
Pogovor je nekako zastal-Joža je v naslonjaču sladko zadremal. Nekdo je odprl radio. Neka italijanska operna kompauija je dajala krasen program.
Vsi smo utihnili in vneto poslušali. Joža jd narahlo smrčal, kar nas pa ni motilo. Peli >0 odlomke iz Verdi-jeve opere ''Aida Posebno -iopranist-ka je bila dobra. Glasovi so zamrli, godba je utihnila.
Takrat se je pa oglasil na-j povedovalee: — Vino buono, jbenissimo. The best wine in the country. Only $1.35 a gal I011.
Jezni smo bili, ker nam je reklamnež prekinil tako krasen program.
i Joža se je pa zdrznil in na široko odprl oči ter je gledal in poslušal ko zajec in &i trikrat zaporedoma ustnice oslinil mrmrajoč: Mm, mm, mm.
! — To bi bilo šestdeset dinarjev. Za šestdeset dinarjev dobim v Jugoslaviji pet litrov cvička- Nak, Amerika je pre draga.
' Ko so začeli dajati tretje dejanje "Aide", je zopet sladko
I zadremal. 1
To je dokaz, da je radio vsestranski in da mudi vsakemu svoje.
Prijatelj Anton Zbašnik, glavni tajnik Jugoslovanske Katoliške Jednote mi piše med drugim:
— O Tvoji smoli mi je že dalj časa znano.
Govorili smo o tem s Ter-boveem in Rogeljem, ko sem bil letos parkrat v Clevelandu, in vsi upamo ter želimo, da bi kmalu prišel zopet t4k sebi".
iSaj si bil vedno trden in močau in premagal boš tudi to bolezen.
Imej korajžo in ne vdaj se!
Mi MORAiMO živeti.
Saj nas je še samo peščica "oldtajmarjev" in te je treba ohraniti.
Kadar bodo šli še "oldtaj-merji", potem bo slovenstvo v Ameriki mrtvo.
Zato, pravim, moramo živeti!
Tonetu se iskreno zahvalim za bodrilo in dostavim:
— Na, bom pa poskušal živeti, če res drugače ne gre.
Srfrn se spominjam neke ljubljanske srajce, jpečlarja Fran-oeljna, Iki si je vzel po vsaki nedelji in po vs&kem zapovedan <111 prazniku vt-aj še po en dam. Sam se spominjam — pravim, ko je prišel nekoliko-krat iraponedeljek sam 44Bos", ali kakor bi refldi po naše: Go-Hpotkw. In peljala ga ie gospodinja v sobo, koder je počival mirno Framoelj in viekel dnete, da je pokal zid po stenah.
In klical g« je, rukal, d ram i 1, pravil mu in kaza>l na prste, koliko več bo za>sluižlt samo če «re na detlo . . . Ali mislite, da j>3 kaj ganilo PraoiceljnaT Nekaj je godrnjal, dk4onva pa slovensko, deloma v taki angleščini, kakoršno jt sploh znal. Momljali je Ln pomenilo ni iz obeli jezikov vzeto drugega, ka-•kor primeroma: konjiča figa zate, tlelo in dolar.
Vidite, taki so bili	No
in |>otem kafepeje, ko je bila vojska. Skoro nils.i smel na cesto. Ducat ljudi je.čakalo vsakega, ki je šel praznih rek po cesti in vsak je ,ponuja.l malo več. Toliko več, da je »sam delavec godrnjal hv toliko jja vse-je<liio m zasluži . . . vsaj k a koine reče: poštenim z>otcm ne.
Ko in i|/otem še tista zlata doba, ko jt* vojna minila. Bilo j 1 v Ameriki tako, kakor mi je pravil neki rojak o steirem kraju: toliko je deiuti-ja, da vsaka baraba s ta vil mtarjein cigarete kupuje . . .
In potem je prišel sodni dan. JKalko naj pa človek pravi tinti jesena leta 1929? Ce tisto ni bi l sddni dan, jjotem rt s ne vem,, kaj naj bo. Slu-abe -so se tresle, podjetja se polkazala, ž( sot?e odpirali in v ba-ezdno se je valilo vse: dobiček, kapital, hiše, dom, sreča in delo.
Kar je ostalo, je. danes po kilopeh. Oe vise ne, pa velik del tciga. J-a, kje je pa N^endaJ-svet, kakor smo ga poznali do včera«.] f
Kje je? Čakaj malo. Bilo je včeraj, ko »so iskali človeka po t o vaiin ah m rudnikih. In da jali i so mu kruh, tak kruh, da ga je bilo Ikomaj m ene^a, k več Jt nu dva.
Pa so imeli družine, velike družine? Otrolk je bilo — kaj bi rekel: polna hiša in polna ulica.
Bili *so suhi ti otroci in raztrgani in umazani, da je. bilo groza. Edino oči so imeli velike in tako la»čne, da je bilo človeka "strah.
Spominjam se delavskih pisateljev, ki so rrsali in '.slrkali te prizore. Kaj starejši, ti že nekako prenašajo, anupak mladina, mladina . . .
Pojdi d-anes po ulicah prijatelj in oziraj^?;« malo na desno in levo. Seveda bo« videti še jdetsti otrok, posebno po krajih, keder je revščina in pomianj-kaoje. Tudi niso otroci, da bi rekel: kaikor angeljčki. Nak, so še zm i raj bolj kakor hudički če že me. po,zunanjosti, pa po svojih delih.
Ampak da bi kdo rekel: o-troci so >1 a čil i in izstradani — tega ne. Tako dobro je poskrbljeno zanje, da se jetz resno pečam z vprašanjem, kako bi iznašel tako erodstvo. ki bi ga dal -samo popiti ali podišati, pa bi bil človiek večno o-trok. Otroka nefcaJko vse povsod vidijo ... na ulici, v šoli . . . doma. Koliko zavodov imajo,! koliko skrbnih ljudi, ki hodijo! kar od hiše do hiše, preiskujejo in zapisujejo, kako je otrokom. In potem samo naznan-jo,/pa je vse: kruh, zdravniška postrežba, dentist . . . knjige za šolo in celo "ibus" aa take, ki so bolni aH "pohabljeni.
. . . Vsakega panka se drži ka!ko igrišče .. . potem so šole i-n velik»4dvoriš©ft okoli njih — cele uHce, zagrajene za otroke. Za otroke je vse to- pravim in ti »tari možje po klopeh niso , nikaki otroci. Zato nimajo nikjer nič, ne doma ne zunaj. Niti tfete klopi niso bile napravljene in postavljene za s t ran nj?h.
Hffelcdanjiih otrok in njitiovih prabLemov ni več. Njihova
ba je kar nekako minila . . . Iil sicer jt? nekaj otrok na >vt tu. ki (pridejo na vrsto, da ne bodo klopi čisto prazne. Ampak tistega velikega vprašanja m več. Izselilo se je iz vrat mla-dtfcti in prišlo med stare može. Tam po klopeh je, koder so oni, bolj živo in resno kakor kdaj poprej. Otrok in mož sta dva. Otrok vem -bil vtndar sam in veni, da ni pomanjkanje nikdar kalilo veselih mladostnih dni. Nismo imeli sicer we-ura. največkrat niti najpotrebnejšega ne. Ampak to ni bil na-^. problem. Vsh n tikaj drugega so možje j>o štirideset in več let.
Zf^ctlcvin« dara-š-njega časa, največji problem in vipraAanje, je ki r tamle po klopeh. Ne inort« rešiti tega na ta način, da se vsak dan trikrat naloži jasli in Ke pravi: 11a ipa žri. človek ni živin-g v Nemčiji in Ita-1 I i Ji, keder nima druge naloge, kakor za priprego v fašistično državni voz. Človek neče, da je, pije in — sedi na k4op^b. 1 On hoče imeti življenja, del
I	njegovega beja in njegovih jriciblemov, da jih pomaga reševati, kakor je to pri tistih,
' ki imajo dom in d1 to.
Otroška doba je bila kakor
II	veža, kateia je držal i na v<th 'i-straneh — ven. Doba teh sta-' rejših mož pa je zgradba, ki ni-
jma do danes ne vrat ne oken. ^jKogjr useda potihne notri, ti-' s ti ne pride več ven.
^'se to življenje na klopeh bi • ne bilo tako im-zlo in obupno, ko bi človek nf videl slik dru-k'gega in drugačnega življenja. /Mimo drži boulevard, tam za 1 njim so t ligo vin , nad njimi ura I di in kpa stanovanja. Tam 'žive ljudje, ampak žive tako, kakor <se .pedobi človeku.
In tako mtteto kakor je New IjYoilk, kaže razlik*, ta'ko očitno, ' da je še 'bolj mrzlo na klopeh, > kaker bi 'biilo drugače. Tako mrzlo, da ne razgr-.je človeka ' nobeno solnce v, v.
\ V življenje ne morejo tisti, L ki so na klop h, v grob pa tudi ne, dokler so živi. Na klopeh posedati ni prijetno i-n kakor k je klep klopi podobna, tako je l|t>cdob.in tam človek človeku, j Vsi imajo enako Vfpmšanje, vsi jeiuuke probleme. I11 to, bratje 1 moji, je največja zgodovina >e-Jdanjosti in največje vprašanje, j ki ga morajno rešiti. C'e ga ne iif.išimo mi, ga bode rešili oni B^nri.
Kako so že stari Rimljani naročali tistim, ki so vodili dr-, žavo in njt ne posle? Državniki, pazite, da se kaj slaibega ne godi v državi . . .
NA PRODAJ
je posestvo v vasi HRUŠEVO, pošta Dobrava pri Ljubljani. Zidana hiša, z opeko krita streha. Hlev, skedenj in kozolec, zraven vrt s sadnim drevjem. Voda je tekoča zraven hiae.
Njiv je 5, senožeti so 3, gozda je 6 parcel. Vsa ta zemlia je prav blizu hiše. Poizve se za vsa pojasnila in za ceno, za koliko se proda, pri:
JOHN ČESNOVAR
1139 Norwood Ave., Cleveland, Ohio
(3x — e. s. d.)
! iiiiiHii,hjimiiui„..muuiiiiHiHiinmuirtMti' j iiniiiM* l>»iuninnpl|<i>i«itirt>?li|mijt;i»s,*'>iiif
BLAZNJKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
\
8 poštnino vred-
"Glas Naroda"
21& West JSth Stre«* \ New York, K. Y.
" glas naroda"
erems or th* nyu)
Qmd sua PobtiAhed bj H4>VENIC PUBLISHING COMTANT
C A Corpanttoa)
Wttmk SAkaOr. Pwm+Amt j.	8m.
PtaM Of bnrtfl— of tke oorpontto« ud iddrtmem of above officer.: »If WOT im gTKWt * _mw HOBK, M. V.
45th Year	I
I88UED »VSaj IUI HXCEPT aDMDATS AND HOLIDAYS
—■—--^ —------ f " ----- ---
_______ Advertisement	oo
Tjk celo leto relj« ilitu Ameriko	Za New York za celo leto . .	1700
In Kanade ..............te.OC	^ pol ieca ................
1K)I let« ................fa.'jO	Za Inozemstvo xa celo leto ..	I7..W
Z« getrt let«................»1.53	Za pol lett ^.I............|3JW
______8ubeerlp4i«n Wr|y
8 NABT>|>A- IZHAJA Y8AKI DAN IZVZ»CMSl NEDELJ TN PRAZNI KOV
-fJLAS NARODA", 21« WEST 18th STREET. NEW YORK K Y
... • 4 Oft^^iJHdMUltt
-| - ....
Pod ^aško lipo.
Piše kakor muli FRANK KBK8B
Vesele in žalostne vesti iz slovenskiH naselbin
PO VOLITVAH V GOWANDI, N. Y.
Utihnila je volilna kampanja in za nami so volitve. Kakor je razvideti, zečeli so prihajati na površje zopet republikanci, in nasprotniki New Deal-a. Grameli so in prepričevali Ijud-ptvo ,da so edino republikanci tisti, ki bodo ožrvili stare dobre ča-se in omogočili splošno prosperiteto.
Količkaj razsoden človek pa iz vsakdanjih izkušenj lahko previdi, da se to najbrž le prazne obljube in navadni volilni bhiff.
Saj vendar vidimo kako naglo stroji nadomeščajo človeka, koliko več ti »troji producirajo, in produkcije nima kdo pokupiti, Irer ljudje nimajo zaslužka in ne denarja. Tako se blago nakup k* i in zaostane, in podjetnik je prisiljen še tiste delavce, kolikor jih ima, odstaviti in tovarno zapreti, brez vprašanja, kako bodeS, delavec, ki ni toliko služil, da je bilo komaj dovolj, da si skromno živel.
New Deal je naredil kakor je vmm znano, da brezposelni dobiva za določen čas nekoliko brezposelne podpore, in da mn čim prej mogoče preskrbijo kako delo in zaslužek. Zato sta-rokopitneži predbacivajo sedanji vladi, da .preveč trosi denar.
Vprašanje pa nastane, kaj bi bilo z brezposelnimi sedaj, in kaj bo z nami, kateri smo sedaj še zaposleni, toda vsak čas nas lahko pahnejo na cesto, ako pošljemo v razne urade ljudi, ki bodo vse to prezirali in denar kopičili.
EVHARISTIČNIKONCRES V NEW ORLEANSU
Oni dan me je povabila naročnica Glas Naroda, Mre. Samson, da «si ogledam njeno prenovljeno in povečano groce-rijsko prodajalno. Preskrbela si je moderno hladilnico, kjer ima v zalogi /poleg groccrije tudi sveže in prekajeno meso in tudi okusne kranjske klobase ne dobe.
Jaz kupujem grccerijo v tej slovenski prodajalni že dolgo let in sem v?dno zadovoljen, zatorej bi pni poročal tukajšnjim Slovencem, da bi (bolj vpo-števali geslo: Svoji k svojim! Jaz pa imam v zalogi za sedaj Blaznikovo prati ko, ka tera je prav (pripravna za zabeležiti, kdaj bo tele imelo kravo. Torej rojak p rineš i kvoder in dam ti pratiko. Je res zanimiva ta stara prijateljica.
Sv. Martin je minul, zato pa vnem skupaj en vesel Zahvalni dan. Pozdravljeni!
C. Sternifiha, zastopnik.
M33S. HABTNC V BOLNIŠNICI.
Iz Worcestra, N. Y., nam poročajo, da ?*e nahaja v bolnišnici v Coorperetownu Mrs. Anna Harbinc, žena našega dopisnika in na/prednaga farmarja Mr. A. Haibinca. Želimo ji, da bi kanalu okrevala in ise vrnila k svoji družini.
Pogled na množico v Stadionu, kjer je prisostvovalo maši 3 5,000 otrok in nad 30,000 odraslih.
kazale, hoče, žal, tudi delavsko ljudstvo imeti take ljudi na Vladnih uradih.
No, pa <bo kdo rekel, kaj pa to Čalitu mar gre? To je resnica vsaj dane*, ko je sv. Martin, ki ga bo lrastil, jaz ga bom pil. Danes ba lahko to homa-tijo opustil in ibfl vesel, da sem še v tej krnmpaSti dolini, kajti prewj mojih letnikov je že sfr-čalo v večna lovišča in nič čudnega ne bo, ako nekega dne tudi -mene ipokliSejo za seboj, ker bili smo si vedno prijatelji, potepi ipa mirna Bosna.
POZOR ROJAKU
DomaČe dobre suhe (ali prekaljene) pošiljam na
Kakor *o -rf-ierdHpo-1 w ^ Zdr. države po
poštnem povzetju (C. O. D.) po sledečih cenah:
želodce po 30c funt
KLOBASE ..... 30 c funt HAM (šunke) 28 c funt BOTZ (Buts) 25 c funt
CALIS .......... 20 c funt
BACON ........28 c funt
KRAMER'S MEATS 5301 St Clair Avenue Cleveland, O.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
v Jugoslavijo:
Za $ 2.55	....................Din. 100
$ 5.00	....................Din. 200
$ 7.20	....................Din. 300
$11.65	....................Din. 5O0
r^3-00	....................Din. 100< >
$45.00	....................Din. 21100
V Italijo:
Za $ 6.35	....................Lir 100
$ 12.25	....................Ur 200
$ 29.90	....................Lir 500
$ 57.00	....................Lir 1000
$112.50 ....................Lir 20<»0
$167.50	....................Lir 3<X)0
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo že boljše pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo
$ 5.—morate poslati .. $ 5.75 $10.— " " $10.85 $15.— **	M	$16 —
$20.— ** «* $21.— $40.— *	*	$41.25
$50.— **	" .. $51.50
Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠU-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 216 W. 18(h ST., NEW YORK
ADVERTISE IN
'"GLAS NARODA'
★
Božične
pošiljatve
Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo.
Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda."
Denarne pošiljatve v Jugoslavijo izvršujemo točno in poceni.
Slovenic Publishing Co.
::: Travel Bureau : ::::
216 West 18th Street	New York, N. Y.
PLAINFIELD SKE NOVICE
Lovska isezona se je odprla' nišnaco tukaj. Dobila je živčni! 10. novembra v Ne*~ Jersey, da napad.
bo ste vedeli, Xewyorcani. Ako Tako potuje nesreča od hiše ni dovolj divjačine, pa strelja- do hiše. Želimo jim, hitrega jo kar ix) ljudeh. Tukaj iz okrevanja.
bližine «?o bili kar 4 prepeljani; V mojem dopii?u pred tremi
v Muhlenberg Hospital.	tedni som pozival na i?(kupno
t "di * f* 11 • i • sejo v?a društva in pc-samezni-lz Flaintielda ni me kai raz- , ftA	,	0i
_	• ur •	ke 20. noveanbra v Slov. >«ar.
vesrljtvih novic. Mana meseca ~	n . .
"ur-. en_____y	i m Doinu v Brooklvnu zaradi sve-
i?i ,>e Mrs. »kvarc nogo zlomila ,	. ~ . .
„ j ii -i r, " it , tovne razstave. Se>o preklicem, v dveh krajih. Gre 11 na bolie, „ . .	.	, -- .
_t " j _ ,	vzrok je: cital wm zadnji te-
ali še vedno borglje rabi. (Zadnji teden je
iz
dtn dopis Mr. Keržeta, kateri
Umg Island Hospital nična se-i«^!TVa ?pjo ™ 27 "orembra. sira Mrs. Ferončak. Srečno je^T "J* Mr:,KeIW" prestala operacijo in sc zrlravi *™	Nazad-
doma. Ko jo Mrs. Ferenčak I f 'e f to.	samo da sc °
vrnila domov, ,o pa Mrs. BrJtP' Stvan ukrene-kav odpeljali v Roosevelt bol-	John Cvetkovich.
NAPRODAJ JE V RIBNICI na Dolenjskem
Fajfarjev mlin, nova žaga, stope in 10,000 metrov sveta, vse v najboljšem redu. Proda se vsled družinskih razmer za ceno — din. 260,000 Lepa priložnost se nudi kupcu, ki bi si hotel vstanoviti lep lasten dom in sigurno eksistenco. Ponudbe na: Jože Oražem, Ljubljana, Predovičeva ulica 5, banovina dravska, Jugoslavija.	(3 Thurs.)
MLADA ROJAKINJA NA ODLIČNEM MESTU.
Za kslovejsno otvoritveno proslavo avtomobilske razstave v Chicagri, I1L, ki se je vršila: zadnjo soboto, *so bila štiri mlada dekleta različnih narodnosti idhrana "Jkraljicaa predstave." Čajst, da je pri tem zastopala jugoslovanski narod, je Tbila imenovana Miss Jugoslavia,*' je zadela našo mlado rojakinjo, Miiss Martho Ann Primozich, hčerko ugledne družine Franka Priimozicha, Oče dekleta Mr. Franik Priniozidh je agilen delavec na kulturnem in društvenem polju in je tudi IX glavni podpredsednik Za-padne Slov. Zveze.
KAZNOVAN LOVEC.
Anton Gašpenič iz Osceole, Mieh., je hiil zadnje dni obsojen v plačilo denarne kazni, ker je ob prepovedanem času nastavljal paisti "kunam, čijih kože imajo dobro ceno.
USPEŠNA KOKOŠJEREJA.
Pred kratkim je bila v Portland, Ore., razstava perutnine in naš farmar George Cvetko-vio je prejel prvo nagrado za svoja dva petelina pasme Rhode Island Red, ki sta bila naj-lejpša na veej razstavi.
Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik ▼ Ameriki
SMRT HRI VOLITVAH.
An'ton Oven, star 05 let, v Clevelandu, fee je .zgrudil v volilni koči v Euclidu, v prvi ward i na East 222. cesti. Umrf je kmalu po prevozu v dinic bolnišnico.
MILWAUJSKE NOVICE.
Rojak Anton Nebec, ki je) evoječasno vodil mesnico z Ju- \ vanom, je pred nekaj dnevi trčil s b-vojim avtom ob železni-j ško lokomotivo na križišču v West Allisu, k sreči je pa lo-1 komotiva voizila počasi in Nebec je bil k- lahko pobit. Odpeljali so ga v bolnišnico.
. Poroke: Jos. J. Urbancič in Carolyn Ferli'tsch, Rudolf Ja-nežitč in Jean Okorn ter "Walter Ohavetz in Ann Medved.
EN SAM SLOVENEC
IZVOLJEN V MINNESOTI.
Aled številnimi slovenskimi kandidati po Renču za raziu" okrajne urade je menda edini Joe Kra'ker iz V.irginije izvoljen. Vse druge je odnesel republikanski plaz, ki je pokopal za enkrat farmer-laibor in demokrate. Slovenci t?o večinoma kandidirali na listi fannar-sko-delav?-.ke stranke.
Naročite se na "Glas Naroda'*, najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki
Intriga joča
DOROTHY LAMOUR
(Paramount Zvezdnica)
je ZVEZDNICA MLEČNE POTI
Ali «te opazili kako krasne filmske Bveadnicce ohranjajo svoje postave tako vitke sliko za sliko? Ali ste se čudili kako napravijo svoj stas tako vitek? No. dosti njih jih hodi po "Mlečni poti." Kajti sveže mleko omogoči deklatu kontrolirati težo ne da bi žrtvovala lepoto ali živahnost.
Kontrolirajte svojo težo z mlekom . . . kar je lahko in prijetno. Samo pišite po brezplačno knjižico hnjsanja "The Way to Pep and Beauty." V nji boste našli preizkustwie dijete in nasvete za lepoto, ki se ji jih poslužujejo sijajne hollywoodske zvezdnice. Enostavno pošljite dopisnico z Vašim imenom in naslovom na: Bureau of Milk Publicity, Albany.
THE STATS OP NiW YORK
gt
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
MED PADABJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirke, nato je pa zaslovel s svojim romanom ''Grunt." Cena...................... 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard*
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
KRIŠTOF DTMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
Slovenic Publishing Company
1898	1938
Sodobje 40 Let
Jugoslovanska Katoliška Jednota
Glavni stan in lastni dom: r v i Ely, Minnesota
$5,677,744.00
jc izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve.
Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preizkušnja vam je najboljša garaneija. In oe še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, Id se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki.
Skupna imovina: $2,260,028.00
— — • ~......
----....... '
OSEM OTROK JE REŠIL IZ GOREČE HIBE
Vkh danska dežela Klavi junaško dejanje delavca Petra Pa tersena, ki je v nevarnosti za svoje življenje iz svoje goree< hišice re«il oseiu otročičev, ki jih je že dušil dim. Hišica revne: ga delavca je de dal pogorela in v njej vse, kar je delavec i mel. Rešil je le življenje svo jih otrok.
ob 3. ziutrai se ie Drebudilu delavčeva žena ki je začutila silen duh po dimu ki <se je širi! po vsej liiai. V sobici, kjer sta spala oče in mati je spal le najmlajši otrok ki je komaj le to dni star. V tistem hipu ko se je žena zbudila je počila v vratih iz sosedne sobe šipa, nakar je velik plomen švignil v spalnico. Žena je brž poklicala svojec moža nakar je v nočni obleki z otrokom v naročju planila >kozi okno pritličnega stanovanja na vrt. Mož pa je skušal skozi vrata vdreti v drugo sobo kjer so spali drugi njegovi otroci. Tista soba, ki so v njej spali otroci, je bila v podstrešju. stopnice na podstrešje pa so že zgorele tako da o-če ni mogel do svojih otrok. Zato je za ženo planil skozi okno na prosto, v drvarnici pobral lestev ter po njej od zunaj splezal skozi okno podstrešne otroške sobe.
Toda že tudi ta soba je gorela. V njej je spalo 8 otrok, ki so bili stari od 2 do 13 let. I>ve otroški postelji sta se pravkar vnemah*. Petersen je obe fK>stelji kar goreči vrgel skozi okno na prosto, nakar je zgra bil dva otroka ki sta bila naj-j bolj v nevarnosti ter ju odne- \ sel skozi okno. Oba otroka od dima že bila omamljena. I Nato se je takoj drugič j»oda! na lestev, da bi reši! še druge: otroke. Tisti hip so že sosedje prihiteli gasit. Zoj»et je prinesel dva otroka iz jforen; hiše. 1 Xjefova no/na obleka je biln že osmojena kakor so bili o- i žgani že tudi njegovi lasje. Ko- i maj je mož oba rešena otrok-j j
izročil ljudeui v varstvo, že je hotel planiti znova v ogenj. Sosedje so mu branili, češ, da je sedaj vse zaman. On pa je odvrnil: <4«8e štirje moji otroci -o v nevarnosti! Moram jih rešiti!" In je znova planil po lestvi v podstrešje.
Medtem je pritela na pomot* že požarna hramba. Preden pa so gasilci nastavili cevi ter raz grnili mreže, na katere bi reševali otroke je minilo mnogo dragocenih trenutkov. Med-
\
tem se je oče znova prikazal pri oknu z dvema otrokoma tpod pazduho. Srečno je prišel z njima na tla. Ko je vnovič hotel po otroka ki sta še ostala v j plamenih in dimu, so gasilci poskušali s pliuskiwi maskami na obrazih priti do o**X)k-.- Toda tudi s temi -napravami si nihče ni več upal v ogenj. Dejali so, da je vsakršna pomoč brezuspešna in že prepozna. Zato so tudi očeta hoteli zadržati da bi vnovič ne planil v gorečo hišo. Pa ga niso zadržali. In res je kmalu rešil še zadnja dva svoja otroka.
Hiša je do tal pogorela in niti enega koščka oprave niso mogli rešiti. Saj je reševal najdražje, kar je imel. svoje o-troke.
TAKO FINSKI DRVARJI SODIJO TATOVE
Francoska javnost je vsa pr< padov, ki so se zgodili zadnje zi so listi začeli imenovati tud skozi 15 let straži! prevoze zla stražii, da se nikdar ni-zgodila nobena škoda. Mož se piše 4'Ladef". Njegov oče in ded sta bila carinika na francosko-švicarski meji. Njuna služba sicer ni bila prijetna, še manj prijetna pa je bila njegova. Mož si je vse življenje želel bolj nevarnih in odgovornih nalog. In leta 1913 jo je dobil. Takrat so mu zaupali, da je spremljal vagone zlata, ki so se od švicarske meje vozili v Bordeaux. Takrat je bil mož 50 let star. Vagoni so bili majhni in neznatni, ko -so v vlaku drdrali svojo pot proti cilju.
Na zavori pa je stal budni stražnik, ki je noč in dan pa zil svoje vagone, tako da se nikdar ni nič zgodilo, dasi so razbojniki tudi takrat poskušali priti do zlata. Vsak tedenf je
V	velikanskih finskih gozdoi ziini. V gozdovih imajo narejt v njih skupno prebivajo in p med temi finskimi drvarji je t polnoma zaupajo. Nikjer v koč la zakleniti. To je tudi doecla nepotrebno, ker tatvine med njimi so silno redke. Finski drvarji so pošteni ljudje.
Kadar se ipa le zgodi, da kue kakemu tovarišu kaj ukrade, tedaj je gorje tistemu, ki je tat.
V	nekem gozdu je delalo 400 drvarjev ki so prebivali v svojih kočah, katerih je bilo za celo vas. Nekega ti ne je eden izmed njih pogrešil svoj denar. Imel je v koči nekaj finskih mark, ki pa so izginile. Takoj je na ves glas zaklical: "Ukraden sem!'' Ta klic je bil dovolj da .je bila- naslednji hip vsa drvarska naselbina pokonci, nastalo je nekako obsedno stn-nje. Nihče ni smel več iz taborišča, nihče noter. Nato pa je začela delovati preiskovalna
ih delajo drvarji poleti in pone preproste drvarske koče, ki renočujejo. Družabno življenje >variško ter drug drugemu po-i ni nobene omare, ki bi se da
komisija, ki je najprej dala preiskati sama sebe. Nato so možje lotili drugih. Ti drvarji pa imajo svoj način, kako čimprej ugotoviti tatu. Malokdaj se jim ponesreči. Tako so tudi tokrat tatu kmalu imeli komaj so preiskovali eno u-ro. Prijeli so velikega in močnega možaka; ki je svoje tovariše prosil milosti ter jim skušal dopovedati zakaj je ukradel tisto smešno majhno vsoto denarja. Pa ga niti poslušali niso.
Kaznujejo pa drvarji kar >a-li)i, in sicer imajo svoje kazni. Najprej tatu dobro prem lati-jo. Ivo ima tega dovolj, mu skozi rokave nieirovesra sukini-
plašeua zaradi razbojniških nabaše na Francoskem. V tej zve ime starega moža. ki je nekoč a skozi Francijo, in ki je tako
drdral vagon zlata, vreden svojih 15 milijonov frankov, skozi Francijo. In vsekdar je bil stari L»aclef na straži. To je delal celih petnajst let, ko je nazadnje zaradi starosti motal v* pokoj. Njegova pokojnina je sicer skronma, vendar je mož zadovoljen. Morala bi biti mnogo večja, ker njemu se ima Francija zahvaliti, da je ohranila milijone. Dasi rad pripoveduje to on ono, kako so ge hoteli razbojniki premotiti, vendar določnega nikdar ne pove, da ne bi sedanjim tolovajem dal s tem navodila, kako naj primejo zadevo.
A D VER.1 ISE "GLAS NARODA"

;«|tlllllll|||i.|lllllltlt|H.||llllll||lt.>:iaRtl:tll .tl»""Mr!|iHHMW»llW-;:t«"Hlil,itHl«MH|„i,|IIIIIIlH Ittllltli* Ml^-llll^^* ^^tllllM^" tllltll^* i I lil • ** ***	1 illlt*^!?!!!!!!!!
Za gospodinje
Kuharske Knjigeu.
Slovenske žene so splošno znane kot dobre ko«
harice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kak* šne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
•
V knjigarni 4'Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka napodil za kuhinjo in dom.
CenaSOc
KUHARICA
9G5 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . .
iLžfi
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdajr— 728 strani.
Cena $5.
w»
KNJIGARNA "GLA5 NARODA"
216 WE8B-]«fcijWWiff11 tH 'MEW-XOBK'
ča vtaknejo <lolg drog, tako «ia njegove roke mole vsaksebi, kakor bi bil na križu. Takega potem poženejo venkaj iz svoje naselbine.
Življenja mu torej ne vzamejo, pač pa jih je le malo, ki bi preživeli tako kazen. Večina teli izgnanih tatov namreč u-uitire zunaj od mraza ali po manjkanja preden pridejo do človeških bivališč. Druge pa raztrgajo volkovi ki se klatijo okoli naselbin. Tako kaznovani drvar ski tat se niti braniti ne more,- niti ne more pobegniti pred volkovi na kako drevo. Nemočni, kakor so, postanejo lahek plen požrešnih volkov.
Kruta in trda je taka kazen, pa uspešna. Vsako leto se med vso množico drvarjev dogodi le enkrat ali dvakrat, da je koga treba tako kaznovati. In zato med drvarji ni tatov.
tiiiniiii ~t(|Vfiiiiittu,iniiiiti|C ,tfiiiiiiiatli,i«iii llWIlH'^MUfirtlll'^'lUninir'^'llhHIlH«11*!!!!-
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Etta,- drama v 4. dej......... M
Marta, Semenj t fUdunondu, 4.
PrnpeHih; narodna pravljica ▼ 6.
dejanjih ................... .45
Teotkeve tajne na Mklavter ve-čer,-lftidiortra igra a petjem ▼
3. dejanjih____„______J§t
K. fJ. R Drama t 8. dejanjih'a
' prMIgr«, (čepekj. t«.----------49
Kfrl**, a dejanj, traa ram__IS
Vrtinec, dcama v 3 dejanjih_____ .45
Za kril la •▼obote, igxokai t ft. dejanjih____________________M
ft. n, Pe 12 letih 4. dejanja________U
11.	sr. Zapravljive«..............60
12.	ar. Skopuh ..................n
ZlikkUiMdklcv: 8. aaopMb Mila ped Marij*
NeŠM, Banje____________;_M
lluopl«. Veatadka, flori Marije -Detle91 Marijin atnfr________M
deklica. Materin blagoslov______ JU
16. saojrtC. TM pni DCMjtt,
Mleta ta Ne*»--------------M
2ft. lopjg. ^ Jmt: Udfcetea MWfjtDQftk vktkt «»kw .........
! IGN J:rc A S N A.
"GLAS" NARODA"" m&W. l^SKi: HHW MB8
.4»
Knjige, katera top pripomcamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V dnhn či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki jc pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečrtal do konca. Cena......................$1.25
OB ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena...................... $1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor Je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1-00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena...................... $1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 stranL) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok,
navzlic temu pa lahko razumljiv tudi
preprostemu človeku. Cena...................... 70o.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Grogtt. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih 11 Rokomjačev'' svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................ 55c.
POD SVOBODNIM SOLNGEM, Spisal Franc S. Finigar. 2 zveeka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to na jboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Sloveneov. Mladega Iztoka-je zanesla *pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. C^sariqa si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. C&aa ................... $4.00
lin
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal BulVer (2 knjigi in 280 strani. Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pora-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika.** Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine 110 izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Gay de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TR£H SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč: živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Npva-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1-50
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Iran Pregelj. (253 strani.) Tragična, usoda župnika Gol je, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala; Knjiga vsebnje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena....................... $1.50
TAfiSANOVE^ŽrVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadalje-vanje-^Taraana," ki je že vsaj po imenn znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lah-ko 51 ta in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-aitirigl (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, M s^, ta&o ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasičnai Cena .... $1.00
tE
UMIRAJOČE DUŠE. S,pisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne r.avade. Ljubljana nam je pove»5ini znana iz začetka sedanjega stoletja, idor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo jnu žal. Cena.......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISO&KA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vrsi ta v Škof j i Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ....................... $2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje " čarovnic, " ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ......................$1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan oeški pisatelj, in-boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena	.-■........... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borian. (246 strani.) Gaborian je bil bolj qstvarjen za detektiva nego za,pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena ........................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena....................... $2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena....................... $1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spi. sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom precital od začetka do konca.
Cena......................$1.50
f ' Sbvenk PnbBihin^ Company
im	_____ . . ..... _ _	, _1 _, _
\ Pošljite nam (
$1 I
in mi vam bomo pošiljati j 2 meseca	|
"Glas Naroda" j
[in prepričani smo, da boste potem j j	stalni naročnik,	j
MOZ( KI JE STR A2IL MILIJARDE I
i Kratka Dnevna Zgodba- m
R. B. CHIVELLI:
Jakob je bil rojen kot poštenjak, kot ti ost c j en elovek in tak je hotel os-tati. Bil je pa brt«-po-cln, dela ui mogel dobiti ni-kj» r in posledica je bila, da ni jedel v><a.-k dan.
Beda in lakota pa. človeka kaj rada zapel jata v greli.
Nit ikega jesenskega dne, ko je bilo mesto (pogreznjeno v morje mogle, je Jakcb, ki že od prejšnjega dne ni imel no benega grižljaja v ustih, vsto pil v tramvaj.
I>el'jr znamo mu je bil dal iz u miljtnja celo liro hi Jakob je hotel tako odpeljati »s tramvajem v obljudeno predict stje, kjer je >tanova!a družine n j gov g« n jaka. ki jo je hot 11 poprositi za krožnik lo-ple juhe ali pa vsaj za kotitVk, kj«*r bi mogel na toplem in na suliom pre spa t i noč.
"Saj bi bil tako sel tja peš. in prihranil bi si bil celo liro." J);». trda ubogi Jakob j- bil kol i nno lačni, že celih štirin-dvajHft ur ni ničesar zavžii iu koma j se je še držal na nogah.
Večerni zvonovi so zvoni*t, ko j;* vstopil v nabilo polni tramvaj. Bila je ura "a j večjega prometa, ko se marsikdo vrača z dela ali-pa hiti *ia zabavo. In na vsakem p'^tajali-šču so vstopili ua me*to »mega iz-topivšega -štirje nov. jetniki, t;fko da bili kmalu vsi vozovi nabito polni.
Jakih se je prijel z eno roko za hžal«, kakor vt-čina potniki v. Druga roka. ki se mu je «il ala v ritmu vozi.'oga tramvaja, je naenkrat začutila žm-•>ko ročno »torbico.
N' gneči *e je r<n'-na torbica odprl* Jakob je posegel v njo, • itijKil je dobro njeno denarnico in jo or vidno |R»t* gnil iz torbice.
Vse to ji zgodilo v trenutku. V>a!k človek lahko monria za trenutek začuti, da s-* rim je zatemnila vest in lahko ravna kot stroj brez vije In za-v« -ti. Tako je ruvnal tudi Jakob.
7» k) ga je mikalo položiti d > narnico n-iznj v ročno torbico, iz kater • jo je bil potegnil. To-

"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
. V Olevelamclu je nagloma preminul za,»Učno (hibo Joseph Unetič*. Ko je bil čas, da ee odpravi na. dolo kot vrtnar v Brat tnali 1 ,je j>arkrat zab-t-okal ter izdihnil. Pokojni je bil star 64 'let. Bil je Slan društva Slpvenee št. .1. pri katerem je bil tudi ustanovitelj, in društva Žužemberk. Doma je bil iz va--i Godice- fara Cerklje. V A-mf riki je bival 33 let.
t
V	Clevelandu je .po dolgi in mučni bolezisi preminul Frank Bencina, star 54 let. Rojen je bil v vasi Podbrežje, fara Sežana n«i Purmorskem, kjez ra-/pušča eno sestro in več .sorodnikov. V Ameriki ie bival 25 let.
t
V	soboto zjutraj je po dolgem trpljenju v CMevelar .du umrla neznana Jennie Panlin, rojena I'rš>ič, stara f>7 let. Do-M!-- .je bila iz fit. Rupt rta na Dni n.'^kem, kjer zapušča dva po pol brata in eno no pol sestro
zim-lv.in kožuhu, pa enako ka-rak te i i stične tigrove proge.
Radovedni biologi bi p:n radi vid li tudi križanca leva in ti-grlde. Zato sc- izbrali v živalskem vrtu dve krasni zveri in vsa javnost se zanima za to čudno križanje. Začetek pa ni bil razveseljiv. Ko lea v in trigrico zaprli v .-kupno kletko sta navalila drug na dnig&ga in >e jela tako srdito ebdela-vati. da bi bilo kmalu 'konte enega ali drugega. Vmes so morali poseči čuvaji in spraviti vsakega v s ve jo kletko. Zidaj je meri n jima *-Jezna mreža, in tako upajo, da -se bosta polagoma sprijateljila. Izgubili tn-di se niso upanja, da s- bo kri-
žilTiie lev;i in tl«rrif>i» inysiwmIo
in druge sorodnike. V Cleve-landu jo ibivala 34 let. t
Po daljši bolezni je umrl na svojem domu v Olevelandu Dominik Lielier, star 53 let, doma iz Gorenje* Tribuše na. Goriškem. V Ameriki je bival 25 let.
' i -T r ■ j * '
100 l£tni starci in tobak.
Ce se pojavi v listih vest o stoletnem ali blizu sto let starem staicu, ,V' navadno pri tem ločeno, da mu pipa še vedno drži. To se sliši dokaj čudno, če (pomislimo, da velja tobak .-iplošno za struip m da 'pretežna večina zdravnikov trdi, da . j kaja člrVebu škoduje. Nemški1 učenja'k dr. Groef iz Sttutgar-j' ta je potrudil i n je po-' i
močjo državnih uradov proučil i ■ i ] življenjske razmere vseh okrog'
1.00 let starih ljudi v Nemčiji. '
Takilh ljudi je zdaj v Nemčiji-},
okrog 124. od teh dve tretiinil, i	i I
žensk.
Oil teh prud sto in več 1 tii
•	i • »I
rojenih žen-k ni nobena nikoli { kadii \ .Pač so pa nv>ški Vrdi' kadilci. Z i -vojo dolgo živijo- j i.je se morajo v prvi vrsti za-1. hvaliti zmernosti in treznosti,ij vendar je pa pr sen.-tljivo. da! jim kaja ni škodovala. To se! d-' pa lahko pojasniti. Skorajj' vsi ti starci so kmečkega stanu.!1'
.	4
Toipc-meni, da >o kadili večino-ma naiprostem in da niso sedeli j-v zakajenih, z; up nt ill prostorih, t !:nr je pri kaji najbolj škodlji- I
v o.	1
\
VSA NRWYORSKA SLO- :
VENSKA DRUŠTVA naj I
izvolijo po dva zastopnika «
za skupni sestanek, dne 27. 1
NOVEMBRA v Slovenskem <
i
Narodnem Domu, 253 TrviiiL-* i Avenue, Brooklvn, N. Y.
i
VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole* naslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Urvllka i m »m«*ui meneč, dru^a dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nei«otrebnega dela ln itroSko*. Vas prosimo, da aknfiate naročnino pravočasno poravnati. Potljtte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naAen^n zastopniku v VaAem kraju aU pa kateremu lsaoed n*to|inlkov, kojlh imena so tiskana s Meliai črkami, ker so upravičeni obiskati tu«r. druge naselbine, kjer je kaj nafilh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
OHIO: Barberton, Frank Trska Cleveland. Anton Bobek. Tha« gar-Oncer, Jacob Reanlk, Job« supaik Gtrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John KnmJe Tounfstown, Antoo KikaU OREGON:
Oregon City, J. Koblag PtNXS YLVANIA: Bessemer, Jobs Jrrmikar Brooch ton, Antoo Iparee
flan—in.1i. J. BmnM Oonerdak la ff^nHw Mn. ivant
i ah^psflk"
^rrSitr^ Okorn ""
QrnirtnTftMk Itorak
Homer Cttj, Wr. Wtrendiak "
Crayn, AnL ThnhU Uuawt, Frank Balteck
MMwnr. ^ Irnt
Pittsburgh in akola, MMp rinn
Turtle Greek, Wr. MHNr West Newton, lonfk Joran .. „ ,. RTI8COM8IN. Milwaukee, Wot AlUa, Fr. AM Sheboygan, Jaaapfc- bW HTTOAflNG: Bock Sprta** Lok ftHtar Diamondvllle, Joe »irfVn
Vaak tarlepwlk lads seMUa an sv» » kntetn Je privet. Za eUpsMc« Upta
WtAfA ML&8 4ABOOA"
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva meser, drugs dan in tretia pa leto. kdaj vam naročnina ooteče. N«primer: —
11,10.38
TO POMENI, da vam je naročnin:* potekla 10. nov. 1938
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo povijanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
NIKOLI NI VIDELA MOŠKEGA
V zadnjih dneli se je zgodila v bližini Aixa v Provansi te^-ka avtomobilska nesreča, pri kateri sta našla smrt neka 60 letna Yvonne Medocova in njen niož. S tem se je zaključil svojevrsten roman.
Z Yvone Medocovo je ni i»r j n • namreč ženska, ki je do svoje !
26. leta živela v popolni o-J samljenosti, ki ni dotlej nikoli videla nobenega moškega in o kateri so pripovedovali, da do takrat sploh ni vedela, da so na ■svetu. Vse to je bila posledica neke zaobljube njem* matere, ko ji je hčerka zagledala lue sveta, med tem ko je o«'e : istočasno zapustil mater in hčer.
Yvonina mati je bila zeio bogata ženska in se je po roj- i stvu deklice preselila v samoten grad v Provansi. Ta grad je zaščitila proti vsakemu dotiku z zunanjim svetom. Obdala ga je z visokimi zidovi in ie vsem tujcem prepovedala J vstop. Ce je dospel kakšen trgovec ali davčni uradnik v bližini gradu, so Yvonne za toliko časa zaprl v neki prostor, da je odšel. Vsak dan je prihajala neka učiteljica v grad in deklico poučevala. To je bila njena edina zveza s svetom in seveda je bila mati učiteljici
strogo zabičila, da ne sme ziniti niti besedice o moških.
Nekoliko dni po Yvanninem lifi. rojstnem dnevu se je zgodil dogodek, ki se ga je bila mati že davno bala. Ko je Yvonne šetala po grajskem parku, je zagledala pred seboj nenadno mladega moškega. — Xajprvo se je ustrašila in zbežala. Potem pa <e ji je zbudila naravna radovednost, prišla je nazaj in se pogovorila z mladi-dim moškim, ki ji je povedal, da je poljedelec iz okolice. Eiifi njegovih kokoši se je bila iz gubila v grajski park in ta kokoš je prekucnila vse materine načrte.
Tako se je začel ljubezenski roman, ki se je po štirih tednih končal tako, da je Yvonne ponoči ušla iz gradu in se poročila z Kvgenom Medocom, kakor se je imenoval mladi mož. Po medenih tednih se j<1 Yvonne vrnila v grad, da se pobota z materjo. Ni je pa našla več žive. Žalost nad heeii nim begom jo je bila ubila.
pi =ila koxa?ke. On ji je pa sledil za petami in pomtvljal: Mi-lohtiva gofcp«!. .	,
Daima je pa hitela kar sq j< J našle nqgt;. Tfdaj je ^atjei Ja-; kob besetlje in glas, ki so pro-Iti njeni volji ustavile njene ko-[ rake. Zaklical.je tik -za njenim [hi'Mom: Mi los ti va gospa je razbila, denarnico.
Te bese Ide so imele čarobno moč. Dama se je ustavila, segla v ročno torbico in komaj zadržala kriik, istočasno je pa dvignila oči, ki so jib naenkrat zalile solze in tfuko se je ozrla na mladeniča.
44 Evo je," ji za klical in ji izročil njeno denarnico.
"Toda tako . . jv vzdih-nila dama; z drhtečimi n kami je segla po denarnici in se tyikoj prepričala, če je še ves denar v nji.
"Miloitiva gitspa je mahala n;. »d naglo hojo z ročno torbi-co, je nadaljeval Jakofb "ki •e j odprla. In iz nje je padla denarnica, a jaz sem jo pobral." In zasmejal se je sladko-bolestno.
"Pofšten.vak ste," je dejala dama. zroč nanj In oi»a2ila je njegovo bed-no -zunanjc~t. "Malokdo bi bil v vaših ra7TneraSi ravnal tako, kakor vi. Hvala vam. Evo vam, žal mi je, da varni ne morem dati več."
Dala mu je >tn lir, potem j* t »a hitro izginila v megli. Jakob je obstal z banko veni v roki. Zdaj bi rad vpraŠel nekoga, ki ve v.č ' d im<ne, je dejal sam sebi — da-1i sem tat ali poštenjak, ali pa samo člove-k,
ki zna ščititi svoje interese. *
nesmrtni sherlock holmes.
Nekateri junaki i 11 junakinje romanov žive tako globoko v domišljiji čitateljev, da >o ka-i kor živi ljudje. Tak je Pickwick — ljudje hodijo |k> njegovih stopinjah na slov?čem potovanju po Angliji, kalkor da j«> 'bilo vse res. Isto velja za oba Welle rja in za nitiogo posuta v iz Didkensenovih romanov. Sherlock Holmes je tudi eden takili nesmrtnikov, kajti čitateHju se iv saimo zdi, da je živel, temveč da »ploh ne more umreti, da bo živel večno. Slavni detektiv se je prvič predstavil čitateljm na -straneh "Strand Mag^azina** v juliju 1891, toda še zdaj je tako živa osebnost, da so učeni profesorji napisali o njem in o njegovem očarljivem pomočniku in spremljevalcu dr. Watfconu mnogo razprav. .
Nedavno je pa prišlo iz Da«n-sUe pismo, nalsovljeno na slavnega detektiva v Baker Stn-etu št. 221. kjer stoji žal moderno poslopje. Pisano se zaključuje z bet>edami: "Upam, da mi na vaš odgovor ne bo treba dolgo čakati." Kdor pozna Sherlocka Holmca iz DoVlovi-h povesti, ima oibcutek, d-a bi bil plemeniti detektiv ustregel tej želji in ee bi ma zapleteni kriminalni problemi to dorolili, bi sg napotil z dobrim Watsonoin na Dansko, da bi se osebno prepričal, kafko bi mogel prosilki ris tree i.
KRIŽANJE LEVA 8 TIGRICO.
V londonskem živalskem vrta imajo ejieg-a najzanimivejših krizaneev-tvgiooa, zver, ki je nastala s križanjem sibirskega tigra in afriške levin je. To redko in dragoceno zverino je poklonil londonskemu živalskemu vrtu njegov v Mandžuriji 'živetn prijatelj. Tvgion ima nekaj karakteristiT-nih levjih W4j»o>ti in potez, na svojem
California:
Hmu I'raiidiKu, Jmtak I anahfn .
COI/MUOO:	I
PocMo. P«ur CMic. JL Šmttil Wtlseoburg, M. J. Bmjwk
INDIANA:	_ "" __
India in poli«. PV. lipHV
ILLIMOW: Chicago, J. BefOk Clan, J. FmMmm (Ckiesn €Tjdmo la mi»oU)
MaaranUh. M Ifiih Nortfe CKlotffo to Waakafu, m*h.
WuM
U ART LAND:
Kltndlkr. »r- Va«Upl*a»
UlCaiOAN: MMt, L rMto
MINKiaOTA:
owiKa, hut n iafci, J. UtmHi
bit, J«. J. - 1|-
. .Gilbert. Leato BlbMac. Joto PMfla V listala. Waak Brrmtftek
MONTANA: .^
Omaha. P. BrataHefc
NWW TORE:
Brooklyn. Amthmu 8*ct
Km H H	Kdo bi ne hotel biti z Mayem v 4<Padisahovi »en-
l|l| ■■ ■	ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarjn";
lili II I	kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju
__ I III III	in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel
M [ P I III LI I	spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu
fl I I III F! I	je postavil May s svojim romanom najlepši spo-
ill 1 I I II 1 I	spomenik?
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL	SATAN IN ISKARIOT
4 knjige, s slikami, 627 strani	J2 knjig, s slikami, 1 704 strani
VSEBINA:	VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. —	Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Ne-
Na begu z Goropa. — Družba En Nast.	varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih
Cena $1.50	sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet naj
KRIŽEM PO JUTROVEM	divjem zapadu' " Bešeni ^čTnf^SO
4 knjige, 598 strani, s slikami	u/immctai/
VSEBINA:	WIININtlUV
Jezero smrti. — Hoj roman ob Nilu. — Kak4	1 2 knjig, s slikami, 1753 strani
sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med	VSEBINA:
Jezidi.	Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. —
Cena $1.50	Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
— Za detektiva. — Med Komanči in Apači. —.
PO DIVJEM KURDISTANU	Na nevarnih prtih. — Winnetovov roman. —
4 knjige, 594 strani, s slikami	8M4?ar''Z^ Komančih. - Winnetova smrt.
VSEBINA:	~~ Wlnnetova °Poroka-
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med	Cena $3.50
dvema ognjema.	2 U TI
Cena $1.50	^ knjige, s slikami, 597 strani
PO DE2ELI SKIPETARJEV	Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč-
4 knjige, s slikami, 577 strani	~ in njegova poslednja pot.
VSEBINA:	Cena $1.50 Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. —
Ob Vardaxju.	Naročite jih lahko pri
Cena $1.50	JI
V GORAH BALKANA	^JKjk
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač dimen, — Zaroka z zaprekami — V golob-	^r
njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1^0
Slovenic Publishing Company
216 WEST f 8th STREET	-	NEW YORK. N. Y.
tla lastnica, lepa, el< u.'titna da ma, se jo bila ta čk«* pieriachi k izhodu, da bi iz i »|»iia. fciial se je za njo, i«i ! bi jo bil dali i tel, toda bilo jt že prepozno. Vrata tramvaja -o odprla in zopet zaprla. Lepa dama js izginila v ^osti ir. ^li.
Tcdn Jakob se < tt»n» ni da! abegati. Poe^kal je. <3j so ne viata zopet odprla, potem jo j a skočil iz tramvaj'i.
In ko se je dotaknil tal, mu je «a šepetal notranji ^ijs: Jakob, popihaj jo z denarjem, ga mora biti v te j denarnici mnogo. Kaj bi tist-j z očitki va&ti? Naključje, n>orda previdnost sama ti je pos.alu to ;; moč.
A .Jakob je odgovoril: Oe ga je ntno^o, ga ne morem obdržati. Ce ga j\'<malo, mi pa itak ž njim ne bo nič pomaga no.
Ko jt* pa pri-sel ptnl •svetilko, ki j lila na glavo rd»/*n luč, i»e je ustavil. Daleč naokrog ni bilo žive du>e. <)dprl je de narnico. ISHa je re- polna, nabito polna bankovcev. Na^tc! jih je bil že do pet tisoč, ko mu je srce |>oskočilo in j« lo močno utripati
Pritisnil je denarnico na prsi, r.amižal in «e op tekel. Kar je zHhli^al korake. Napeto je pogledal in opazil nco. ki -e mu je bližala naglih korakov. Pogledali je še enkrat in -poznal svojo okradenUo.
v.«h* dru^ro jt* bilo delo tr«>-iiutka. Kak< r se more vest hipoma zatemoiiti. tako se moiv hipoma zdramiti in živo -iriti svojo luč.
Počakal je, da je šla v lisičji kožuh zavita dama mimo. potem jo je ,pa ubral za njo. Dama jo pospešila korake po pusti ulici, on pa tudi.
Zdel«i -e je. da jo obšel damo *»trab. kajti previdno se ^e ozr-h». kakor da hoče opazozvati moža, ki mu je morda pripisovala -zlobne namene. (V bi bil peljal mimo avtotaksi, bi bila gotovo skotila vanj. to<la prikazal >e ni in Jalci). ki jo je 1>:1 -koraj že dohitel, je zakli-eal glasno: "Milostiva ga-pa!
Ni odgovorila, še bolj J? po-
KDO StM?

TIHOTAPCI
Piše I. BU KOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
ZAVRŽENA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 98	ZA "GLAS NARODA*' PRIREDIL I. H.
•• • vit. \
Daguiar s*- zgane v ni gm-em ob i mu. k;er je tak varno in dc-bro peciva*«. Prav tiho na n.^cwm >rcu, k<>t bi to moralo biti. -edaj pa -se vzravna in ga pogleda.
4* AH je to res!" ga vpraša s pojiina.;oe*m gladim.
WVrner ^rnio p-'kima in jo pogleda poln pomilovanja.
Dainnar - tre** po cel tn telesu.
WH». moj ljubi i.inbi o*'e. kako hudo mi je bilo, ko sem milila, da ni>i nv j oče! Pa vendar sem morala verjeti. KI« ir mi > poveda'a « tako grdim*', krutimi besedami, jaz pa nh. m ssir'la i>kati tedažbe pri stricu Egonu, kajti bil tako zelo bolan in ui .*mei vedeti, da mi je Elena to povedala, kajti prepovtdal je to in bi «e zeU» rrrcbur:!, kaiti imel in.1 ie ru I, vaon v čelom gradu. O, gospo 1 Werner, ali vi morebiti prijel, ker te je oče poslal po rmnef Ali "bom smela slednjič enkrat priti domov f*
Plah strah in obenem pekoče hrepenenje je v teh njtnih besedah, da jo morn zopet pritisniti k sebi.
"Moja uboga, uboga Dagmar.''
Prav nič uc misli pri tem, da jo drži v objiauu in jo tika, kajti v t itn je -srečna in v njej 2)buja olbčutek, toliko nerazumljive, vroče blaženosti, da niti ne misli na to, da bi se bra-; ni la. Dozdeva se ji. kot bi tako moralo biti, kot da ima Wer-mr pravico do tega. da jo pritisne in privije k sebi. Tudi že prej jo je vedno likal Da jo je t;kal, ker je spoznal in občutil, da je bil« njegova z vtsakim utripom njenega srca. in z vsakim dihom, in ker je čutil, da jo ljufbi in je ne bi mogel nikdar vtč zapustit. — to je vedel.
Daginar pa je bila neizkušena, da bi vedela. «la je bila to ljubečem, ki se je naselila v njenetn srcu in ki se je v njenem srcu pripravljala že od mladostnih let. Počiva na njegovem; srcu in r-e čuti tako srečno in v dobrem varstvu, da je zadovoljna in nič. sar ne vpraša.
MOh. goe»pod Werner, tudi prej si me imenoval 44ubogi otrok, uboga Dajpni; r," in nisem vedela, zakaj. Torej mi' moj ljubi oče še vedno noče dovoliti, ds. bi se vrnila, ker me št vedno imenuješ 44ili;ogi otrok?" ga vpraša tiho, toda z občutkom. kot da je ne more zadeti nič hudega, dokler p.?čiva v njegovem objemu.
Werner ji -boža lase.
44Moja uboga, jnrla Dagmar, senlaj pa ti moram prizadeti veliko bolečino.**
Dagmar prime njegovo roko in se nafcloni nanj.
44Tako — seda, pa mi le povej, ne bo me zabolelo, ako ine trdno držiš,** pre»vi z ginljivim zaupanjem.
44Tvoj oče- je mrtev, moj ubogi otrok." pravi tiho.
Daginar se zgane in smrtno prebledi. Njene oči ga preplašeno pogledajo.
4\Mrtev? O. mej Bog! In nikdar več ne ga bom videla!*'
"Xe, nioje prt drago srce! Ali tega nisi vedela, ili ti ni-topovtdali,da je oče umrl? Neizmerno je hrupenel po tem, da bi te zopet videl; saj je pisal tvojem stricu Egonu, da se vrni domov, ker ve, da si gotovo njegov otrok. In tvoj stric je njegovo pismo še prejel; našli so ga mrtvega in pismo je padlo h n;egovh rok. Tvoja, ti ta Kartarina je našla pismo pri njegovih nogah, tako mi je rekla."
44 0, in bila .ie t^ko kruta, da mi tega ni povedala!"
44Za to je imela svoje vzroke. Tn ravno iz teli rettlogov li je tudi zamolčala, da ei postala sirota. Kajti moj oče ti je brzojavno pred «.|enim odhodom natznanil, da je tvoj oče nenadoma umrl za srčne kapjo."
Dagmar skrije svoj obraz na njegova prsa in za ihti.
44Kako gtrašno! In tako naglo je umrl moj ubogi oče!"
44 Da, mala Dagi.iar, veselja ni mogel več prenesti po dolgom* dolgem trpljenju, vtaelja, da te je smel zepet ljubiti, da bila njegova hči. Vsa leta je hrepenel ipo tebi, pa vendar so ni hotel omehčati, ker ni verjel, da si njegova hči. Toda vse natančnejše o tem bo« pozneje izvedela. Sedaj ti hočem samo ie povedati, zakaj so te tukaj zaprli. Tvoja teta: Katarin je V Haoihurgu in ž njo — Daj^mar Stras-er."
Dagmar <se vzravna in ga poglevla solznih oči. t4,Degmar Strainer je vendar tnkaj!" 44Da, prava Dagmar »Strasser, ki pa je morala, brezpogojno postali Elena, ker je Elena hotela biti Dagmar, Dagmar, dedinja Rudolfa Strasserja."
Jezna rd<čica izpre4eti njen obraz tn solze se ji v strahu poeiue.
Bog, — te je vendar sleparija — to torej — to torej je bilo! Kafco pa ste le mogli — saj to je zle>čin!"
'.'Da zločin, za katerega* pa <se bo*te morali pokoriti. V napačni Dagmar ni-em mogel najti prave, na čije vrnitev sem *c tako zelo veselil, !n teta Drigita tudi ni mrujla. In tako je v nama vwtal surai, kajti troje oči. Dagnaarine oči. seoi tako ddbro poznal. Samo poglej me."
Zadnje b sede pridejo vroče in hrepeneče iz njegovih pr>i. Dagmar ga pogleda z velikimi očmi, vedno in nedolžno. Toda pod vroče p rose« i m pogledom njegovih oči se strese. Občutek neizmerne blaženosti, pa tudi občutek neizmerne bo-;aani jo prevratne. Kar nehote se hoče izviti iz njegwih rok v nerazumljivi Jekliski *»ram<*žljivo«ti, .toda Werner vidi zlate wkre v njenih očeh in jo trdno drži. In z zadržanimi gla-om ji pravi iskreno:
" l.>ubim te. — ljufbi m te. Dagmar Strast r in nikdar vee le ne bora iapustil iz svojih rok. Ali mi boš postila, da te nom držal, moj sladk" < trek!"
Brez vsake vol je >e zlekne na njegove prsi, pritisne se k njemu popolnoma tet-no in he n«- brani, ko se njegorve ustnice trdno prit is i* jo na njene. Prvi vroči »poljulb ljubezni gori na njenih u rtnicah: ves svet se pogrezne okoli nje, ne ve in ne T-uti ničesar, kot da .ie srečna, srečna nad vBe pojimo, kakor si •e nikdar ni upala dtmiwljevadi. Vtee. kar je doživela in pre-tipela, je bilo ta trenutek pozabljeno. Nepoznana blaženost je omamila njene ude in obe mladi *rci vtri ska ta v iskrenem ijubeaewkem vewljn in v sladici poccabljivosti. Tako elolgo sadita, kot bi bila rečen* V8e4i zemdljskrh težav, samo eden dragega čutita in v?e okoli nju * pogreone.
(Dalje orihodujU.)
—	Kje ]>a si se ti m.ii(lil pre-Ji
t.kli te;Ln na Martinov večer.'
i1
da te ni bilo nič na izpregl. «1; na 37 .cesti ali trni n-a okt.li * —I Tako me je nagovoril rojak, c |: katerim sem >e slučajna se-tnlj-na glavni peišti y mestu.
—	Bil sem povabljen k pri ju-i t« lju u<a južno str. n m sta pre j ko Monongahelv k veliki kivtnij -Javnosti.
—	A;lia, torej na krstiji sij bil * Kaj pa je fant, ali punea *.
—	Nič takega, an^ip; k bilo je! < left i fantov in eleklet.
—	Aha, torej ste novo vinoh krstili!
—	Kaj še, tudi zdaj nisi uga- ; vil. . h
—	Ne ? Nu, i^otetii })ii ste mor j _ da nrvo barko ali jalito kivtili j i t^ r jo spustili po reki M on on- J g?lieli.	;:
—	Tisto pa št manj. s«j tam i nimajo ladjedelnice. Naši bra-'i tie Hrvati, katerih je na South i Side preeejšnje število, so rav- < nokt.r ostarovili. svoj mladin- i ski tamfburaški zbor z vee nego ; 2;) člani, kater mu so dali pri i kitftn lepo im : 44Hn*atska mlaielotft.'*	<
'Pri slavn;vti so sodelovali -tudi tamiburašk: zbori 44Zvijez- , d?** vt. Lawrenceville, 44Slobo-ida" i-z (4olona, Pa., in 44Veselo SreN^" i<7. Am bridge. Pa. In med govorniki so tudi nastopili Mr. j •Milan Ptitrak, urednik glasila I 44Zajadničar" in glavni prml-serlnik Hrvatske Br. Zajeilnice.j Mr. I. D. Butkovič.
Slišali smo tmli par sloven-1 • kih pomi; taieburaŠi i« Am 1 hridjre-a nam zasvirali in zapeli pesmico "Sumo tebe rad imam." novoustanovljena 4Hr vatska mladost' pa -pesem "Na
hribu" dasiravne* je l>ila le m-ajhna pt-šeica ir >:h Sloven eev naxizoea
De»bro bi bMo. da bi Slovene1 in Hrvati v Pittsburgh u imeli nekoliko tesnejše stike meni seboj in se ]K> možnosti udeleževali naših prreditev in tako «kupno delovali za kulturni n i-nreikk. »^aj vendar nismo samo Slovenci, ali samo Hrvatie. temveč samo tudi sinovi iai hčere veti i k ? 14 milijonske jugoslovanske družine.
• * •
Pri tej priliki sew tudi seznanil z rojakinjo iz North Siil ki da včasih noročilo v ta list s peniprsc.ni 44Vdova, ki je zelo zapekle na.'* Ainf>ak ne'kot bl kdo domneval zaposlena z lovom na ženi r v. pač pa s pripravami za kako društveno »>rirrd;tev ali veselico na pe>-lju kuharske umetnosti«
ln ker s< m jaz sin vinofrenlnih goric in sem takorekoč pod trto zagledal luč. l>elega dne (ali pravtMinrav luč p>trolej'ske svetile, ker je bilo ob 1. uri ponoči, kot mi je pozneje babica razodela), zato -si nisem mogel kaj, ela se ne bi naslednjega ve-
r*era udel-žil tu-Ii vinske krsti-je. in sicer pri rojaku K. M s-j narju, +921 Butler St.. ki je,' kot znano, eden najboljših u-j metnikov v kr> jaški stroki v j mestu in <*kolkn, kajti naredi! ram obleko (po zmerni »l«>ni) kot l>i bila vlita po životu, vrh h ga pa jo trikrat tako dolgo nosite. U. kor pa na rej: no kupljeno.
Tu sne; si pripovedovali tudi razne zgodbe, ki smo jih doži-i'eli na lovu, in rojak S., silno navdušeni strele^-, 3iii je tole pravil:	j
— Veš. vet raj .s m jo mahnil rmd zajce, in r s .se mi je pre-' m j sreea nasmej: la. Žival mi je Oritekla kar o<w| ni s. am--i >ak F»r"b!izu je bila. in ako bi io i>oei 1, bi šla na drobne kosee. zato >r<ni y»očak?:l. da s«1 pri-nern^ oddalji. Ali ne bodi len. a dolgouhi zlomek. m sto da; i)i se držal odiprte poti, jo jo j :dkuril skozi gosto dolgo travo j u se tako umaknil nioiemu ]K>-| ^ledu. Ako |>a ne vidiš, tudi: pomeriti i:e moreš. Xu, kai s j iieč,i*"s ie. la stiii s vrnil, lomov brez plenu, ampak imel ?em sladko zavfst, da mi bo| lolg<-uŠee hvaležen za ohrani-i h v življenja do konea svojih; zajeili dni.
* ^ *
*
V Paul Mailon-ovi dnevni kokmi vrngleškem diuvniku sem pre<l kratkim čital, da bo v teku dveh nu seeev zavladala i-plošna ] »ros peri te* ta. ki bo za-i)t sl*fJa vsi* zmožne delavee in bo desegl'1 svoj viš k mcheea maja v |»riliodnjem letu. Ako 'e ne bo ta nap-veil ostala sa-•oo na papir.in, kot >»• j*' že <lo-
-tikrat r^nlilo.
♦ »
*
Wesle»vansk i (prot i fafsintični -h<xl bodo sklicali tukaj dne 3. dec mbra in nanj se vabijo vsi ljubitelji svobode. Hvale-
flUKiRKiiViiiiii!;t.s?»csspnssslB oiar: t;t";r"~.r2mr"?:,::rr"rr.irr.:'!rr':: ris®.....""': ::.:r;nr
3 THIIHIllillllllilllBlltnHHraTilfttii irti-nr'"lTT IHtiflH'ilf'li^ HiT ril' IITiilF"! ^'"Tr ilSKIlJSifiBIIEHM ifunu.'.. uuDI ^lUfiLiuiHS Ž ti
j Mali Oglasi;
1	i3
3	g
1 imajo velik uspeh |
i
1	■■	I
1 ii s
i i
8 i
I Prepričajte se! S
f:
j ^jiBiiii^xmr'.icnifflnnnniu .•»msi-. 11' i: :«!=« | •^Ihmiti • m .m »iiiiMiMmiii 'iiii 'iiiiiiM1 ni iim iiiibiwi i i ^^'u^ii'^aacnBnEliiLSiir: : i:Vuiiu... .....k. ' i
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz. vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
*1.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
vredna ideja, ali take stvari rsu i)o!j siiiLpatirjici^a neg-o prak-tienega pomena, kajti malo verjetno, da bi mogli mi tukaj vplivati na politiko ene aii dru-evropski' države. V tem imamo, žal, dovolj izkušenj in razočaranj iz pre.;^njili ea-ov,
|
* * *
Koj. ki, pusehiio oul ki imajo polne listnice državnMi pa pirjev in se zanimajo za nove avtomobile*, naj poleti jo tozadevno razstavo (Auto ^Miow), kine vrši ves ta te»L n na -M tor Sifu :re (Jar«! n. Tu boste vi-<leli rn<«elele avtov od prve-« a, leta 1S1>9, pa do najnovejših 1939. Tn morda vas tudi srei'a raka.
K:ir se nu ni tiče, bom še nekaj r.isn ] »očaka I z nakupom ma-ine. tako dolgo. <la bodn v>aj !)0 proe nt v eeneie in pa — aeeid« nt-*i»re*oi'. Sieer p:i sem že od mladega velik ljubitelj peš-hoje, ako pa gr, m ki ni dalje, se peljem na vlaku, bnsu, ipoul'eni železnici, in —
mirna Bosna.
* * •
N' katera znam -nja kažejo, da se bližafiio lohrim starim časemi. sa-nu» : ko bi bilo male v«-č zas'užka. Tako na nrimei *■ - ga'-olin m sto po 19 od 14 d< l."> centov gahm. Iti v neki piv niči blizu naŠ< ira zavedla so | ravnokar pričeli točiti nemarne 12. ampak prave 14 unčne ' koilelice ijiiva, kakor pred pro bibieijo. seveda po 5 eento\ škoda le. da gre zdaj na zimo ko se prili že Človeku bolj trtn sok. In n«iki moj prijatelj m ie pravil, da ve z:i cvrkev. k.jei vas duhovnik za vekomaj zve >'e — na kredit, ako st na sla bem denarnem stališču, in pra vi. da bo»*t, že plačali, ko T>ost< prinesli — li (krstu.
—	Pa ee ne bo t» k' ? — ert <ranitižIjivo vpraša mlada dvo jiea.
—	Well, potem pa — koklji naj vas brdhe. tak zakon ni vre elen tM.tga imena.
PowlravJ	- .
praga stedi.
Praška (;)>čina premišl jnje »j j vseh možnostih, da bi zmaujša-i lil svoje izdatke in na drugi [strani dala pomembnim ljudem i j možnost- zaslužka.
Te dni je dala 13U.OOO ža-nic, ki so rabile za cestno razsvetlja-j i vo. z-miea jrti /a šibk^ jš žarni-i | ce. S tem -i bo prihranila h t--1 no okroglo p 1 milijona kron. i Marsikaj se bo spremenilo! tudi igletle mestnega vrtnega-gos^Kklarstva. Ta eas proučuje-1 jo v mestnih rastlinje kill, vr-j lovih 'u parkih. Dekorativnih' i!vtlin n binlo v»-t" yrnjili, vsaj i re v takšni m olvs» gu kakor do-j si« j. Samo kurjava mestnih! !a-tlin.jakov je zahtevala letno SO.OOO Isron in posebno mnogo <ienarja je šlo na palm«'.
Občina misli tudi na to. da bi zmanjšala svoje izdatke za i e pr-zentativne svrhe. Zaposlila ho le ljudi, ki imajo .-vojn drmovinsko pmvico na seda-l .lili tleh republike. Daje proučuje reelukeijo poroč«'nih ž n
!iie-1ni -uTfbi. vpraš-ire dvojnih zardužk::rjev in upokojitve : ter ih uradnikov.
Praško diiaštvo h č tu«l: so-idravati pri takšnrli akcitnli. jl.etos ne bo priredilo na primer nobenih velikih in zabavnih
j VSE P A R N I K E S LINIJE ^^L
i važne za Slovence j zastopa : mm^^^^^^m
' SLOVENIC PUBL. CO.
rn;usi.Av travel i»ki*t.
JI6 \V. 18H' St., New \ork, .V
^■MMMjf —........... —M^Mm—
veeer«» \. \ «i':ki r«'.pr. zentativni phv-i ImkIo v Pragi sploh o 1-padli.
DRAG PLESNI POUK.
Za'steipnik neke francosk • avtomobilske tvrdke Andre ,<*hoix j«' drag«) plaeal phwni nk, katerecga si je hotel pri-vosu-iti v družbi «lv»li damie. Po v;: bil je obe na vožnjo v. avtomobilom, |rot«-m pa ju je ]> -ljal v >v je -tanovanje, kjer so se de.govorili, da ga bosta da-miei naučili j»h sati angleški vale<»k. M«*d i»le>snimi vajiMni i bila ukraelena Choixu iz že-T»a listnie-a *20 t:ose franki .2:0-t »vine. I'eittl.iiei i>l sa sta z derarnini izginili brez sledu.
'i. (Im'inlirii: I Chaiuplain r Miivr-
' ejiiefii M:irv v e'berlMiiirc
I
I T. ilm-Dilira :
«*iiiile di Suvoiu v lifiimi llauilMir^ v Hamburg
i
ln. iliM-t-mlira :
Xoriuaailie v Havre Ai|Uituma v e'herlM.iir-
I 1". ilnt'iul>rii : I Itrrxjji'ii \ Ilrcuicn
! 14. ilttt'iiibrii :
New ^ iirk v Hamburg : ii.*x v «.;«•! j t >u i Mi. ilmfiulira ; 1 <jue<-ii JI a ry v CIxtIkjiiij; 17. (leti-iiihra :
Paris v Ha v iv -1. iltHvuilira:
IIjiiis!! v Hamburg -ti. «J»*«viiibrti : ; N'oriitandio v Havre
KKE'I"\\) F
»MKMKl
j SHIMI-1%.1".
I .s ii<>\i'iiibra : .
i/uivii .Mat v v « lu « lM»ury
• |!l. IIIIV cuili/a : lJi-\ \ «ifiii nt lie ile Kruiwe v Havre
SI. iiovt'iiiUr:i :
Iiaii.-.I v llaiubur^
•J."i. iii>\ euibra :
l.iii'i >1*11 \ liieiueii
.'«'• uo\ euibr.i :
\ ul< aula v Ti>1
.\'»riiiaii<!ie h	Havre
i
j Aijiiilaiiia v	L'tierlmnri;
Sn jezeru Maggiore med ltal jo in F'raneije> preiščejo cariniki uradniki vse ribiče, ki s«» o
sunil jeni. da se bavijo s tihotapstvom.
Tedenski kotičet