Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 28. APRILA 2016
št. 99 (21.639) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S ^Š
orimorski soort 3 U
primorskijport
—postani naš sledilec
trst - Na 6. strani
Azbest: vsako leto več mrtvih
Milijonska odškodnina za smrt zaradi azbesta
gorica - Na 14. strani
Še letos table z ledinskimi imeni
Slovenska konzulta potrdila seznam toponimov
Benečija in njena želja po razvoju
V Špetru srečanje na pobudo SKGZ
slovenija - Intervju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem
Evropa naj ohrani svoj smisel
vreme - Težave na cestah in avtocestah
Slovenija v primežu močnega sneženja

■J


L I
I ' ' '
«SI	r»-;
i v
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Miro Cerar v današnjem intervjuju za Primorski dnevnik pravi, da mora Evropa najti rešitev za vse krize in lahko le tako ohrani svoj smisel. Odnose med Italijo in Slovenijo Cerar ocenjuje kot dobre. Rim se po njegovem v pravo smer trudi za trajno rešitev javnega financiranja manjšinskih ustanov in organizacij.
Predsednik vlade v intervjuju zagovarja ograjo na meji s Hrvaško, tudi v Istri, čeprav je tam mejna ovira naletela na splošno nasprotovanje. Cerar pravi, da je Slovenija spet pripravljena sodelovati z Italijo in z drugimi evropskimi državami za reševanje beguncev v Sredozemskem morju po zgledu humanitarnih operacij Mare Nostrum in Sofia. Slovenija je, kot znano, pri teh operacijah sodelovala z večnamemen-sko ladjo Triglav.
Na 2. in 3. strani
zagraj - Pokrajina bo obnovila most nedokončane železnice
Kolesarji namesto vlakov
Čez Sočo bodo speljali tudi kanalizacijsko cev, skozi katero bodo goriške odplake odtekale v čistilno napravo v Štarancanu
ZAGRAJ - Goriška pokrajina bo obnovila železniški most med Zagrajem in Gradiščem, čez katerega ni zapeljal niti en vlak. Gradnjo železnice, ki naj bi povezala Foljan s Krminom, so namreč prekinili, preden so se dela zaključila, tako da ni nikoli služila svojemu namenu. Pokrajina bo po mostu speljala kolesarsko stezo in v sodelovanju s podjetjem Irisacqua tudi kanalizacijsko cev, skozi katero bodo goriške odplake odtekale v čistilno napravo, ki jo bodo zgradili v Štarancanu. Obnova mostu bo pokrajino stala 400.000 evrov, podjetje Irisacqua bo pristavilo še 286.000 evrov.
Na 15. strani
trst - Volilna kampanja stopa v živo
Županski kandidati prvič skupaj na odru
film - Intervju
Matanicev film o vojni in ljubezni
TRST - V italijanske kinod-vorane prihaja danes film hrvaškega režiserja Daliborja Matanica, ki skozi tri ljubezenske zgodbe ponuja zanimiv in intimen izsek polpretekle balkanske zgodovine. Film, ki je v izvirniku nosil naslov Zvizdan (Zenit), se italijanskim gledalcem predstavlja kot Sole alto. Z režiserjem smo se pogovorili o dosedanjem uspehu celovečerca, predvsem pa o vojni, ki je grobo posegla tudi v najbolj intimne odnose tamkajšnjih prebivalcev.
Na 12. strani
Meja na Brennerju bo gospodarstvo stala milijon evrov na dan
Na 4. strani
Železarna: nove kontrole agencije Arpa
Na 5. strani
Ursus spet zaplul po Tržaškem zalivu
Na 7. strani
Štandreški ribar in organist na televiziji
Na 16. strani
V Hyeresu odličen začetek jadralcev Čupe
Na 19. strani
ROGAŠKA
SLOVENIA
ODDIH ZA ZDRAVJE žeod€ 39,14
po osebi na dan polpenzion
* bivanje v mogočnem Grand Hotelu Rogaška* ***s vrazvajanje v wellness centru Vis Vita Spa & Beauty «»sproščanje v termalnih bazenih Rogaške Riviere
Izbirate lahko med različnimi programi sprostitve.
GRAND HOTEL ROGAŠKA* * * * s T: 00386 3 811 2000 E: info@rogaska-resort.com www.rogaska-resort.com
manjšina - Na 22. strani
9771124666007
2
Četrtek, 28. aprila 2016
SLOVENIJA
Primorski
Dr. Miro Cerar je po zelo prepričljivi zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah julija 2014 pred dobrim letom in pol prevzel vodenje slovenske vlade. Takrat si ni mogel predstavljati, da se v svojem mandatu ne bo ukvarjal predvsem s slovenskimi problemi, ki jih ni bilo malo, temveč da bo moral zelo velik del pozornosti posvetiti grškim finančnim težavam, ukrajinski krizi, terorizmu in morda trenutno največji težavi, ki ogroža Evropsko unijo in schengenski sporazum, to je migrantski krizi velikanskih razsežnosti.
»Tega si takrat ni bilo mogoče predstavljati. Na nek način je bila že teža domačih problemov v resnici večja, kot si jo človek lahko predstavlja, saj vemo, da smo pravzaprav opravili šele prve korake iz krize, ki nas je močno pestila kar nekaj let in ti koraki so bili zelo zahtevni. To velja še posebej za javno-finančno konsolidacijo, ki terja velik napor, a smo bili pri tem še posebej lani uspešni. Predvsem pa si nisem mogel predstavljati razsežnosti problemov okoli nas v Evropi in svetu. Tako smo se lani na ravni Evropske unije veliko časa ukvarjali z grško krizo, veliko pozornost bomo morali posvetiti tudi bližajočemu se referendumu v Veliki Britaniji, veliko energije in časa pa sta tudi meni vzeli seveda ukrajinska in migrantska kriza,« je slovenski premier začel najin pogovor v svojem kabinetu na Gregorčičevi ulici v Ljubljani.
Govor je bil seveda tudi o drugih zadevah, tudi o Slovencih v Italiji, pri čemer je premier Cerar dokazal, da naše razmere dobro pozna, da ima posluh za rojake v Italiji, kar je nenazadnje pokazal tudi s tem, da si je za pogovor za Primorski dnevnik vzel dobro uro časa.
Gospod predsednik, začniva z mi-grantsko krizo, ki se je tudi Slovenije močno dotaknila ...
Migrantska kriza je bila eden ključnih izzivov za Slovenijo. Ta kriza je na globalni ravni še vedno aktualna, tako da moramo biti stalno pripravljeni, da ustrezno ukrepamo, če bi se zadeve na tako imenovani balkanski poti spet začele intenzivirati, čeprav upam, da se to ne bo zgodilo, saj smo v to vložili veliko truda. Ob tem bi še dodal, da ta naša prizadevanja, moja in naše vlade, niso nujna samo zato, ker smo člani Evropske unije, ki se mora seveda tudi odzvati, pomembna so tudi za Slovenijo. Ker če se ne bomo znali skupaj z našim evropskim okoljem uspešno zo-perstaviti iregularnim migracijam in terorizmu, ki se tudi pojavlja kot ena najhujših groženj, potem niti EU niti Slovenija ne bosta gospodarsko uspešni, ne bomo uspeli ohraniti Schengna in niti tistih evropskih vrednot, na katerih temelji naš evropski projekt in zaradi katerega je Evropa tako privlačna. Evropa je namreč vzpostavila okolje, v katerem je zagotovljena res velika stopnja socialne varnosti, pravne države in človekovih pravic in to je tisto, za kar si je treba s skupnimi močmi stalno prizadevati.
Evropska solidarnost je na veliki preizkušnji. Krepijo se skrajna stališča proti priseljevanju ljudi iz islamskega sveta z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Tudi v Sloveniji ni nič drugače, največje nasprotovanje beguncem pa je v državah nekdanjega tako imenovanega vzhodnega bloka. Zakaj je po vašem tako?
Vzrokov za takšen odziv v višegrajski četverici in še kakšni drugi državi je veliko in jih je v strnjeni obliki težko analizirati. Zagotovo pa je treba vzroke iskati v zgodovinskih izkušnjah teh držav, potem v porajanju in mestoma celo v prevladi skrajne nacionalistične in ksenofobne politike, ki je v veliki meri v porastu tudi v drugih delih Evrope. Skrajna in populistična stališča se pojavljajo še posebej na desni strani političnega spektra. Treba je razumeti, da so ponekod taka stališča tudi posledica večje izpostavljenosti tem migracijam in ideoloških orientacij vlad do tega problema, kar velja za npr. Madžarsko, obstajajo pa še drugi razlogi. Te države so namreč izpostavljene tudi dnevnim delovnim migracijam iz nekaterih vzhodnoevropskih držav. Že sam obstoj vi-šegrajske skupine pomeni, da se te države, preden se udeležijo srečanj na evropski ravni, sestajajo ločeno od drugih in potem na skupnih srečanjih pogosto nastopajo s poenotenimi stališči.
Tudi Slovenija se je po madžarski postavitvi ograje na meji s Srbijo in Hrvaško
ki Ji
znašla pod hudim pritiskom, čeprav je praktično ves begunski tok Slovenijo samo prešel in se usmeril najprej v Avstrijo in nato v Nemčijo ter v skandinavske države. Kako se je na ta val odzvala Slovenija?
Slovenija skuša po eni strani z lastnim primerom pokazati, da solidarnost mora biti in ostati evropska vrednota, po drugi strani pa smo v dosedanjem obvladovanju begunske krize pokazali najvišjo možno stopnjo humanitarnosti, pa tudi varnostne zavesti. V bistvu smo tudi tukaj pokazali pristop, ki bi moral biti model za celo Evropo. Ta naš pristop je bil priznan na evropski ravni in kaže, kaj bi morale storiti tudi druge države. Mi smo po eni strani na zelo human način poskrbeli za skoraj pol milijona mi-grantov, ki so prišli k nam, hkrati pa smo zagotovili varnost državljank in državljanov ob velikem naporu policije, civilne zaščite, vojske, prostovoljcev, nevladnih organizacij in drugih. Izrazili smo tudi praktično solidarnost, ker smo se obvezali, da po sistemu premestitve in po sistemu preselitve prevzamemo določeno število migrantov iz Italije in Grčije ter nato iz Turčije. Seveda v takšnem številu, ki nam bo omogočilo njihovo uspešno integracijo. Na ta način smo postali nekakšen most med vzhodom in zahodom oziroma med vsemi državami, ker kažemo, kako je mogoče te principe združiti. Še posebej pomembna pa se mi zdi pobuda, ki sem jo predstavil v začetku letošnjega leta vsem kolegom iz EU in zahodno-balkanske regije. S to pobudo smo uspeli okrepiti sodelovanje držav ob balkanski migrantski poti, Evropska unija pa se je tudi precej bolj angažirala v Grčiji in tudi pritisnila na Grčijo, da stori veliko več, kot je doslej storila v tej migrantski krizi, predvsem kar zadeva zaščito zunanje schengenske meje Evrope in bolj humanega pristopa do migrantov. Hkrati smo se tudi zavzeli za drugo nadzorno točko na makedonski meji, kjer zdaj Makedonci v skladu z našim predlogom pravzaprav opravljajo delo namesto mnogih od nas, saj s poostrenim nadzorom svoje meje zapirajo balkansko migrantsko pot za nezakonite migracije. Slovenija in nekatere druge države Makedoniji pomagajo tudi politično, z opremo in policijo, da to nalogo opravlja in s tem preprečuje postavljanje meja med državami Zahodnega Balkana in tudi Srednje Evrope. Istočasno obvaruje te države pred medsebojnimi konflikti, do katerih bi gotovo prišlo, če bi se balkanska mi-grantska pot spet okrepila, prišlo pa bi tudi do postavljanja novih ograj. Veliko škodo bi imeli tako tudi gospodarstvo, turizem in politični odnosi. Spomnimo se le, do kakšne napetosti je prišlo lani med Srbijo in Hrvaško po samo nekajdnevni zapori meje na tej poti. Zato si lahko predstavljamo, do kakšnih napetosti in morda tudi konfliktov bi lahko prišlo pozno spomladi, če bi se migrantski tok na tej poti zdaj spet okrepil in bi na primer več deset tisoč ljudi v nekaj dnevih prišlo v Slovenijo in Avstrijo. To bi pomenilo tudi konec Schengna, ker bi se meje od Slovenije proti Avstriji, Nemčiji in še naprej v Evropo zapirale in bi trpel celoten evropski prostor. Slovenija bo s svojo konstruktivno držo nadaljevala in sodelovala z drugimi na vseh ravneh.
Je bilo treba postaviti žičnate ograje? Ali ni šlo pri vsem tem tudi za popuščanje zahtevam največje opozicijske stranke?
Ni šlo za nobeno popuščanje ne domači opoziciji ne kakšnim zahtevam iz tujine. Šlo je za povsem samostojno odločitev slovenske vlade v najbolj primernem trenutku. Če bi popuščali desnemu delu opozicije, bi Slovenijo v celoti obdali z bodečo žico, če pa bi šlo za popuščanje levemu delu opozicije, ne bi postavili nobenih tehničnih ovir in bi dopustili, da bi se dogajale stvari, ki bi bile za slovenske državljanke in državljane zelo nevarne in škodljive. Na meji s Hrvaško smo v omejeni meri postavili tehnične ovire zato, da smo preprečili hrvaški strani, ki je bila v tistem času izredno ne-kooperativna do nas, da bi nenapovedano načrtno pošiljala velike skupine migrantov preko zelene meje. To se je takrat dogajalo, kar je bilo dokazano tudi s posnetki. Hrvaška stran je to spodbujala, kar je predstavljalo varnostno tveganje za slovenske ljudi, kjer je do tega prihajalo, ogrožalo pa je tudi zdravje in življenje samih migrantov. Da bi to preprečili, smo morali postaviti ovire, ki so bile predvsem sporočilo hrvaški politiki, da ne bomo dovolili takega nenadzorovanega, lahko rečem tudi nehumanega, pošiljanja be-
naš intervju - Pogovor s predsednikom slovenske vlade dr. Mirom Cerarj
»Evropa mora najti r vse te krize, da ohran
guncev v Slovenijo. S tem smo prisilili hrvaško stran, da je usmerila migrante proti našim mejnim prehodom. Mi nismo zapirali meje, migrante smo še vedno sprejemali v ogrevanih prostorih in jim omogočili humano obravnavo, jih oskrbeli s hrano, pijačo in obleko ter jim nudili zdravstveno oskrbo in tudi psihološko pomoč. To je bilo mogoče žal doseči le s temi ovirami, tudi ži-čnatimi, ki so jih prisilno usmerile na mejne prehode in v oskrbovalna središča.
Je bilo nujno potrebno ograje postaviti tudi v Istri?
Tudi v Istri smo morali dati signal Hrvaški. To smo storili v zelo omejenem obsegu potem, ko so mi tudi najvišji hrvaški predstavniki napovedali, da bodo v Slovenijo čim hitreje pošiljali neomejeno število beguncev. To je tudi v Bruslju govoril zdaj že bivši hrvaški premier Zoran Milanovic. Osebno mi je dejal, da se Hrvaška z begunci ne bo ukvarjala in da če jih ne bo mogoče pošiljati po ustaljeni poti, jih bodo pošiljali preko Bele krajine, Ilirske Bistrice in tudi preko Istre. Ni šlo samo za besede, saj so na primer konvoj avtobusov z begunci preusmerili proti Beli krajini, kjer naj bi jih preko zelene meje razpršili v Slovenijo. To smo preprečili s koordinirano in ostro politično reakcijo, Hrvati pa so nato te begunce preusmerili na organizirane mejne prehode. Iz naših obveščevalnih virov smo zvedeli še precej drugih stvari. Nedavno je nekaj manjših skupin beguncev v Slovenijo prišlo tudi preko Istre. Obstaja možnost, da se begunski tok spet okrepi tudi preko morja in po drugih poteh. Če se to zgodi, mora biti Slovenija pripravljena, da ustrezno ukrepa. Bi pa rad poudaril, da si Slovenija želi Evropo brez ograj, tudi sam sem povedal, da bomo takoj ko bo mogoče, te ovire odstranili. Toda Slovenija mora varovati schengen-sko mejo s Hrvaško zato, da so lahko naše meje v okviru schengenskega prostora z Italijo, Avstrijo in naprej v Evropo brez kontrole in nadzora, kar omogoča učinkovito gospodarsko sodelovanje, nemoten pretok ljudi in kapitala. Zato je to naše poslanstvo tako pomembno: smo varuh schengenske meje. Te žičnate ovire so bile zato nujne, zdaj pa jih tam, kjer je to še potrebno, postopno zamenjujemo s panelnimi ograjami, po drugi strani pa ne smemo teh ovir v celoti odstraniti, dokler bo še obstajala nevarnost, da se večji migrantski tok iz Hrvaške v Slovenijo spet ponovi.
Kaj naj stori Evropa?
Evropska unija mora še naprej delati na tem, da pomaga odpravljati vzroke za migracije v državah izvora. Storiti moramo vse, da se končajo vojne in spopadi v Siriji, da pomagamo k vzpostavitvi normalne vladavine v Libiji, da pomagamo državam na Bližnjem vzhodu, v Afriki, kjer vladajo kakršnekoli krizne razmere. Seveda pa mora Evropa ostati odprta za vse tiste ljudi, katerih življenje je neposredno ogroženo, in ti ljudje naj dobijo status azilanta. To sprejemanje pa mora potekati organizirano in v skladu z možnostmi in po nekem redu. Nekontroliranega množičnega dotoka migrantov ni mogoče dopustiti. Evropa lahko pomaga politično s sodelovanjem v vseh mirovnih procesih. Vendar tu ne gre samo za vojne, temveč tudi za lakoto, revščino in okoljevarstvene ter podnebne probleme v določenih predelih Afrike. Pomoč v državah izvora ne sme biti samo finančna temveč tudi organizacijska. Druga zelo pomembna naloga Evrope je, da zaščiti svoje zunanje schengenske meje pred neregularnimi
migracijami. Tu morata npr. Grčija in tudi Italija opraviti svojo nalogo, pri čemer jima je treba pomagati. Storiti moramo tudi vse, da preprečimo delovanje kriminalnih združb, ki zavajajo migrante, da se podajajo v Evropo z napačnimi pričakovanji, služijo na njihov račun in jih pogosto spravljajo tudi v smrtno nevarnost, ko jih na pre-natrpanih čolnih pošiljajo preko morja.
Kaj pa Slovenija?
Za Slovenijo, ki varuje notranjo schen-gensko mejo, velja, da mora biti to varovanje prav tako učinkovito. Pomembno pa je tudi načelo solidarnosti. Gre za pomoč tistim državam, ki so preobremenjene z begunci, po načelu premestitve. To pomeni, da vsaka država sprejeme del migrantov. Tukaj Slovenija aktivno sodeluje v skladu s svojimi možnostmi.
Koliko beguncev lahko sprejme Slovenija?
Po načelu premestitve bomo v prvi fazi v letu in pol sprejeli 567 beguncev oziroma 40 do 50 mesečno iz Italije in Grčije. Nekaj deset jih bomo sprejeli iz Turčije v skladu z zadnjim sporazumom Evropske unije s Turčijo po načelu preselitve, za naprej pa bo treba sproti ocenjevati, koliko ljudi smo sposobni še sprejeti. Če bi se ponovil val, ki smo ga doživeli konec lanskega leta, pa ne bi mogli sprejeti dodatnih beguncev, ker bi bili preobremenjeni s tranzitom. Vendar upam, da bomo lahko vsi skupaj zagotovili dovolj podpore Makedoniji, pa tudi Bolgariji in predvsem Grčiji, da bodo že one lahko obvladale migrantski tok v takšni meri, da se zgodba, ki smo ji bili priča v lanskem letu, ne bo ponovila.
Begunski val se zdaj prek Sredozemlja spet usmerja v Italijo. Avstrija, ki je pred meseci postavila ograje na slovenski meji, se pripravlja na postavitev ograj na Brennerju na meji z Italijo. To je razumljivo naletelo na zaskrbljenost Italije, po pisanju dnevnika Corriere della Sera pa je to najbolj razburilo Južne Tirolce, ki Dunaju očitajo, da jih sploh ni seznanil s predvidenimi ukrepi. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj namerava storiti Slovenija, če bodo begunci iz Južne Tirolske, ki lahko postane nekakšen migrantski žep, skušali preko Slovenije priti v Avstrijo. Ali lahko tudi Slovenija po zgledu Avstrije postavi ograjo na meji z Italijo? Ali se bo Slovenija, če se bo za kaj takega odločila, posvetovala s svojimi rojaki v Italiji, ki bi bili zaradi morebitne postavitve mejne ograje spet odrezani od matične države?
Do tega bi lahko prišlo, če Italija v sodelovanju s članicami Evropske unije ne bo učinkovito zaustavila neregularne migracije na svojih zunanjih mejah EU. To velja tako za Italijo kot za Grčijo in druge države, ki imajo zunanje meje. V tem primeru tako prvi državi
vstopa kot vsaki naslednji grozi, da postane migrantski žep. V Afriki, na Bližnjem in Srednjem vzhodu še na milijone ljudi čaka, da bi prišli v Evropo. Evropa tolikšnega števila ljudi kar naenkrat ne more sprejeti in integrirati.
Tu ne gre samo za vprašanje varovanja Evrope pred migranti. Gre za vprašanje humanosti. Če ne moreš ustrezno poskrbeti za določeno število ljudi, jim zagotoviti delovnih mest, jim ne moreš zagotoviti šolanja in nastanitve, ravnaš z njimi nehumano in jih odrineš na rob družbe, pa poleg humanitarnega nastane tudi varnostni problem. To ustvarja veliko napetost v družbi, kar ne koristi nikomur. Zato stalno poudarjam, kako pomembno je, da pred neregularnimi migracijami zavarujemo zunanje evropske meje. Če se to ne bo zgodilo na grški ali italijanski meji, lahko tako imenovani migrantski žep nastane nekje druge. Avstrija je že sprejela nekatere ukrepe, Slovenija pa nima druge izbire, kot da pazljivo spremlja, kaj se dogaja, in ukrepa, če ne želi tudi sama postati nekakšen migrantski žep. Mi smo pripravljeni sodelovati v vsaki akciji, da se to ne bi zgodilo. Z Italijo smo že prej aktivno sodelovali v nekaterih humanitar- v nih akcijah v Sredozemskem morju -Mare Nostrum in Sofia, preko katerega so prihajali migranti in na to smo pripravljeni tudi zdaj.
/
Primorshi
SLOVENIJA
Četrtek, 28. aprila 2016
3
em
ešitev za i svoj smisel«
Tudi v Sloveniji se je v zvezi s sprejemom in nastanitvijo beguncev ter šolanjem begunskih otrok pojavila precejšnja nestrpnost. Toda v času nasilnega razpadanja Jugoslavije je znala Slovenija dobro poskrbeti za več deset tisoč beguncev iz republik, v katerih je divjala vojna. Zakaj je danes drugače in kdo spodbuja nestrpnost?
Ta nestrpnost je posledica po eni strani nekih realnih dejavnikov, kot je recimo strah pred terorizmom, ki se pojavlja v Evropi. Spomnimo se samo na dogodke v Parizu in pred kratkim v Bruslju.
Čeprav se ve, da so bili teroristi, ki so izvedli ta dejanja v Parizu in v Bruslju dejansko domačini oziroma državljani Francije in Belgije, ki so se tam rodili ...
Imate prav, toda dejstvo je, da ljudje to povezujejo s problemom migracije. Res je tudi, da velika večina teh migrantov nima in ne bo imela nikakršne zveze z islamskim terorizmom in je zato velika napaka, da nekateri poskušajo migrante enačiti s teroristi. Seveda je kak posameznik tudi nevaren. Toda problem nastane potem, če se begunci ali ekonomski emigranti ne uspejo uspešno integrirati in so potisnjeni na rob družbe. Tudi zato, ker jih je morda preveč ali se težko kulturno vključijo, lahko pride do ideološke in-doktrinacije, ki privede tudi do terorističnih dejanj. Res je, da so bili teroristi, ki so izvedli t	napade v Parizu in Bru-
siju pripadniki prak-i' ^^^	tično tretje
pogovarjal se je Rado Gruden
neracije priseljencev. Očitno pa so bili tudi zaradi neuspešne integracije tarče indoktri-nacije radikalnega islama ali kakšne druge radikalne religije.
Kateri pa so drugi razlogi, ki dodatno spodbujajo nestrpnost?
Nekatere politične stranke izkoriščajo ta položaj, da strašijo ljudi in spodbujajo ksenofobijo, po drugi strani pa strah vzbujajo tudi vojna in teroristični napadi na Bližnjem vzhodu. V ljudi se zaleze strah, k čemur lahko prispeva tudi medijsko poročanje. In ko je ljudi strah, se tehtnica svobode prevesi na stran varnosti. Ljudje takrat pozabijo na strpnost, na človekove pravice in jih skrbi samo še njihova lastna varnost in varnost njihovih otrok. Jaz vedno opozarjam, da je ta strah pretiran in da ne smemo dovoliti, da se v evropsko in še posebej v slovensko družbo zaleze ta strah. Sam sem se zato zelo odločno postavil proti temu stra-šenju Slovencev, ki ga je organizirala predvsem desna stran našega političnega spektra, ko je v zadnjih mesecih naše ljudi spodbujala k shodom in protestom, na katerih se je dejansko spodbujala ksenofobija in to brez osnove in v času, ko begunskega vala ni bilo več. To je rušilno za našo državo in družbo. Skupaj z vladno koalicijo in tudi posebej preko naše Stranke modernega centra sem se angažiral, da smo šli med ljudi in tudi preko medijev opozorili Slovence, da moramo ostati strpna družba, da ni razloga za strah, da je bil migrantski tok tako humanitarno kot varnostno dobro obvladan in da so naša policija in drugi pristojni organi budni. To ni pomembno samo za pomiritev ljudi, pomembno je tudi za turizem in nasploh za gospodarstvo in za vse, kar se v družbi dogaja. Želim si, da se Slovenija razvija po poti človekovih pravic, strpnosti in humanosti ter brez diskriminacije. Seveda pa je treba poskrbeti tudi za varnost. Vlada, ki jo vodim, za to skrbi in ljudem sporočamo, da razlogov za strah ni in da je samo družba, ki je dovolj svobodna, lahko ino-vativna in uspešna.
Rad bi tudi poudaril, da smo slovenski državljanke in državljani izredno solidarni po naravi in radi pomagamo. Zato se mi zdi še toliko bolj škodljivo, da nekateri zaradi političnih interesov, ker želijo ljudi prepričati, daje treba to vlado zamenjati, spodbujajo takšne procese in uporabljajo tudi sovražni govoi; da bi ubili solidarnost. Slovenci moramo ostati solidarni ne samo drug do drugega, temveč do vseh, ki so res v stiski.
Migrantska kriza je v drugi plan potisnila finančno in gospodarsko krizo in težave nekaterih članic evr-ske skupine. Kakšen je danes položaj Grčije?
V Grčiji je položaj težak, finančna kriza je huda in še ni povsem jasno, ali ji bo uspelo izpolniti vse zaveze, ki so pogoj za sprostitev dodatnih finančnih
sredstev. Ta pomoč je izdatna in pri tem je tudi Slovenija pokazala veliko solidarnost. V prvem paketu pomoči leta 2012 je bila Slovenija v proporcionalnem smislu celo na prvem mestu glede na naše finančne zmožnosti. V drugem paketu nismo več tako visoko izpostavljeni, saj je naši vladi uspelo, da ta prispevek zniža in zdaj več prispevajo bogatejše države. To se mi zdi prav, še posebej če se ve, da je bila Grčija takrat, ko je dobila prvi paket pomoči, glede na BDP na prebivalca bogatejša kot Slovenija. Grčija je pred velikim izzivom, lahko pride tudi do nove politične krize, dodatno težavo pa predstavlja dejstvo, da se Grčija zaradi svoje geografske lege v prvi liniji sooča tudi z migrantsko krizo. Pa tudi sporazum s Turčijo je še izredno negotov, kar Grčiji gotovo ne pomaga.
Kaj pa Evropska unija?
Kar zadeva samo Evropo, je treba povedati, da so migrantska in druge krize potisnile za Evropsko unijo bistvene probleme bolj v ozadje. Tu gre za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti, problem nezaposlenosti med mladimi, popravljanje demografske slike. Evropa se mora ukvarjati s tem, kako konkurenčna bo v odnosu do Amerike, Kitajske in še nekaterih rastočih gospodarstev in kako bo ohranjala svojo energetsko strukturo. Zdaj smo začeli na to spet opozarjati, zato da se bomo lahko posvetili tistim problemom, ki so za prebivalce EU bistveni v srednjem in dolgoročnem obdobju.
Dodaten razlog za zaskrbljenost predstavlja junijski referendum v Veliki Britaniji o njenem obstanku ali izstopu iz Evropska unije. Si upate napovedati izid referenduma? Kakšna prihodnost čaka EU?
Izida ne želim napovedati, lahko pa ponovim, kar sem povedal na dveh srečanjih z britanskim kolegom Davidom Camero-nom. Slovenija si želi močno Veliko Britanijo kot članico močne in uspešne Evropske unije in verjamem, da Evropska unija brez Velike Britanije ne bo več tako močna. Velja pa tudi obratno in po našem mnenju bi Velika Britanija veliko izgubila, če bi izstopila iz Evropske unije. Moram pa reči, da je to tudi dodaten izziv za Evropo. Državljani v drugih državah se bodo začeli spraševati, ali ima Evropska unija sploh smisel, če ne zna najti odgovora na vse te krize. Zato je tako pomembno, da najdemo rešitev za mi-grantsko krizo, da rešimo grško krizo in da s tem prepričamo tudi Britance, da ostanejo v Evropi in tako preprečimo, da ne pride še do morebitnih drugih dezintegracijskih procesov. Zato poudarjam, da je Evropska unija, ki je sestavljena iz 28 članic in pred vrati je še nekaj potencialnih članic, ki bodo vstopile, ko bo za to napočil primeren čas, predvsem garant miru in stabilnosti. Dve svetovni vojni sta bili v prejšnjem stoletju, ki je bilo stoletje napredka znanosti, sproženi ravno v Evropi. To dokazuje, da nas nobena znanost ne more obvarovati pred človeško norostjo, če ji dopustimo razmah. In zato so ti populizmi, levi ali desni, tako nevarni in je tudi za Slovenijo pomembno, da naša vlada, in upam tudi večina prebivalstva, podpira neko politiko zmernosti, trajnostnega razvoja na vseh področjih in politiko, ki prinaša v Evropo in Slovenijo mir, varnost in občutek, da se lahko ukvarjamo s tistim, kar nas krepi drugega ob drugem in zagotavlja tudi človekove pravice.
Prej ste omenili nadaljnjo širitev EU. V čakalnici so tudi države Zahodnega Balkana. Kdaj lahko upajo na vstop?
Zagotovo bo do njihovega vstopa preteklo še kar nekaj let. Toda pomembno je to, da se Slovenija stalno zavzema za nadaljevanje procesa širitve in to poudarja tudi na vseh srečanjih tako v okviru Evropske unije kot na srečanjih z voditelji držav Zahodnega Balkana. Pogajanja in pogovori s temi kandidatkami se morajo nadaljevati, odpirati in zapirati se morajo pristopna poglavja. Te države ne smejo dobiti občutka, da je pot do Evropske unije za njih zaprta. Vedeti morajo, da so dobrodošle in da bodo lahko vstopile v Evropsko unijo, če bodo izpolnile vse pogoje. V nasprotnem primeru lahko na tem območju pride do neobvladljive krize in vsi vemo, kaj to pomeni. Zelo pomembno pa je, da tudi v vmesnem obdobju, ki bo za nekatere države krajše za druge daljše, s temi državami ohranjamo stalne gospodarske, kulturne in politične stike. Slovenija je imela na primer ključno vlogo
pri podpori Črne gore pri njenem približevanju paktu Nato. V tem času naša država spet pridobiva tisto vlogo, ki jo je skozi čas deloma izgubila. To je vloga pomembnega
regionalnega dejavnika in povezovalca med Srednjo Evropo in Zahodnim Balkanom. Mi to okolje dobro poznamo, marsikdo od nas obvlada tudi jezik in vse to je naša dodana vrednost, ki jo lahko ponudimo Evropi in svetu.
Kakšen je danes položaj v Sloveniji? Gospodarski kazalci se izboljšujejo, vendar pa se zdi, da državljani tega izboljšanja ne zaznavajo. Se strinjate s to ugotovitvijo?
Pozitivnih kazalcev je res precej, res pa je tudi, da so premalo zaznani. To je opozorilo meni in vladi, da moramo najti bolj učinkovite načine za seznanjanje ljudi s temi pozitivnimi trendi. Po drugi strani tudi mediji poznajo te podatke, vlada jih sporoča, je pa stvar medijev, na kakšen način ta sporočila potem pridejo med ljudi. Vedeti pa moramo tudi, da je kriza zadnjih let povzročila med ljudmi precejšnjo apatijo. V Sloveniji se je v zadnjih letih uveljavila nekakšna mentaliteta, ki nam ni lastna. Zato moramo najti način, da spet postanemo pogumni, inovativni in odprti. Bilo je tudi premalo sodelovanja. Slovenija se je pred nastopom te vlade razdelila na dva ideološka pola, med katerima naj ne bi bilo možno sodelovanje. Naša koalicija in vlada se trudita, da bi državljanom pokazali, da zna tudi politika sodelovati in da moramo pri ključnih stvareh, če hočemo doseči uspeh, sodelovati. Slovenija je bila vedno najbolj uspešna tam, kjer smo stopili skupaj. Pluralizem mnenj mora biti prisoten, toda ko bodo naša prizadevanja za večje sodelovanje še bolj uspešna, sem prepričan, da se bo tudi zaupanje ljudi v državne institucije povečalo.
Kakšne odnose ima Slovenija z Italijo? Kako redni so stiki z italijanskimi sogovorniki?
Odnosi z Italijo so dobri. S premierjem Matteom Renzijem se običajno kaj pogovoriva v okviru srečanj na evropski ravni, potrebno pa je okrepiti dvostranske stike na najvišji ravni. Skrajni čas je, da pride do poglobljenega bilateralnega pogovora skupaj z delegacijama z obeh strani. Tako srečanje je bilo načrtovano v začetku tega leta, vendar je zaradi nekaterih drugih nujnih zadev odpadlo. Zato bi bil že čas, da do njega čim prej pride. Tudi gospodarsko dobro sodelujemo. S tesnejšimi stiki na najvišji ravni lahko te odnose še okrepimo.
Rad bi še povedal, da sem bil navdušen nad organizacijo Expa 2015 v Milanu. Zelo zadovoljen sem bil tudi s slovenskim sodelovanjem na tej veliki prireditvi. Bilo je namreč zelo uspešno, obisk je bil rekorden in tudi to je nedvomno prispevalo k dodatni okrepitvi stikov z Italijo.
Kako ocenjujete položaj Slovencev v Italiji?
Kar zadeva Slovence v Italiji, me veseli, da se zadeve razvijajo v pravo smer. Pomembno pridobitev predstavlja vladno manjšinsko omizje pri italijanskem notranjem ministrstvu, saj taka oblika sodelovanja predstavlja dobro priložnost za reševanje odprtih vprašanj. Zadovoljen sem tudi zaradi dogovora o sistemski rešitvi financiranja slovenske manjšine, pri čemer bi rad izrazil svojo hvaležnost poslanki Tamari Bla-žina za prizadevanja, ki jih je vložila, da je do tega prišlo. Sam sem se že na začetku mandata na nekaterih srečanjih tudi osebno zavzel za rešitev določenih problemov in za dodatne vire financiranja, med drugim tudi za Primorski dnevnik. Tudi naše ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ima redne stike s Slovenci v sosednjih državah in skuša pomagati po svojih močeh. So pa še vedno nekatere težave pri izvajanju določil zaščitnega zakona, kjer je nedvomno treba narediti več.
Kako Slovenija skrbi za italijansko in madžarsko manjšino?
Mi se trudimo, da bi še nadgradili sicer že zelo široko zastavljeno varstvo italijanske in madžarske narodne skupnosti v naši državi. Že v začetku mandata sem se osebno pogovoril s predstavnikoma obeh skupnosti in dogovorili smo se, da bomo med mandatom še izboljšali nekatere zadeve, ki zadevajo dvojezičnost, šolstvo in kulturo. Stvari se tukaj premikajo v pozitivno smer in po mojem mnenju je status obeh skup-
nosti dovolj dobro opredeljen in zaščiten.
Slovenija ima morda še najbolj »vroče« odnose s Hrvaško, s katero je odprtih še nekaj vprašanj. Najbolj pereče je mejno vprašanje. Arbitražno sodišče trenutno ne deluje. Kdaj bo, če sploh bo, nadaljevalo z delom?
Glede arbitražnega sporazuma smo na zelo različnih stališčih. Hrvaška se obnaša, kot da je sporazum ne zavezuje več in trdi, da je iz njega izstopila. Mi smo prepričani, da to ni možno in da sporazum še vedno zavezuje obe stranki in verjamemo, da bo tako razsodilo tudi sodišče. Prepričan sem, da je nadaljevanje arbitraže in nato sprejem nepristranske odločitve, ki bo zavezujoča za obe državi, edina prava pot do rešitve mejnega vprašanja. Ko bo do tega prišlo, bo to tudi zelo dober vzorec za nadaljnje reševanje podobnih sporov, ki jih Hrvaška ima z drugimi državami na Zahodnem Balkanu. Dokončna rešitev tega odprtega vprašanja s sosednjo državo bo tudi v korist obeh. Vemo, da se je prej skoraj 20 let pogajalo in iskalo druge rešitve, pa se jih ni našlo. Zato je arbitraža edini pravi način in mislim, da bo do tega tudi prišlo. To dokazuje tudi podpora evropskih institucij in velike večine evropskih držav, ki zagovarjajo tako obliko rešitve. Je pa odločitev o tem v domeni nepristranskega tribunala, kateremu smo predstavili svoje argumente. Verjamemo, da bo do odločitve o nadaljevanju dela arbitražnega sodišča prišlo do poletja, potem pa moramo tribunalu prepustiti, da dokončno odloči o stvari.
Ste tudi predsednik Stranke modernega centra, ki je julija 2014 še pod vašim imenom prepričljivo slavila na volitvah. Naslednje volitve bodo leta 2018. Raziskave javnega mnenja že precej časa kažejo, da vam podpora v javnosti upada. Nekateri vam tudi napovedujejo, da boste doživeli usodo Pozitivne Slovenije in Državljanske liste. Prva je, podobno kot vaša stranka leta 2014, zmagala na parlamentarnih volitvah leta 2012, druga pa je tudi dosegla zelo dober rezultat. Pozitivne Slovenije skoraj ni več, Državljanska lista pa je izginila s političnega prizorišča. Kako nameravate prepričati državljanke in državljane, da ste še naprej vredni njihovega zaupanja?
V javnosti se pojavljajo številne ocene in napovedi o Stranki modernega centra in o tem ali bo ta vlada obstala ali ne. S tem v zvezi bom povedal, da vlada polno deluje, zagotovila je politično stabilnost, SMC je največja vladna in koalicijska stranka, ki tudi vodi vlado. Imamo več kot pol ministrov v vladi in največjo poslansko skupino. Na nas je največja odgovornost za odločitve, ki jih država ta hip sprejema in za prihodnost Slovenije. Te odgovornosti se zavedamo, ampak ob tem, ko smo morali vso energijo in tudi kadrovske kapacitete vključiti v delo vlade in parlamenta, smo morali hkrati nadaljevati zelo zahteven proces konsolidacije naše no-vonastale stranke. SMC je formalno nastala dober mesec dni pred volitvami, kar pomeni, da ves čas, ko vodimo vlado in delujemo v državnem zboru, tudi intenzivno delamo na tem, da razvijamo lokalne strankarske odbore, jedro delovanja stranke oziroma generalni sekretariat SMC itd. To je še dodaten napor, ob katerem nikakor ne zanemarjamo državniških dolžnosti. Osebno verjamem, da gremo v pravo smer, stranka postaja vedno bolj izkušena, pridobiva vedno več političnega znanja. Zato naj še enkrat ponovim, da vodimo državo in vsi pokazatelji, kam gre ta država, so v veliki meri rezultat dela naše stranke. Predlagam, da presojo o tem prepustimo stroki, javnosti, ljudem, mi pa moramo, in za to si bom prizadeval, slediti koalicijskemu sporazumu in programu naše stranke v tem okviru. Ta program je usmerjen v trajnostno razvito družbo, ki bo prosperirala, ljudem omogočala spodobno življenje, mladim izobraževanje in zaposlovanje, starejšim pa varno starost. Skrbela pa bo tudi za naše lepo okolje in varovala naše dobrine, kot so voda, gozdovi, kmetijska zemljišča in drugo. Hkrati pa bo Slovenijo uvrščala na svetovni zemljevid, kajti brez odprtosti in sodelovanja z evropskimi in drugimi državami Slovenija ne more obstati. Veliko izvažamo, vpeti smo v mednarodne kroge in zdaj moramo samo nadaljevati s temi procesi, želim pa si tudi nekaj več optimizma. V vsaki zgodbi pa so, in to velja tudi za SMC, seveda tudi nihanja in pretresi. Toda gremo pogumno naprej.
4
Četrtek, 28. aprila 2016
AKTUALNO
Primorski
ki Ji
brenner - Tako kot Italija zaskrbljeni tudi avstrijski gospodarstveniki
Nadzor na meji bi povzročil milijon evrov škode na dan
Renzi:»Nesramna kršitev evropskih pravil«- Danes v Rimu srečanje Sobotka - Alfano
INNSBRUCK - V Avstriji so včeraj predstavili prve podrobnosti nadzora, ki ga nameravajo vzpostaviti na mejnem prehodu Brenner. Kot je na novinarski konferenci na Brennerju sporočilo vodstvo tirolske policije, bodo na prehodu postavili 370 metrov ograje, za izvajanje kontrol bodo ustavljali tudi vlake. Deželna policija za zdaj ni sporočila, kdaj točno bo novo upravljanje prehoda nared v celoti. Je pa direktor tirolske policije Helmut Tomac poudaril, da uvedba dejanskih kontrol na meji ni odvisna od dokončanja gradbenih del - lahko bi jih začeli izvajati prej ali kasneje. Za nadzor na meji se bodo torej odločali na podlagi gibanja migrantov. Kontrole je mogoče začeti kadarkoli, je še poudaril Tomac.
Tirolski časnik Tiroler Tageszeitung je poročal, da bo Avstrija strog nadzor na prelazu začela izvajati konec maja ali v začetku junija. Oblasti pričakujejo, da bo do tedaj dnevno število prispelih migrantov naraslo do 500. Z ograjo iz žičnate mreže bodo ljudi usmerjali k nadzornim točkam. Pregledovali bodo tudi osebna in tovorna vozila, ki bodo morala hitrost upočasniti na 30 kilometrov na uro.
Brenner je ena glavnih transportnih poti med jugom in severom Evrope skozi Alpe, načrtovani nadzor pa skrbi Italijo in tudi avstrijsko gospodarstvo. Kot je ocenil za prevozništvo pristojni v avstrijski gospodarski zbornici Alexander Klacska, bi lahko nadzor na Brennerju zaradi čakanja in zastojev logistično vejo gospodarstva stal milijon evrov dnevno.
Gospodarskih posledic se bojijo tudi v Italiji, tudi za turizem. Premier Mat-
Avstrijska policija na Brennerju med nedeljsko demonstracijo proti pregradam ansa
teo Renzi je dejal, da možnost zaprtja Brennerja predstavlja »očitno in nesramno kršitev evropskih pravil in da je v nasprotju z zgodovino, logiko in prihodnostjo«. »Zaprtje Brennerja bi pomenilo hudo škodo za gospodarstvo in transport, pa tudi za EU, saj je Brenner simbol evropske integracije,« pa je izjavil minister za promet Graziano Delrio. Minister za zunanje zadeve Paolo Gen-tiloni je prav tako pozval Avstrijo, naj se izogne enostranskim ukrepom, predsednica poslanske zbornice Laura Bol-drini pa poziva avstrijske oblasti naj se premislijo. »Če bodo vztrajali na tej napačni poti, bodo ogrozili Evropo,« je dejala in pozvala komisijo EU, naj sprejme
ustrezne ukrepe, zato da bodo članice spoštovale do Evrope sprejete obveze.
Med Rimom in Dunajem se je včeraj zaiskrilo tudi ob napovedi avstrijske policije, da želijo nadzor izvajati že na italijanski strani meje, tako na vlakih kot tudi na cestah, že pred novimi pregradami. V Rim danes potuje novi avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka, ki se bo tudi o tem pogovarjal s kolegom Angelinom Alfanom. Sobotka bo nato jutri potoval še v Nemčijo.
Avstrijski parlament pa je včeraj potrdil ostro reformo azilne zakonodaje, ki uvaja možnost razglasitve neke vrste izrednih razmer, na podlagi katerih v državo ne bi spustili dejansko no-
benega begunca več. V takem primeru bodo lahko s hitrim azilnim postopkom že na meji zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito.
Rdeče-črna vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPO) in ljudska stranka (OVP), je nove ukrepe pripravila, potem ko je Avstrija v lanskem letu prejela rekordnih 90.000 prošenj za azil. V skladu z reformo bo lahko vlada razglasila izredne razmere, če bodo pristojne službe ocenile, da zaradi velikega števila beguncev v državi ne morejo več zagotavljati »javnega reda in varovati notranje varnosti«. Vlada je sicer temu določilu pripela še neobvezujočo pobudo, da se odreditev izrednih razmer podvrže strokovnemu mnenju. Izredne razmere bo sprva mogoče razglasiti za šest mesecev, nato pa jih bo mogoče po večkrat podaljšati za največ dve leti. Reforma ob tem prinaša tudi hitre postopke na meji. To pomeni, da bodo lahko prosilca za azilni postopek zavrnili na meji in ga vrnili v varno sosednjo državo, razen če mu bo uspelo dokazati, da mu tam grozi mučenje oz. preganjanje, ali bo imel v Avstriji najtesnejše sorodstvo. Gre za ukrep, ki mu v Evropski uniji z izjemo Madžarske ni podobnega.
Pred glasovanjem je bilo v Avstriji na račun reforme slišati nemalo kritik. Predsednica Zelenih Eva Gawischnig je obsodila »dejansko zatrtje pravice do azile«, avstrijska škofovska konferenca pa je izrazila zaskrbljenost zaradi »nedopustnega napada na temeljno človekovo pravico, kar je pravica do azila«. Liberalni Neoss je izpostavil, da bi lahko možnost razglasitve izrednih razmer nekega dne padla v napačne roke.
svet evrope
V Evropi vse bolj ogrožene človekove pravice in varnost
STRASBOURG - Človekove pravice, demokracija in varnost so po vsej Evropi ogrožene, v letnem poročilu svari generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. Evropa se po njegovih besedah sooča s številnimi izzivi, kot so migracije in terorizem, kar pa v številnih državah uspešno izkoriščajo nacionalisti in populisti.
Jagland v poročilu opozarja, da se zaupanje v državne in evropske institucije zmanjšuje, istočasno pa se v številnih članicah vse bolj omejujejo temeljne človekove pravice, tudi svoboda govora, združevanja in pravica do zasebnosti.
»To ni samo narobe, je tudi nevarno. Če ne bomo branili naših demokratičnih načel in se soočali s težavami ter obenem popolnoma spoštovali človekovih pravic, se bo situacija samo še poslabšala,« je zapisal Jagland.
Poročilo se osredotoča predvsem na neodvisnost in nepristranskost pravosodja v Evropi, kot problematično pa izpostavlja politično vmešavanje, korupcijo in neizvajanje sodnih odločitev. Jagland omenja tudi »nevaren trend v smeri zakonodajnega nacionalizma«, saj države vpeljujejo zakonodajo, ki gre v smeri neskladja z mednarodnimi standardi, predvsem pri obravnavi mi-grantov in beguncev.
V poročilu se je Jagland obregnil tudi ob dejstvo, da skoraj polovica članic Sveta Evrope ne zagotavlja zadostne varnosti novinarjem. Tudi pomanjkanje medijske pestrosti in svobode izražanja na spletu je zaskrbljujoče, še dodaja Jagland.
bruselj - Tusk pozval evroskupino
Zapleti z Grčijo
Cipras zaprosil za vrh EU, Schäuble pa je postavil veto
BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je včeraj posvaril, da se je treba izogniti položaju vnovične negotovosti za Grčijo, in pozval k srečanju evroskupine v nekaj dneh. Možnosti sklica izrednega vrha EU o Grčiji, za kar se je zavzel grški premier Aleksis Cipras, Tusk ni omenil. Do Tuskove izjave prihaja, potem ko so iz urada predsedujočega evroskupine Jeroena Dijsselbloema sporočili, da izrednega zasedanja finančnih ministrov območja evra o Grčiji danes ne bo, saj da je v pogajanjih z Atenami glede reformnih ukrepov potrebnega več časa.
Možnosti sklica izrednega vrha EU o Grčiji, k čemur naj bi pozval Cipras, Tusk ni komentiral. Grški mediji so namreč pred tem poročali, da naj bi Cipras Tuska pozval, naj skliče izredni vrh voditeljev EU, na katerem bi govorili o rešitvi za globoko zadolženo Grčijo. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je bil včeraj glede vprašanja, ali bodo morali rešitev v zvezi z Grčijo znova iskati voditelji EU, zelo jasen: »Odgovor je ne«. Schäuble trdi, da je za nadzor nad izvajanjem programa pomoči Grčiji pristojna evroskupina, in ne voditelji EU.
Kot kaže, trd oreh v pogajanjih predstavljajo dodatni ukrepi, ki bi bili uveljavljeni, če Grčija ne bi izpolnila zadanih javnofinančih ciljev. Po navedbah vira blizu Evropski komisiji naj bi bilo za grško stran sporno predvsem to, da morajo biti ti ukrepi predhodno uzakonjeni s strani grških oblasti, zatika pa se tudi okoli vprašanja mehanizma, ki bi te ukrepe, v kolikor bi bilo potrebno, sprožil.
Torkovi izidi strankarskih volitev v ZDA v skladu s pričakovanji
NEW YORK - Newyorški milijarder Donald Trump je v torek na strankarskih volitvah v vseh petih državah severovzhoda ZDA povozil svoja dva še preostala protikandidata za osvojitev republikanske predsedniške nominacije, na demokratski strani pa je Hillary Clinton slavila zanesljivo, čeprav manj prepričljivo kot Trump. Poslovnež je osvojil večino republikanskih glasov v Pensilvaniji, Marylandu, Rhode Islandu, Connecticutu in Delawaru in je doslej osvojil 927 delegatov za strankarsko konvencijo junija v Clevelandu. Za osvojitev nominacije jih je potrebnih 1237. Senator iz Teksasa Ted Cruz ima 559 delegatov, guverner Ohia John Kasich 148 in nobeden od njiju nima možnosti, da do konvencije dobi 1237 delegatov.
Med demokrati je Clintonova Sandersu priznala premoč le v Rhode Islandu in ima sedaj že 90 odstotkov vseh delegatov, potrebnih za zmago. Skupaj je to okrog 2100, za zmago pa jih je potrebnih 2383. Sanders je zbral 1271 delegatov. Demokrati in republikanci imajo naslednje volitve 3. maja v Indiani.
ljubljana - Slabo vreme povzročilo težave
Slovenija pod snegom
Najbolj obilno sneženje na Gorenjskem, bela odeja tudi v Ljubljani - Danes najbrž znova snežinke
LJUBLJANA - Včerajšnji praznični dan je v Sloveniji zaznamovalo vreme, ki je bilo bolj kot za konec aprila značilno za zimske mesece. Meja sneženja se je sinoči spustila do nižin in sneg se je pojavil na več koncih države, med drugim tudi v Ljubljani. Na višjeležečih cestah se je sneg oprijemal cestišč, ponekod se je pojavila poledica, težave povzroča tudi veter. Zaradi plundre na vozišču je bilo na gorenjski, štajerski in dolenjski avtocesti ponekod vozišče spolzko. Voznikom priporočajo previdno in počasnejšo vožnjo, voznikom brez zimske opreme pa vožnjo eneostavno odsvetujejo.
Na Gorenjskem so zaradi snega zaprti prelazi Vršič, Ljubelj in Korensko sedlo ter cesta Mojstrana-Vrata od slapa Peričnika dalje. Verige so bile obvezne na prelazu Jezersko na slovenski strani, avstrijska stran pa je zaprta. Predor Karavanke je bil zaradi zimskih razmer v Avstriji včeraj za dalj časa zaprt v obe smeri.
Meteorologi opozarjajo, da bo danes zjutraj v Sloveniji še snežilo precej nizko. Moker sneg pa lahko lomi veje. Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) naj bi ponoči padavine v večjem delu Slovenije sicer prehodno ponehale, proti jutru pa bo snežilo predvsem na Notranjskem in Gorenjskem. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 6 stopinj.
Danes bo pretežno oblačno, v severovzhodni Sloveniji bo povečini suho, drugod bodo občasno še rahle padavine. Meja sneženja se bo dvigala.
Bela odeja je včeraj prekrila območje Rateč in celotne Gorenjske
rtvslo
Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 11, na Primorskem do 15 stopinj C. Tudi jutri in soboto bo v zahodni Sloveniji občasno delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo, jutri bo na Primorskem pihala šibka burja. V nedeljo na dan delavskega praznika bo deževalo. Še bo hladno za ta čas. Na Arsu so sicer izdali opozorilo zaradi nevarnosti snežnih plazov, ki se zaradi velike količine novega snega predvsem na območju Julijskih Alp povečuje.
V Furlaniji Julijski krajini je včeraj
snežilo med drugim na Višarjah, ter mestoma tudi v Kanalski dolini, o dežju mešanim s snegom poročajo iz Zabnic, kjer se je trenutno temperatura spustila do +1 stopinje Celzija. O sneženju so včeraj poročali tudi iz Italije, kjer vre-menoslovci napovedujejo slabo vreme za prvi maj.
www.primorski.eu1

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - Cosolini, Furlanič, Menis in Rosolen; Dipiazza pa neupravičeno (strahopetno?) odsoten
Prvo soočanje županskih kandidatov brez pretresov
Pristanišče, staro pristanišče, mestna občina, deželna reforma krajevnih uprav oziroma medobčinska zveza na Tržaškem ter vloga Trsta v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v Evropi so bili po pričakovanju osrednje teme na prvem javnem soočanju med nekaterimi županskimi kandidati, ki je bilo včeraj popoldne v hotelu Savoia Excelsior na nabrežju. Srečanje je priredil študijski center Dialoghi Europei in so se ga udeležili županski kandidati levosredinske koalicije Roberto Cosolini, Združene levice Iztok Furlanič, Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in občanske liste Un'altra Trieste Popolare Alessia Rosolen.
Napovedanega županskega kandidata desne sredine Roberta Dipiazze ni bilo na spregled, čeprav je po besedah organizatorjev še malo pred srečanjem zagotavljal udeležbo, ki jo je bil še prej potrdil kar štiri krat. Beseda pa taka: zadnji trenutek je posredoval sporočilo po elektronski pošti in najavil, da ga ne bo. Razloga ni utemeljil, na odločitev pa je morda vplivala prisotnost Alessie Rosolen. Neposredno soočanje med njo in Dipiazzo bi bilo pač nedvomno zanimivo. Nasprotno, namesto utemeljitve za odsotnost je Dipiazza priložil pisne odgovore na nekatera vprašanja o prihodnosti Trsta. Srečanje se je seveda nadaljevalo brez njega. Po prvem krogu odgovorov kandidatov na vprašanja prirediteljev je nameraval novinar Pierluigi Sabatti, ki je povezoval srečanje skupaj s predsednikom združenja Dialoghi Europei Gior-giom Rossettijem, prebrati Dipiazzov dopis. V občinstvu je završalo in se je iz njega dvignil protest, češ da se ne bo pustilo izigravati. Sabatti je ugotovil, da »odsotni nimajo nikoli prav« in se je prizorček o Dipiaz-zi s tem tudi zaključil.
Županski kandidati so v prvem krogu odgovarjali na vprašanja o vlogi Trsta kot glavnem mestu dežele FJK, o pokrajinah oz. medobčinskih zvezah ter o deželni avtonomiji, v drugem krogu pa o vlogi mesta na mednarodni ravni in v odnosu z Evropsko unijo (v bistvu o koriščenju evropskega denarja na osnovi izdelave konkretnih razvojnih načrtov). Srečanje je potekalo omikano in so kandidati suvereno govorili o raznih temah. Stališča so bila mestoma zelo različna in tudi nasprotna (npr. glede mestne občine, ki jo Menis odločno zavrača, Rosolenova pa podpira), a nihče ni prekinjal nikogar ali vpadal v besedo. Skratka, prvo soočanje je bilo »umirjeno«, kar seveda še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnjih tednih. Zanimivo je vsekakor ugotoviti, da se nihče ni dotaknil žgočih vprašanj, ki so vezana na škedenjsko železarno.
Sicer je Cosolini še zlasti poudaril, da ima Trst vse značilnosti, da postane glavno mesto dežele FJK in tudi širšega čezmejne-ga območja. Temeljno je nuditi storitve: Trst s pristaniščem, raziskovalnimi centri in vsem drugim razpolaga z izrednim bogastvom. Furlanič je še posebej izpostavil nesmiselnost ustanavljanja medobčinskih zvez in se zavzel za ohranitev pokrajin. Z unijami ne bo sploh varčevanja, je dejal, a zmanjšala se bo raven demokracije. Deželno reformo krajevnih uprav je kritično obravnaval tudi Menis, ki se je po drugi strani ponovno zavzel za oživitev starega pristanišča in koriščenje ugodnosti, ki jih ponujajo prostocarinske cone. Alessia Roso-len je ne nazadnje med drugim obsodila dolgoletno spodbujanje dihotomije (in kreganja) med Furlanijo in Trstom, o medobčinskih zvezah pa dejala, da so vsilile dvo-jezičnost v tržaški občini.
Aljoša Gašperlin
Javno srečanje je bilo v hotelu Savoia Excelsior
fotodamj@n
trst - Deželni svet zavrnil resolucijo Gibanja 5 zvezd
Novega AIA ne bo
Zahtevo po novem okoljskem dovoljenju za železarno zavrnili z 22 glasovi proti 22
Deželni svet je včeraj z 22 glasovi proti in 22 glasovi za zavrnil resolucijo Gibanja 5 zvezd z zahtevo po izdaji novega okolj-skega dovoljenja (AIA) in strogem upoštevanju vseh zakonskih določil v škedenjski železarni. Resolucijo so podprli svetniki G5Z in desne sredine, proti pa so se izrekli predstavniki leve sredine v deželnem svetu oziroma odboru.
Resolucijo so podpisali deželni svetniki G5Z Andrea Ussai, Elena Bianchi, Ilaria Dal Zovo, Eleonora Frattolin in Cristian Sergo, ki so zahtevali od deželne predsednice Debore Serracchiani, da glede na nedavno dogajanje odredi postopno zaprtje koksarne in plavža v točno določenem roku. G5Z je v ta namen predlagalo spremembo programskega sporazuma in izdajo novega dovoljenja AIA, obenem pa je poudaril potrebo po zaščiti delovnih mest.
Pogled na škedenjsko železarno
fotodamj@n
Deželna odbornica Sara Vito je glede tega ob robu razprave poudarila, da se deželna vlada zavzema za okoljsko sanacijo območja in strogo nadzoruje upoštevanje določil AIA.
Opozicija v deželnemu svetu ni pokazala zanimanja za poglobitev vsebine AIA, je dodala odbornica Vito in obtožila G5Z, da izkorišča vprašanje železarne v volilne namene.
1 4 Četrtek, 28. aprila 2016
APrimorski
~	dnevnik
zveza občin

sandor.tence@primorski.eu
Trst in Zgonik
Monica Hrovatin in Roberto Cosolini sta na koncu ostala sama. Občini Zgonik in Trst sta namreč edini občini, ki sta se doslej priključili v t.i. Julijsko medobčinsko zvezo. To ni nič kaj spodbudno za deželno reformo krajevnih uprav, kije na Tržaškem torej doslej doživela pravi fiasko. In to kljub temu, da je vseh šest občin v rokah leve sredine, ki bi morala vsaj na papirju podpreti odločitve deželne vlade. V resnici pa se to ni zgodilo.
Prepričani smo, da bodo občine De-vin-Nabrežina, Repentabor, Dolina in Milje sicer prej ali slej pristopile v medobčinsko zvezo. Če ne drugo, ker jih bodo v to prisilili finančni prispevki, s katerimi Dežela pogojuje nove ozemeljske upravne enote in pritiska na občine, ki vanje nočejo pristopiti. Rojstvo tržaške zveze je bilo vsekakor vse prej kot spodbudno.
Zapleteni tehnični in upravni problemi se prepletajo s političnimi težavami. Vsaka od štirih »oporečniških« občin ima svoje razloge, zaradi katerih (še) ni pristopila v zvezo. V Miljah je župan Ne-rio Nesladekže nekaj mesecev brez upra-vno-politične večine, občinski svet je dejansko v rokah opozicije in nekdanjih koalicijskih partnerjev. V Dolini so uradno čakali na razsodbo deželnega upravnega sodišča glede slovenščine in pravic Slovencev, v resnici pa Občina ni pristopila v zvezo zaradi razhajanj med Demokratsko stranko na eni ter Zvezo levice in Slovensko skupnostjo na drugi strani.
Podobna razhajanja so v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu, kjer župan Vladimir Kukanja, podobno kot njegov dolinski kolega Sandy Klun, ni pretirano forsiral za vstop v zvezo. Tudi zato, ker bi se s tem znašel brez večine. V Občini Repentabor je večina glede tega vprašanja dejansko obrnila hrbet županu Marku Pisaniju, ki se je tudi kot tajnik SSk obvezal za vstop v medobčinsko zvezo.
Skratka, velika zmeda in velike politične nedorečenosti.
trst - Po nedavnih »oblakih« nad Skednjem
Železarna: nove kontrole agencije za okolje ARPA
Deželna agencija za okolje ARPA je po nedavnih izbruhih oziroma pravcatih oblakih, ki so se dvignili iz škedenjske železarne v obdobju med 21. in 26. aprilom, opravila dodatne kontrole, sicer je vselej nadzorovala dogajanje.
To je pojasnilo v tiskovnem sporočilu vodstvo agencije ARPA, ki je poudarilo, da je od vsega začetka stopilo v stik z vodstvom železarne in opravilo ustrezne kontrole. Ob tej priložnosti so predstavniki agencije ARPA tudi analizirali možne vzroke za nastanek škodljivih oblakov nad Škednjem in prisluhnili razlagam družbe Siderurgica Triestina, kot to predvideva novo okoljsko dovoljenje AIA, ki ga je pred kratkim izdala deželna uprava.
Agencija ARPA je vsekakor včeraj in torej še pred predvidenim rokom (za redne kontrole) ponovno obiskala tovarno pod Škednjem in preverila stanje obrata ter analizirala ukrepe, za katere se je odločilo vodstvo železarne. Izvedenci ARPA so ugotovili, da je škodljive emisije v zadnjih dneh povzročilo nepravilno upravljanje plavža in da torej ni bilo okvar. Zastopniki agencije ARPA so tako skupaj s tehniki družbe Siderurgica Triestina ugotovili ustrezne ukrepe, da se ne bodo take emisije ponovile. Nekateri ukrepi so že stekli, drugi bodo v kratkem.
škedenj - Zahteva zaprtje koksarne in plavža
Roberto Dipiazza proti železarni
Za rešitev vprašanja onesnaževanja, ki ga povzroča škedenjska železarna, je potrebna omejitev produktivnosti oziroma proizvodnje litega železa in torej koksarne in plavža. Za to pa je dovolj županova odredba, ki je tržaški župan Roberto Cosolini še ni izdal in očitno ne namerava še izdati.
To je poudaril županski kandidat desne sredine in nekdanji tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je med razpravo v deželnem svetu včeraj izjavil, da je vselej zagovarjal zaprtje koksarne in plavža. S podatki, s katerimi razpolaga župan Cosoli-ni, bi se lahko takoj začel postopek za zaprtje, ki zahteva tudi več mesecev, je ugotovil Dipiazza in dodal, da je nadaljevanje
proizvodnje Cosolinijeva izbira in sploh izbira vseh levosredinskih javnih uprav. Skratka, leva sredina in pristojni nadzorni organi nosijo odgovornost, da so »razprodali« ogromno strateško območje za ceno manjšega stanovanja (175.198,20 evra) in nato izdali vsa dovoljenja, ki so potrebna za nadaljevanje proizvodne dejavnosti. Skupina Arvedi je poleg tega prejela tudi 30-letno koncesijo, ki jo je izdala Pristaniška oblast za uporabo območja železarne na morju. Proizvodnja litega železa v Italiji in v Evropi vsekakor ni več dobičkonosen posel, je še ocenil Dipiazza. Cosolini-jeve besede, da se bo o zaprtju koksarne izrekel pred volitvami, pa so po Dipiazzovem mnenju izključno v predvoline namene.
e
Četrtek, 28. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
trst - Ob mednarodnem dnevu žrtev azbesta Cgil pripravil študijo
Pri nas vsako leto več smrti zaradi azbesta
Ob današnjem mednarodnem dnevu žrtev azbesta bodo stekle različne akcije oza-veščanja, s katerimi želijo sporočiti, da je azbesta okoli nas še veliko. Posebno raziskavo o azbestnih bolnikih je ob tej priložnosti pripravil sindikat Cgil, ki je prepričan, da ozaveščanje mora biti stalno in ne samo ob dnevih, kakršen je današnji. Podrobnosti zadnje raziskave sta na včerajšnji novinar-sla konferenci na sedežu Občine Trst v družbi občinskega odbornika za delo Roberta Treua predstavila sindikalista Michele Pilat in Stefano Borini, ki sta postregla z alarmantnimi številkami.
Po podatkih državnega zavoda INAIL so leta 2014 v Italiji zabeležili 414 smrti zaradi bolezni, ki jih povzroča izpostavljenost azbestu, od tega kar 61 v Trstu. Leto prej so zabeležili 619 primerov in leta 2012 657 novih smrti. Iz teh podatkov izhaja, da trend obolenj in umrljivost na državni ravni upadata, žal pa to ne velja za Trst, kjer število smrtnih primerov narašča. Kot rečeno, je iz INAIL-ove evidence razvidno, da so leta 2014 v Trstu registrirali 61 smrti zaradi azbestnih bolezni, med katerimi prevladuje maligni me-zoteliom, katerega incidenca narašča (51 primerov leta 2015 - delni podatek), leto prej 39, leta 2012 pa je zaradi azbesta umrlo 34 ljudi. Stefano Pilat je pri tem spomnil, da ima azbest zapoznele posledice za zdravje, saj lahko od izpostavljenosti do razvoja bolezni preteče tudi 40 let, zato največ obolenj pričakujejo v naslednjih letih. Po Pilatovem mnenju bi bilo treba več delati na preventivi, nedopustno pa se mu zdi, da se večina zgodb o azbestu konča v sodnih dvoranah. »Zapoznele odškodnine so nesmiselne. Pot do odškodnin je namreč dolga in zapletena, mnogim obolelim pristojne inštitucije odškodnino zavrnejo, pogosto pa se tudi zgodi, da bolnik umre še preden dobi odškodnino. Prav zato bi bilo treba okrepiti preventivne dejavnosti in očistiti vsa območja, kjer se še nahaja azbest,« je dejal sindikalist in ocenil, da se na celotnem italijanskem ozemlju nahaja 32 milijonov ton izdelkov z azbestom (kritine, cvetličnjaki, hišne obloge, tesnila etc.), za njihovo odstranitev pa bi potrebovali približno 80 let.
O tem, kako pomembno je čiščenje azbestnih območij, je spregovoril občinski odbornik Treu, ki je pohvalil proces odstranjevanja azbesta v šolskih poslopjih, s katerim je začela ta občinska uprava.
Soneta Čoralič
trst - Na sedežu SEP
Cgil je v Mestni hiši predstavil študijo s pretresljivimi podatki
fotodamj@n
azbest - Epilog postopka o smrti Roberta Persicha
Občina Trst bo v kratkem izplačala milijonsko odškodnino
V občinskem svetu se bo danes uradno zaključila zgodba o odškodnini po neskončni agoniji družine človeka, ki je podlegel najhujši obliki azbestne bolezni leta 2008. Na glasovanju bodo odobrili sklep, ki določa izplačilo rekordno visoke odškodnine v primeru poklicnih bolezni. Občina Trst bo namreč svojcem preminulega Roberta Persicha, nekdanjega uslužbenca Občine Trst, izplačala 1.117.022,38 evra in s tem tudi prevzela moralno odgovornost za smrt 46-letnega moškega.
Persicheva zgodba je polnila časopisne stolpce pred petimi leti, ko je sodnik Filippo Gullotta zaradi naravne smrti edinega obtoženega, inženirja Fa-bia Devescovija, zaustavil kazenski postopek za določitev odgovornosti. Persicheva vdova Santina Pasutto se s
to odločitvijo ni zadovoljila in s pomočjo deželnega združenja AEA sprožila civilni postopek proti Občini Trst, ki je bila v končni razsodbi spoznana za krivo smrti človeka, ki je pri njihovi komunalni službi še kot mladenič popravljal občinske tovornjake. V stik z azbestom je Roberto Persich prihajal med popravljanjem zavor in zavornih oblog vozil, s katerimi čistijo mestne ulice. Prve simptome azbestne bolezni je občutil pri 42 tih letih, štiri leta kasneje pa je umrl zaradi malignega mezotelioma, raka, ki prizadene zlasti ljudi, ki so bili v preteklosti izpostavljeni azbestu.
Zmaga v civilnem postopku je prav gotovo grenka zmaga za vdovo in otroka pokojnega Persicha. Vendar pa jim je treba priznati vztrajnost in potrpežljivost, s katerima so se odločno
uprli ravnodušnosti politike do poklicnih bolezni. Na dolgi sodni poti je Per-sicheva soproga skupaj s svojimi somišljeniki med drugim opozarjala tudi na potrebo po dobri strokovni analizi o dejanskem stanju na terenu, ki je veliko resnejše od tistega, kar širša javnost dejansko ve.
Visoko odškodnino je ob robu včerajšnje predstavitve Cgil-ove študije komentiral tudi občinski odbornik Roberto Treu, ki je razložil, zakaj se niso pritožili na razsodbo sodišča. »Naša moralna dolžnost je, da izplačamo odškodnino svojcem občinskega uslužbenca. Seveda pa to ni sistemska rešitev za ostale sodne primere, delati bo treba na preventivi in v čim krajšem času zagotoviti varnost na delu. V igri je namreč tudi prihodnost bodočih generacij,« je dejal Treu. (sč)
Promocija BiH
Zunanji minister BiH Igor Crnadak
fotodamj@n
Na sedežu Srednjeevrospke pobude (SEP) so včeraj gostili zunanjega ministra Bosne in Hercegovine Igorja Crnadaka. Na zasedanju z vodstvom SEP je beseda tekla zlasti o programu dejavnosti bosansko-hercegovskega predsedovanja pobudi v letu 2016, ko bo BiH spodbudila gospodarsko, družbeno in kulturno promocijo države.
Paroh Raško Radovič
fotodamj@n
Nova parkirišča za nosečnice in mamice
Ponekod po mestnem središču so včeraj stekla dela za označevanje novih parkirišč za nosečnice oziroma za voznike, ki v avtomobilu peljejo otroke do tretjega leta starosti. Parkirišča bodo vodoravno označena z belo barvo, ob tem pa bo poskrbljeno za ustrezno tablo. Na pobudo tržaške podžupanje Fabiane Martini, se je Občina Trst odločila, da ravno nosečnicam oziroma tistim, ki spremljajo majhne otroke, ponudi posebno parkirišče. Na seji občinskega odbora so ocenili, da so tovrstna parkirna mesta najbolj potrebna v bližini zdravstvenih struktur, občinskih upravnih enot in vzgojnih polov. Po eno tako parkirno mesto bodo zato uredili na Opčinah - znotraj parkirišča pri upravni enoti v Dobrdobski ulici, na Proseku, v Rojanu - pri zdravstvenem podjetju v Ul. delle Ginestre 2, v Ul. Marconi 2 - za družinsko posvetovalnico iz Ul. Ri-smondo ter pri zdravstvenih podjetjih v Ul. Valmaura 59 in Ul. Giovanni Sai 7.
Dajmo si roko v Kamnarski hiši
trst - Liturgije že od danes
Pravoslavci bodo v nedeljo
praznovali veliko noč
Srbsko-pravoslavna skupnost v Trstu, ki jo vodi paroh Raško Radovič, bo v nedeljo, 1. maja, obhajala praznik velike noči.
Obredi se bodo sicer pričeli že danes, ko bo v cerkvi sv. Spiridona ob 9. uri liturgija, ob 18. uri pa slovesno bedenje. Jutri bodo ob 9. uri jutranjice, ob 18. uri večernice, ob 20. uri pa molitve z žalostinkami; v soboto bo ob 9. uri liturgija, ob 18. uri blagoslov velikonočnih pirhov, opolnoči pa procesija in obred, na katerem se bodo spominjali Kristusovega vstajenja. V nedeljo bo ob 10. uri slovesni velikonočni verski obred, med katerim bodo delili tudi blagoslovljene pirhe, bogoslužja pa bodo tudi v ponedeljek in v torek ob 9. uri.
O oblikah in modelih laičnosti
V centru Veritas (Ul. Monte Cengio 2/1) bo jutri ob 18.30 še četrto oziroma zadnje predavanje o oblikah in modelih laičnosti. Gost bo docent filozofske antropologije na oddelku za filozofijo, sociologijo, pedagogiko in psihologijo Univerze v Padovi Giovanni Grandi. Univerzitetni študenti, ki se redno udeležujejo predavanj, lahko koristijo kredite, ki jih fakultetam dodeljujejo ustanove, ki imajo s tržaško univerzo koncesijo.
Društvo Auxilia Italia v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, Jadranskim zavodom združenega sveta iz Devina in Znanstvenim licejem Franceta Prešerna iz Trsta prireja zaključni dogodek projekta Dajmo si roko - Diamoci una mano. Projekt je med decembrom 2015 in aprilom 2016 priredilo društvo @uxilia Onlus, finančno podporo pa je nudil Center za prostovoljno delo FJK. Namen projekta je ustvariti solidarnostno mrežo med društvi, ki bi nudila pomoč družinam, ki so posebno potrebne, in vsem, ki so zaprosili za azil; med drugim si projekt prizadeva, da bi med mladimi spodbudil večjo občutljivost do sprejemanja drugih in željo po vzajemni pomoči.
Zaključni dogodek projekta bo v Kamnarski hiši v Nabrežini v soboto, 30. aprila, ob 10. uri in bo
združeval krajevna društva in mlade iz sodelujočih šol, ki bodo predstavili projekt in opisali pobudo ter željo po nadgrajevanju mreže solidarnosti.
Lloyd in muzejske ponudbe za turiste
Razstavo o družbi Lloyd in tržaških ladjah v svetu, ki je na pobudo Občine Trst in Pristaniške oblasti postavljena v hidrodinamični centrali v starem pristanišču, si ogleduje vse več obiskovalcev iz drugih pokrajin in držav. Do 25. aprila so na razstavi zabeležili 4200 obiskovalcev, četrtina teh pa ni bila iz Trsta. S tem tednom so začeli ponujati paketa Morje in Zgodovina: z eno vstopnico (stane 16 evrov oz. 12 evrov po znižani ceni in je naprodaj le na sami razstavi) si je mogoče zagotoviti tudi ogled mestnih muzejev. Paket Morje vključuje muzej morja, akvarij in naravoslovni muzej, paket Zgodovina pa muzej vojne de Hen-riquez, Rižarno in grad Sv. Justa.
Obnovljen rekreacijski center v Ul. Biasoletto
Danes ob 17. uri bodo predali namenu obnovljen občinski rekreacijski center Lucchini v Ulici Biasoletto 14. Gre za peti najstarejši rekreacijski center v Trstu, saj so ga odprli leta 1914 (najstarejši je center Padovan iz leta 1908). Občinska uprava je obnovila sanitarije in na splošno izboljšala bivanjske razmere ter dostop do objekta.
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Četrtek, 28. aprila 2016
7
trst - Vlačilci so ga povlekli k ladjedelnici sv. Marka
Žerjav Ursus ponovno zaplul po Tržaškem zalivu
Deželni prispevek omogočil izvedbo vzdrževalnih del - Spomin na burjo in na »poskus pobega«iz leta 2011
V Trstu je še živ spomin na skrajno razdivjano burjo, ki je 2. marca 2011 v starem pristanišču pretrgala verige in »osvobodila« orjaški pontonski žerjav Ursus, ki je tako pred osuplimi Tržačani sam zaplul proti odprtemu morju. Takrat so ga pomorščaki z vlačilci v najtežjih razmerah dohiteli, ga »ukrotili« in privezanega povlekli nazaj do obale. Zaradi tega so jih pozneje tudi odlikovali.
Marsikdo je včeraj zjutraj spet pomislil na ta dogodek, ko je na tokrat sicer mirni morski gladini ponovno zagledal Ursusa pluti pred mestnim nabrežjem. Očividci so neobičajen prizor posneli s pametnimi telefoni in posnetke objavili na spletu, kjer se je množica uporabnikov že navsezgodaj začela spraševati, kaj se dogaja. Žerjav je bil vsekakor v spremstvu vlačilcev - tokrat se ni sam prepustil toku. Pojasnilo je prispeval Roberto De Gioia, tržaški občinski svetnik in predstavnik pomožne obalne straže, ki skrbi za negovanje zgodovinskega tržaškega žerjava. »V resnici je Ursus na poti proti ladjedelnici sv. Marka, kjer ga čakajo vzdrževalna dela na podladju,« je zapisal De Gioia in pristavil, da je izredno vzdrževanje omogočil deželni finančni prispevek v višini 150 tisoč evrov, ki je po več letih »zamrznitve« končno na razpolago. Dela naj bi trajala dva do tri tedne, nakar se bo žerjav vrnil na svoje mesto v staro pristanišče.
Jekleni pontonski žerjav Ursus je bil zgrajen v Trstu leta 1914, pod avstrijsko upravo, visok je nekaj čez 80 metrov. Sprva so ga uporabljali predvsem za nameščanje najtežjih motorjev in topov na bojne ladje avstro-ogrske flote. Žerjav je takrat lahko dvigal do 300 ton težke tovore. Pozneje so ga v tržaški ladjedelnici uporabljali med gradnjo velikih ladij, danes pa je to samo še (potencialna) turistična atrakcija. (af)
Včeraj so Ursusa pred mestnim nabrežjem mirno vlekli proti ladjedelnici sv. Marka (desno); 2. marca 2011 pa so ga sredi zaliva lovili v najhujši burji (spodaj)
fotodamj@n
Ne terminalu
Tržaški občinski svet je 20. aprila spet potrdil svoje nasprotovanje gradnji uplinjevalnika pri Žavljah. Po odobritvi regulacijskega načrta za pristanišče je jasno, da Trst cilja na alternativne razvojne smernice, v katere se vključuje povezava med 7. in 8. pomolom oz. logistično ploščadjo ter terminalom ro-ro. Prihodnost Trsta nikakor ne more stopati vštric s plinskim terminalom, so še enkrat potrdili občinski svetniki; njegova gradnja pa je vsekakor dvomljiva tudi iz urbanističnih in prometnih razlogov, pa tudi zaradi onesnaževanja zaliva in procedurnih nepravilnosti, ki so zaznamovale postopek.
trst - Kazenski proces zaradi nadlegovanja
Ljubezenske igre v troje
• I	■ • v v
z epilogom na sodišču
Ljubezenski trikotnik, v katerega se je (menda ob privoljenju svojega soproga) za nekaj let spustila z moškim in njegovo ženo, je neko Tržačanko na koncu naveličal. Z njeno odločitvijo, da odnos v troje prekine, pa se dotlej srečni ljubimec ni strinjal, zaradi česar naj bi ji začel groziti in jo nadlegovati.
O tem primeru je bil govor včeraj na tržaškem sodišču, kjer je bila na sporedu uvodna obravnava v tozadevnem kazenskem procesu. Na včerajšnji obravnavi so v glavnem zgolj določili, da bodo priče začeli zasliševati ob prihodnjem snidenju, ki bo šele 30. novembra letos. Obtoženi pa se še naprej ne bo smel približati svoji bivši ljubimki, saj je sodnik do julija potrdil ukrep prepovedi približevanja. Ukrep naj bi bil toliko bolj upravičen, ker ima domnevni nadlegovalec pištolo, saj je po poklicu varnostnik. Tožilka je Maddalena Chergia, obtoženega moškega zastopa odvetnik Paolo Codiglia, oškodovano stranko pa odvetnika Massimo Scrascia in Cristiana Crevatin.
Ljubezensko razmerje v troje je trajalo nekaj let. Moški, njegova žena ter njena prijateljica so se pač redno srečevali in se skupaj zabavali; soprog druge ženske pa temu početju, s katerim je bil seznanjen, naj ne bi nasprotoval. Do tod je vse skupaj sodilo samo v meje zasebnih odnosov v četverici. Pozneje pa se je nekaj zalomilo, »tretja« se je tovrstnih vročih srečanj naveličala: sliša-
la naj bi, da jo moški javno obrekuje. Ljubimec pa se z njenim odhodom ni hotel sprijazniti. Pred približno letom dni ga je ona prijavila sodstvu, ker naj bi grozil tako njej kot njenemu možu. Vztrajno naj bi jo klical na telefon in ji pošiljal sporočila, čakal naj bi jo pred hišo. Ker ima v lasti pištolo in naj bi mu med nadlegovanjem ušla tudi kaka konkretna grožnja, so sodniki že lani poleti sprejeli preventivni ukrep prepovedi približevanja in ga nazadnje še potrdili.
Na meji pri Fernetičih izročili obsojenca
Italijanskega državljana D.Z., ki je bil v zaporu v Sloveniji, so v torek dopoldne v skladu z evropskim kazenskim nalogom izročili Italiji. 49-letnega moškega je pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih prevzela italijanska policija, ki ga je pospremila v videmski zapor.
Italijana je namreč koprsko sodišče obsodilo zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, ki ga je zakrivil na slovenskih tleh; v zaporu naj bi presedel pet let in deset mesecev. Na podlagi evropskega zakona o priznanju kazenskih sodb bo obsojeni zaporno kazen prestal v Italiji. Marca lani je tudi prizivno sodišče iz Brescie za moškega izdalo zaporni nalog.
kras - Temperatura strmo padla
Mraz in toča
Spolzka cestišča in celo nevarnost poledice, vozila pa imajo že letne gume
Toča se je sinoči pojavila tudi v Gabrovcu
fotodamj@n
Pomlad se je včeraj v naših krajih močno prevesila na zimo. Včerajšnji mrzli dan se je zvečer ob znatnem padcu temperature ponekod na Krasu zaključil s točo. Opaziti jo je bilo na območju Proseka, Devinščine, Gabrovca in še kje.
Pokrajinske in občinske ceste so bile spolzke, skoraj vsi vozniki pa so zimske gume pred časom že zamenjali z letnimi (na avtocestah in v Sloveniji je prepoved vožnje z letnimi gumami oziroma brez zimske opreme veljala do polovice aprila); vožnja je v takih zimskih razmerah lahko nevarna. Na Krasu je temperatura včeraj ob 20. uri padla na pičli dve stopinji Celzija, tako da je ponoči pretila nevarnost poznopomladanske poledice.
Orhideje za Unicef
Organizacija Unicef prireja v soboto in nedeljo, 30. aprila in 1. maja, v
1700 krajih v Italiji pobudo Orhideje za otroke. Gre za ozaveščevalno kampanjo in zbiranje prostovoljnih prispevkov, pri katerih sodeluje na tisoče prostovoljcev, »obraz« kampanje pa je Unicefov ambasador za Italijo Lino Banfi. Prostovoljci bodo (v zameno za prispevek) ponujali orhideje, ki simbolično predstavljajo upanje v srečno in pisano prihodnost za tisoče otrok. Izkupiček bodo namenili programom za zaščito otrok v okviru Unicefove kampanje Otroci v nevarnosti. Vedeti moramo, da je 150 milijonov otrok med 5. in 14. letom starosti (16 odstotkov vseh otrok iz tega starostnega razreda) izkoriščenih, v državah v razvoju vsak četrti otrok te starosti dela. Orhideje bodo ponujali že jutri (in v soboto) od 10. do 18. uri v središču Torri d'Europa; v soboto od 10. do 18. ure v Ul. Torri; v nedeljo od 10. do 14. ure pri stebrišču Portici di Chiozza; v soboto med 10. in 18. uro v Narodni ulici na Opčinah; v soboto in nedeljo med 10. in 14. uro na trgu pred Devinskim gradom.
Digitalne priložnosti
Jutrišnji Internet Day ponuja veliko zanimivih pobud in srečanj. Tri bodo v znanstvenem parku: ob 10. uri bo v kongresnem centru na Padričah srečanje o podjetništvu in množičnem financiranju; ob 14.30 bo v istem kraju srečanje »Internet of Things: a real check; ob 10. uri bo v bazovskem kam-pusu srečanje o šoli in podjetništvu v digitalnem svetu.
Pečat Omeru Antonuttiju
Pokrajina Trst bo podelila srebrn pečat gledališkemu in filmskemu igralcu Omeru Antonuttiju. Antonutti se je rodil leta 1935 v furlanskem Basi-lianu, od leta 1966 do danes je nastopil v več kot 70 filmih. Slovesna podelitev, ki jo bo uvedel umetniški vodja Stalnega gledališča FJK Franco Pero, bo 5. maja ob 11. uri v dvorani Bogdana Groma na sedežu pokrajinske uprave v palači Galatti.
trst - Do 7 ur
Ogrevanje spet
dovoljeno
Če smo si pred desetimi dnevi že slekli puloverje in soncu sramežljivo nastavljali roke in
obraze, marsikdo pa si je že privoščil tudi sončenje na barko-vljanski obali, so temperature od nedelje krepko upadle, tako da smo bili primorani iz omar spet potegniti zimske plašče in volnene puloverje.
Marsikdo je spet zagnal ogrevanje na domu. Občinske urade so preplavili telefonski klici, saj je občane skrbelo, ali lahko spet kurijo oz. koliko ur dnevno jim je to dovoljeno.
Občina Trst je v tej zvezi včeraj izdala sporočilo, v katerem pojasnjuje, da je njeno ozemlje vključeno v klimatsko področje E in na njenem ozemlju velja pravilo, da je ogrevanje lahko priklopljeno od 15. oktobra do 15. aprila in to največ 14 ur dnevno (v razmahu od 5. do 23. ure).
Po tem datumu lahko -po veljavnih normah o urejanju ogrevanja - naša stanovanja seveda še ogrevamo, opozarjajo z Občine, vendar največ 7 ur dnevno; po domovih pa ne smemo nikakor preseči temperature do 20 oziroma največ 22 stopinj Celzija.
8
Četrtek, 28. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
milje - Največji proizvajalec testenin na svetu
Dijaki Zoisa obiskali podjetje Pasta Zara
Dijaki Zoisa ob vhodu v podjetje Pasta Zara
trst - Stefan
Projekt
Predstavi
svoj
argument
Jutri bo v veliki dvorani zgradbe H3 tržaške univerze (Ul. Valerio 12/2) potekalo slavnostno nagrajevanje udeležencev natečaja ustanove Aiet (Italijanska ustanova za elektrotehniko, elektroniko, avtomatizacijo, informatiko in telekomunikacije) z naslovom Presenta il tuo argomento (Predstavi svoj argument 2.0).
Natečaja sta se udeležila tudi dva dijaka zavoda Jožefa Stefa-na, skupnih udeležencev iz vse Furlanije Julijske krajine je bilo 23. Projekt je postavil v ospredje temo učinkovite komunikacije s pomočjo novih tehnologij.
Pred kratkim smo si dijaki treh razredov Žige Zoisa ogledali industrijski obrat Pasta Zara v Miljah. Od zunaj smo si težko predstavljali obsežnost tovarne. Ob prihodu so nam najprej posredovali nekaj podatkov o podjetju, nato pa nekaj informacij o tamkajšnjih objektih in delu v njih. Najprej so nam obrazložili delo v laboratoriju, nato pa še v proizvodnji.
Pasta Zara temelji na principu Made in Italy. Vsi njihovi obrati so v Italiji: Riese Pio X (Treviso), Rovato (Brescia) in Milje. Podjetje ima preko sto let tradicije in je največji izvoznik testenin v Italiji, 96% proizvodnje gre namreč v 106 različnih držav, zato tovrstnih testenin skoraj ne najdemo v trgovinah pri nas ali vsaj ne pod znamko Pasta Zara. Velik del njihove proizvodnje pride v trgovine z drugim imenom, ker proizvajajo za številne druge tržne znamke.
Objekt v Miljah je največji na svetu tega tipa. Tu je zaposlenih 153 ljudi, od teh le štirje delajo v uradih. Samo v Miljah proizvedejo 610 ton testenin dnevno, v vseh treh obratih skupaj pa 1500 ton dnevno. Do leta 2017 bi radi v Miljah podvojili proizvodnjo. Že danes pa lahko v dveh urah proizvedejo obrok testenin za ves Trst. Tukajšnje skladišče je največje avtomatizirano skladišče na svetu. To je 40 metrov visoka zelena stavba, po kateri tečejo prav toliko visoki samodejni, računalniško vodeni žerjavi. Proizvodnja je v celoti avtomatizirana.
Jaš Mikac, 4. UFM
trst - Jutri
Dokumentarec o Ungarettiju na soški fronti
V okviru srečanj Dve fronti, eno mesto bodo jutri ob 18. uri v
avditoriju Muzeja Revoltella predstavili dokumentarni televizijski film 1915-1917 Ungaretti sul Car-so tržiške hiše Bisia Film. Srečanje o vojnih izkušnjah velikega italijanskega pesnika Giuseppeja Un-garettija (ta je na soški fronti preživel več mesecev) bo vodil Lucio Fabi - kustos razstave o prvi svetovni vojni, ki je na ogled v nekdanji ribarnici. Film sta zrežirala Maria Erica Pacileo in Fernando Ma-raghini, kantavtor Andrea Chimenti pa si je zamislil glasbeni poklon Un-garettiju.
Srečanje prirejata Občina Trst in La Cappella Underground.
trst - Jutri neobičajna predstavitev
Knjiga v salonu
O italijanskem stilu in kozmetiki z Zito Fusco in Marzom Magnom
C i ÄÄ
Ales: an d ro Mano Magno
• CON STILE
Cor™ Mkjlíy ki uvJite (0 j^ito) il rKjntfo
-----n
4ÜHP-
ood. v
it
Knjigo bodo jutri predstavili v mestni parfumeriji Belle et Beau
O zgodovini ličenja in kozmetike bo jutri govor na prav posebnem dogodku, ki se ob 18. uri obeta v parfumeriji Belle et Beau (v Ulici XXX Ottobre 6). Alessandro Marzo Magno bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Con stile. Come l'Italia ha vestito (e svestito) il mondo«, ki je izšla pri založbi Garzanti. Tržaška igralka Zita Fusco pa bo »posodila« svoj obraz spretnim rokam vizažistov, ki ga bodo naličili tako, kot je bilo modno v 18. stoletju: bela polt, z rdečilom osenčeni deli obraza, umetne črne pike ...
trst - Gledališče Rossetti
Rahla čarobnost nevidnega cirkusa
Prizor iz predstave le Circle Invisible
trst - Univerza Trst
Giuseppe Ungaretti
Matematika za mlade: izobraževanje šolnikov
Matematika za mlade: metodološka razmišljanja in didaktična disciplina je naslov srečanja, ki ga prireja urad za raziskovanje didaktike matematike na oddelku za matematiko in geološke znanosti tržaške univerze. Pobuda bo v sklopu tretje izvedbe dneva izobraževanja za docente šol vseh vrst in stopenj.
Srečanje je vključeno v dejavnosti vsedržavnega načrta za diplome iz znanstvenih ved in sodi v okvir krajevnega načrta Matematika na tržaški univerzi. Srečanje bo jutri na univerzitetnem območju na Trgu Europa (poslopji H3 in H2bis v Ul. Valerio). Podrobni program posreduje spletna stran www.nrd.units.it.
Metafora znanosti
Filozofski temelji znanstvenega mišljenja je naslov srečanja, ki ga Visoka šola Sissa prireja danes ob 18. uri v dvorani Balzen Palače Gopčevic v Ul. Rossini 4. Srečanje sodi v okvir ciklusa Premišljena znanost, ki ga prireja med-disciplinarni laboratorij Visoke šole Sissa. Gostja bo Elena Gagliasso z rimske univerze La Sapienza, ki bo nakazala filozofske temelje, ki so osnovali in še vodijo znanstveno metodo dela. Predavanju je dala naslov Metafora znanosti.
Abonmajski niz, ki ga Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine posveča muzikalu in velikim dogodkom, se sklepa ta teden z liričnostjo cirkusa Jea-na BaptistaThierreea in Victorie Chaplin Le Cirque Invisible. Umetnika, ki sta tudi življenjska tovariša, s svojo vizijo gledališkega cirkusa ali cirkuškega gledališča, ki za nekatere velja tudi za predhodnika novih cirkuških skupin, kakršna je, denimo, sloviti Cirque du Soleil, že od sedemdesetih let preteklega stoletja osvajata gledalce po vsem svetu. Njuna predstava je polna lahkotnih ga-gov, trikov, akrobatskih točk, katerih čar sloni zlasti na obilici domišljije, ki jih prežema.
Le Cirque Invisible bo na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča od drevi do nedelje, 1. maja.
Odprtje razstave
V dvorani Fittke (Piazza Piccola 3) bodo danes ob 18.30 odprli razstavo del Francesca Azzinija, Luciane Costa, Eli-sabette De Minicis, Fulvia Dionis, Laila Grison, Rosanna Palombit, Barbara Pansa, Marinella Raze in Barbara Romani.
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Četrtek, 28. aprila 2016
9
tržaško knjižno središče - Danes ob 18.30
Pogovor o šoli, ki daje korenine in peruti
Predstavitev Zbornika o ¡iceju Prešeren bodo sooblikovali urednici in gostje
Ob sedemdesetletnici slovenske gimnazije v Trstu je izšel bogat Zbornik, ki sta ga uredili Lidia Rupel in Neva Zaghet. Gre za publikacijo o šoli, »ki daje korenine in peruti«, izšla pa je ob skupnem praznovanju obnove slovenskega šolstva v Italiji po koncu druge svetovne vojne, ki je imela svoj višek na Veseli zabavi v Kulturnem domu.
O bogati vsebini tekstov, seznamov in pričevanj o sedemdesetletni zgodovini tržaškega zavoda bosta spregovorili urednici Lidia Rupel in Neva Zaghet, profesorici na liceju Franceta Prešerna, ki je tudi založnik publikacije. Na isti šoli poučuje tudi Boris Grgič, ki je Zbornik oblikoval in bo predstavil njegovo grafično podobo. Med gosti pa bo tudi Jožko Gerdol, ki se je jeseni 1945 vpisal v peti razred slovenske realne gimnazije v Trstu, ki je imela takrat sedež v Ulici Lazzaretto Vecchio, in tam leto pozneje tudi ma-turiral.
Predstavitev Zbornika, ki jo bo vodila novinarka Poljanka Dolhar, želi poleg informacij in spominov o bogati preteklosti poudariti tudi sedanjost in prihodnost šole, zato bo ravnateljica
Na današnjo predstavitev Zbornika so vabljeni tudi bivši dijaki in profesorji
fotodamj@n
Loredana Guštin osvetlila bogato šolsko in obšolsko dejavnost liceja, pogosto mednarodnih razsežnosti, ki jo tudi Zbornik opisuje. Predstavitev bo tudi priložnost za podelitev nagrad dija-
kom, ki so sodelovali na notranjih natečajih ob obletnici šole: Veronika Toplak, Danilo Devetak, Vida Skerk (literarni prispevki) in Jordan Štekar (video za likovni prispevek).
trst - Včeraj v Tržaškem knjižnem središču
Na kavi s košarko
Predstavili publikacijo 50 let naše košarke, ki je izšla pri založbi Mladika in ZSŠDI
Nadia Roncelli, Veronika Sossa, Ivan Peterlin in Branko Lakovič
fotodamj@n
Tradicionalna Kava s knjigo je bila tokrat posvečena športu, saj je bil včeraj dopoldne v Tržaškem knjižnem središču govor o slovenski košarki v Italiji. O publikaciji 50 let naše košarke, ki je lani izšla pri založbi Mladika in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), so se pogovarjali avtorja Veronika Sossa in Branko Lakovič, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin ter urednica Mladike Nadia Roncelli.
Besedila za dvojezični zbornik, ki vsebuje tudi veliko statističnih podatkov ter imen nekdanjih in sedanjih košarkarjev, je poleg omenjenih avtorjev prispeval tudi Niko Štokelj, v italijanski jezik sta ga prevedla Sergio Tavčar in Albert Voncina.
25. april - Skupina Coop Alleanza 3.0 z Bernardom Bertoluccijem
Odporništvo in Bella ciao pri blagajni supermarketa
»Zakaj danes ne grem v šolo in zakaj je Coop zaprt?« Tako se glasi vprašanje na platnici brošure o 25. aprilu, ki so jo prejšnji teden zastonj delili v supermarketih zadružnega velikana Coop Alleanza 3.0. I mieiprimi 25 aprile (moji prvi 25. aprili) je naslov ilustrirane, živobarvne publikacije, ki na 50 straneh preprosto razlaga, zakaj v Italiji praznujemo 25. april, dan osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom. Besedila so prispevali znani režiser Bernardo Ber-tolucci ter partizana Ibes Pioli - Rina in Renato Romagnoli - Italiano. Pripoved se začne pri fašističnem dvajsetletju, rasnih zakonih in značilnostih diktature, nadaljuje pa se z zgodovino odporniškega gibanja, drugo svetovno vojno, s taborišči in krvavimi nemškimi represalijami. Govor je o partizanskih brigadah in antifašističnih gibanjih, zapisano pa je tudi, da posamezne partizane ni vodila v boj ideologija, temveč hrepenenje po svobodi.
Brošura se zaključi s temeljnimi načeli italijanske ustave, ki slonijo na pridobitvah 25. aprila, s svarilom pred pretirano uporabo spleta in odtujitvijo od realnega sveta, pa še z besedilom popularne Bella ciao. Skratka, lepo in poučno darilo za mlade in manj mlade stranke Coopovih su-permarketov. (af)
Platnica pisane brošure, ki so jo delili v supermarketih skupine Coop Alleanza 3.0
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 28. aprila 2016
PAVEL
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 14.12 - Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 10.33.
Jutri, PETEK, 29. aprila 2016
ROBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,3 stopinje C, zračni tlak 1003 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 15 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 25. aprila, do nedelje, 1. maja 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A
-	040 9278357, Nabrežina - 040 200121
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Ospedale 8 - 040 767391.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
H Šolske vesti
POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it.
d Mitja
vabi na
FestinvalOp
Sklad Mitja Čuk
vabi na
8. mednarodno gledališko srečanje v Prosvetnem domu na Opčinah
Četrtek, 28. aprila 2016 - ob 10.00
BARVANA KLAPA - VZS Mitja Čuk Gruppo teatrale II Cerchio - Medea Gruppo teatrale CISI - Gorica
Častni gost gledališki igralec in režiser Francesco Paolo Ferrara
Glasbena nit in povezava kulturnega programa:
5.r OŠ F.S. Finžgar - Barkovlje
Napovedovalca: Elena Husu in Lorenzo Corbelli
Petek, 29. aprila 2016 - ob 10.00
VDC Nova Gorica VDC Ajdovščina Vipava SVZ Dutovlje
Častna gostja: profesorica, režiserka, mentorka, igralka in prijateljica Olga Lupinc
Glasbena nit in povezava kulturnega programa:
1. in 2.r OŠ A. Černigoj - Prosek in učenci OŠ F. Bevk - Opčine
Napovedovalka: Elena Husu
Magično presenečenje s čarodejko KARLYANN
TOPLO VABLJENI!
Prispevki
V	spomin na bivšega sodelavca Maria Kralja daruje Cirila Kralj 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na odbornika Giulia Speharja in Walterja Bana daruje Neva Hussu 20,00 evrov za Jus Bani.
Ob prijetnem druženju rodbine Volpi - Fuks darujejo člani 55,00 evrov za društvo Rojanski Marijin dom.
Ob smrti očeta Stankota izražamo Andreju in Nadji iskreno sožalje
stric Rudi in Neva ter bratranca Tamara in Borut z družinama
Ob izgubi dragega prijatelja Stanka izrekava iskreno sožalje Nadji, Andreju, Gabrijeli, Adrijani in ostalim sorodnikom
Antica in Drago
Ob izgubi prijatelja Stanka Budina izrekamo iskreno sožalje Andreju, Nadji, Gabrijeli, Adrijani in ostalim sorodnikom
Stanko, Jožica, Sander, Wilma, Marija, Karleto, Igor, Darja, Gigi in Neva
Ob izgubi dragega očeta Stanka Budina izrekamo Andreju, Nadji in Adrijani občuteno sožalje
Damjan, Igor, Livio, Egon, Jožko, Roberto, Franko, Rado, Gigi in Alex z družinami
Ob izgubi dolgoletnega predsednika Stanka Budina izrekamo svojcem iskreno sožalje
Odbor PZDSL in Odbor DSL Doberdob
1 G
Četrtek, 28. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
MePZ Fran Venturini
Zborovski koncert
dir. Cinzia Sancin
danes ob 20.30 v podzemskih prostorih
KLEINE BERLIN, vhod iz Ulice Fabio Severo (nasproti hišne številke 11)
Toplo vabljeni!
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »II libro della giungla«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Sole Alto«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »In viag-gio con l affido - Anfaa«; 20.00 »Un ultimo tango«; 21.30 »Appena apro gli occhi«.
FELLINI - 16.00, 21.40 »La memoria dell'acqua«; 17.30, 19.40 »Truman -Un vero amico e per sempre«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »La foresta dei sogni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.40, 21.00 »Lo Stato contro Fritz Bauer«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le confessioni«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.10 »Everest«; 14.40, 16.50 »Knjiga o džungli«; 13.40, 15.45 »Knjiga o džungli 3D«; 15.00, 16.10 »Kung Fu Panda 3«; 13.50 »Kung Fu Panda 3 3D«; 18.00, 20.20 »Lovec: Zimska vojna«; 18.30, 20.30 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.20 »Orel Eddie«; 18.10, 20.50 »Planet samskih«; 19.10 »Ponoreli Henry«; 19.00, 21.00 »Prehod«; 14.00, 16.00, 17.00 »Ragljač in Žvenko«; 14.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 17.50, 20.10 »Zločinski um«.
NAZIONALE - 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 22.10 »Zona d'ombra«; 18.10, 20.10, 22.10 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.30, 18.45, 21.15 »Lui e tornato«; 16.30, 18.30, 20.30 »La coppia dei campioni«; 16.30, 18.45, 21.15 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 17.00, 18.45, 21.10 »Il libro della giungla«; 19.15, 21.45 »Codice 999«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lui e tornato«; 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 19.10 »Il cac-ciatore e la regina di ghiaccio«; 16.30, 19.00, 21.30 »La foresta dei sogni«; 19.10, 21.40 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 16.45, 21.35 »Zeta«; 16.35, 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.15 »Il libro della giungla; 22.15 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; Dvorana 2: 17.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 20.10, 22.10 »La foresta dei sogni«; Dvorana 3: 17.20, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; Dvorana 4: 18.00 »Lui e tornato«; 20.15 »Le confessioni«; 22.10 »Zona d'om-bra«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.10 »Sole Alto«.
"ZJ Obvestila
JUS MEDJAVAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo pri Blžin'vih v Medjevasi danes, 28. aprila, ob 20. uri. Informacije in dnevni red na tel. št. 338-7738027.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi na redni občni zbor volilnega značaja v drugem sklicu, ki bo danes, 28. aprila, predvidoma ob 20.30 (po občnem zboru SKD Primorec) v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v drugem sklicanju danes, 28.
aprila, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo imelo redni občni zbor danes, 28. aprila, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Začetek ob 18. uri.
STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje danes, 28. aprila, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel. št. 366-3625523.
ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor danes, 28. aprila, ob 20.00 v prostorih Kraške hiše v Repnu.
DRUŠTVO CASA CAVE IN ICS v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina prireja v petek, 29. aprila, ob 18. uri dogodek z naslovom »Predstavljamo vam Park sveta!« ob zaključku obnovitvenih del vrta z igrali zraven občinske knjižnice v Ribiškem naselju. Info na tel. št. 333-1164302.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo v petek, 29. aprila, ob 18.00 v novem sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. Srenjaše vabimo, da predlagajo imena za seznam kandidatov za volitve novega odbora.
JUS NABREŽINA obvešča, da bo občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 11.30 na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani pravočasno obveščeni z vabili.
MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700.
VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE
prirejajo tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš v soboto, 30. aprila. Ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.30 pri Kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.40 prižig tabornega ognja in ob 21.00 pri-četek vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje - obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane, sledi družabnost v koči. V nedeljo, 1. maja, budnica v Bazovici ob 7.00.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja prvomajsko budnico po vaseh zgo-niške občine s sledečim urnikom: Bri-ščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Gabro-vec 13.30.
LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v nedeljo, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani Ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chiriche«.
PIHALNI ORKESTER BREG bo ob priliki prvomajske budnice obiskal sledeče vasi: Zabrežec 7.15, Hribenca 7.30, Gročana 8.30, Jezero 9.00, Ri-cmanje 9.45, Domjo 10.15, Boljunec 10.45, Dolina 11.30, Prebeneg 12.00 in Mačkolje 12.30.
SKD TABOR, VZPI-ANPI in društvena gostilna na Opčinah vabijo v nedeljo, 1. maja, ob dnevu osvoboditve na Prvomajsko budnico in Pohod miru. Zbirališče ob 9.15 pred spomenikom na Dunajski cesti. Sodeluje godba V. Parma - Trebče.
TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNIK pod šotorom v Križu v nedeljo, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Nikolovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Ne-bojsega.
ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure.
SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21.
in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisovanja do 16. junija na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 (od 4. maja) ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 18.30 in ob sredah od 9.00 do 13.00. Info na www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, 3457733569. Število mest omejeno.
PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it.
0 Prireditve
MEPZ F. VENTURINI od Domja, pod vodstvom Cinzie Sancin, vabi na zborovski koncert v podzemske prostore Kleine Berlin danes, 28. aprila, ob 20.30. Vhod iz Ul. Fabio Severo, nasproti hišne št. 11.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Bakrene stvaritve« Patrizie Marino danes, 28. aprila, ob 18.30 v kavarni Gruden v Nabrežini.
SKLAD MITJA ČUK prireja 8. mednarodno gledališko srečanje »Festinva-lOp« in vas toplo vabi v Prosvetni dom na Opčine. Danes, 28. aprila, ob 10.00 Barvana klapa - VZS Mitja Čuk, Gruppo teatrale Il Cerchio - Medea in Gruppo teatrale CISI - Gorica. Častni gost gledališki igralec in režiser Francesco Paolo Ferrara. Napovedovalca: Elena Husu in Lorenzo Corbelli. Glasbena nit in povezava kulturnega programa: učenci 5. razreda OŠ F. S. Fin-žgar - Barkovlje. Petek, 29. aprila, ob 10.00 VDC Nova Gorica, VDC Ajdovščina Vipava, SVZ Dutovlje. Napovedovalka: Elena Husu. Glasbena nit in povezava kulturnega programa: učenci 1. in 2. razreda OŠ A. Černi-goj - Prosek in učenci OŠ F. Bevk -Opčine. Častna gostja: Olga Lupinc. Magično presenečenje s čarodejko Karlyann.
SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi danes, 28. aprila, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici na otvoritev razstave starih fotografij »Barč'ca je zaplavala...«.
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30).
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na »Dan mladinske ustvarjalnosti« z nagrajevanjem zmagovalcev literarnega natečaja za mlade in s kulturnim programom v petek, 29. aprila, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
UPRAVA OBČINE DOLINA vabi na kratko slovesnost v petek, 29. aprila, pri Spomeniškem parku v Dolini. Zbirališče ob 14.50. Sodeluje MoPZ
»Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja. Sledi polaganje vencev na spomenikih v Dolini, Prebenegu, Mačkoljah, Domju, Ri-cmanjih, Borštu, Gročani in Boljun-cu.
KD SLOVAN S PADRIČ, KD SKALA IZ GROPADE in sekciji VZPI s Padrič in Gropade vabijo Padričarje in Gropaj-ce, da se v soboto, 30. aprila, poklonijo svojim padlim vaščanom v NOB. Ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu na Padričah, ob 19.30 slovesnost pri spomeniku. Ob 20.15 slovesnost pred spomenikom v Gropadi. Nastopajo MePZ Slovan-Skala in domači reci-tatorji. V nedeljo, 1. maja, prvomajska budnica na Padričah ob 6. uri in ob 6.30 v Gropadi.
LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo«.
OBČINSKA UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da bo ob 71. obletnici osvoboditve, v soboto, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim po sledečem razporedu: ob 12.00 prose-ško pokopališče, ob 12.20 Proseška postaja - spomenik; ob 18.00 Zgonik - zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca -vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo nastopil MoPZ Rdeča zvezda.
SEKCIJA VZPI-ANPI E. ANTONČIČ IN SKD VESNA prirejata v sodelovanju z vaško srenjo in konzorcijem ICS v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu proslavo obletnice osvoboditve in odkritja spomenika. Slavnostni govornik Marko So-sič, sodelujejo OŠ A. Sirk, ansambel Ovce, harmonikar Jan Novak in Danijel Božič (ZZB). Sledi baklada do spomenika z nastopom zbora Vesna, nato prvomajski kres »pr Procesji«.
SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v soboto, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostna govornica bo Matejka Grgič. Tradicionalna budni-ca bo v nedeljo, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši.
SKD S. ŠKAMPERLE, SKD BARKO-VLJE IN SKD I. GRBEC, v sodelovanju z ZSKD, vabijo na premiero gledališke predstave osnovnošolske in srednješolske dramske skupine »A-čih... in že imamo Andersenov navdih!« v soboto, 30. aprila, ob 16. uri v veliko dvorano Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Režija in mentorstvo: Barbara Gropajc, Boža Hrvatič in Roberta Chissich.
GLAS HARMONIKE - KD F. Venturini vabi na mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. maja, na »Gosarjev večer« z razstavo in okroglo mizo o slovenskem sociologu, pravniku in ekonomistu. Začetek ob 20.30.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na prireditev »Zapleši in zapoj!«. Razvedrilni spored bosta oblikovali plesna in pevska skupina »Borjač« iz Sežane in »Gartrož« iz Nove Gorice. V nedeljo, 8. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve (Proseška ul. 35 - Opčine) vsak dan od 9.00 do 15.00 in od 18.00 do 23.00 (razen ob torkih).
RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja.
a Čestitke
Danes bo v Repnu na torti velik kres, ker ALEKS praznuje 50 let zares. Vse najboljše to je naš klic, ostani vedno naš simpatičen stric! Gregor, Anja, Petra, Martin in Roberta.
S Izleti
PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpisovanje na Kru.tu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, tel. št. 040-826661 (g. Kobal) ali tel. št. 040-417025 (g. Bole).
ŽUPNIJA REPENTABOR organizira 6-dnevno popotovanje Po Korziki in Sardiniji od 30. maja do 4. junija, namesto potovanja na Poljsko. Odhod z letalom iz Benetk. Vpis do 30. aprila na tel. št. 335-8186940.
S Poslovni oglasi
PRODAM različne sorte kvalitetnega vina. Tel. št.: 339-1997101
V CENTRU BAZOVICE
oddajamo v najem dva poslovna prostora (60 kv.m. in 100 kv.m.)
Tel. št. 340-8660640 (od 11.00 do 14.00)
0 Mali oglasi
PRODAM avtodom elnagh l. 1998, motor ford 2500 cc, za 6 oseb, lepo vzdrževan. Tel. št.: 340-3172833. PRODAM zemljišče v bregu pod Kon-tovelom (1700 kv.m.). Cena po dogovoru. Tel. 329-4372448.
^ Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS je na
Kolonkovcu odprt do 1. maja, vsak dan, od 10.00 do 22.00.
Ul. Ventura 31/1
Tel. 040-391790
KLARIČ - PIPAN (osmica),
Mavhinje 58/a,
odprto vsak dan do 1. maja.
Tel. 040-2907049
OSMICA JAKOMIN Kubed, odprta od 22. aprila do 2. maja.
Tel.: 003865-6571-208
Vabljeni!
Id Osmice
DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 388-8820811.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
V	BOLJUNCU je Parovel odprl spomladansko osmico. Tel. št. 346-7590953.
V	SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224.
V	ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164.
ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715.
VČERAJ IN DANES
Primorski V ČRNO-BELEM
12
Četrtek, 28. aprila 2016
KULTURA
Primorski
ki y
galerija herrath - Razstava tržaškega slikarja Adriana Bona
Porajajoče ikone
TRST - V tržaški galeriji Herrath nas nagovarjajo Porajajoče ikone (Icone affioranti) Adriana Bona. Gre za ciklus novejših del, ki jih umetnik samostojno predstavlja in s katerim želi poudariti predvsem svoj ustvarjalni proces.
Adriano Bon pripada generaciji, ki se je izoblikovala v zlatih letih Inštituta za umetnost Nordio in je po sledovih neoavantgarde ubrala pot likovnega raziskovanja ter eksperimentalnega gledališča. Njegovi izvirni per-formansi in interaktivni dogodki so ga vodili dejansko prav v poglabljanje ustvarjalnega procesa, do kontaminacij med zvrstmi. Posvetil se je tudi pedagoškemu delu ter nadaljeval svoje raznolike izkušnje z izraznimi možnostmi, ki jih posamezni materiali ponujajo. Poglobil se je obenem v znakovno govorico, vzporedna pot pa ga je vodila v duhovno sfero, saj so predvsem ciklusi njegovih zadnjih let tesno povezani s kontemplacijo in razmišljanjem, zato imajo njegovi likovni izdelki tudi funkcijo ozaveščanja o globljih vsebinah.
Ob odprtju razstave je umetnik pojasnil, da obstajata v slikarskem upodabljanju dva pristopa. Prvi je ka-noničen, ustavlja se pri opazovanju vsem dostopnih oblik, ki so zato obenem zlahka dojemljive. Pot, ki jo je sam ubral, pa obravnava izkušnje vezane na raziskovanje svojega notranjega sveta. Opira se torej na čutne ter emocionalne zaznave, ki jih intuitivno pretvarja v znake, oblike, simbole, porajajo se tako sintetične podobe, ki dobijo med samim ustvarjalnim procesom specifičen pomen. Dejansko se znajdemo pred abstraktnimi slikami, v katerih prepoznamo različne oblike, barve, znakovne definicije površin. Razlikujejo se po kompozicijski strukturi, zaradi katere bolj ali manj pridobijo na
Adriano Bon nagovarja občinstvo na odprtju
dinamizmu. Tovrstne upodobitve, ki ne odsevajo prepoznavne zunanje podobe sveta, so gledalcu težje dostopne. Tankočuten gledalec zazna njih pretanjeno vsebino le, če pristopi na podoben način kot je pristopil umetnik med ustvarjanjem: preda se intuiciji in dopusti ikonam, da se njih sporočilo poraja postopoma. Intuitivnost kot tudi sam ustvarjalni proces gradi na asociativni povezavi simboličnih sporočil.
Razstavljena likovna dela imajo močen organski naboj, preko katerega že na prvi pogled prepoznamo navzočnost značilnih prvin: mobilnost vode, eteričnost zraka, solidnost zemlje in prisotnost ognja, topline oranžno rumenih odtenkov. Osnovna tematika, v katero se je umetnik tokrat poglobil, je
zaznavanje splošnih simptomov, ki spremljajo aktualno dogajanje v svetu. Bonove ikone postanejo tako svojstveni ideogrami, ki nastajajo obenem v spajanju analitičnega in sintetičnega pristopa.
Na razstavi vidimo tudi ciklus manjših del z naslovom Mini magic picture. To so pripravljalna dela, skice, ki so spremljale nastajanje celotnega ciklusa in nakazujejo, da gre vse prej kot za improvizacijo, temveč za prodorno raziskovalno delo na duševni ravni.
Razstava je na ogled do 7. maja od ponedeljka do sobote (10. - 12. in 17. - 19.30) v Ulici Torrebianca 41. Vsak popoldne vas v galeriji Herrath pričakuje tudi umetnik.
Jasna Merku
zborovska federacija feniarco - V Montecatiniju
1800 mladih pevcev
MONTECATINI - V Montecati-niju se je zaključila štirinajsta izvedba Pomladnega festivala, ki ga državna zborovska federacija Feniarco posveča razvoju šolskih zborov. Letos je to-skansko mesto gostilo rekordni festival, saj se ga je v dveh izmenah udeležilo 1800 mladih pevcev osnovnih, srednjih in višjih srednjih šol. V zadnjih dveh letih je dogodek postal mednarodni, ne samo zaradi sodelovanja priznanih zborovodij in pedagogov z vsega sveta, a tudi z udeležbo šolskih zborov iz sosednjih držav: italijanskim mladim pevcem so se tokrat pridružili še pevci iz Španije in Slovenije.
Na festivalu lahko zbori nastopijo s svojim programom na večernih revijah, se predstavijo mestu s sprevodom po ulicah in trgih, predvsem pa sodelujejo na
intenzivnih tematskih tečajih, s katerimi spoznavajo neobičajne in zahtevnejše repertoarje. V prvem tednu so osnovnošolci štiriindvajsetih šol sodelovali v devetih ateljejih, prejšnji konec tedna pa so višješolci iz petindvajsetih šol naštudirali nove skladbe in v petih ateljejih spoznavali nove pedagoške pristope. Vzporedno s festivalom je federacija priredila tudi študijske dneve za številne zborovodje, ki so ob specifičnem tečaju lahko spremljali tudi aktivnosti ateljejev in se tako soočili z načini poučevanja gostujočih mojstrov. V prejšnjih dneh je v okviru živahnega festivalskega programa imela svoje skupne vaje tudi nova zasedba Državnega mladinskega zbora.
Festival se je zaključil z gala večerom v gledališču Verdi, kjer je vsaka delavnica predstavila program, ki ga je pri-
Eno delavnico je vodila tržaška zborovodkinja Petra Grassi
pravila v okviru seminarja. Prvemu zaključnemu koncertu je med drugimi gosti sledila tudi Annalisa Spadolini kot predstavnica Ministrstva za izobraževanje. Drugemu pa so prisluhnili člani izvršnega odbora Evropskega zborovskega združenja Europa Cantat.
Našo deželo so v obeh izmenah festivala zastopali zborovodje in pevci, ki so sodelovali na različnih področjih. Zbo-rovodkinja Petra Grassi je vodila delavnico na temo sodobne glasbe za ženske višješolske zbore, v katero je vključila tudi skladbe Pavleta Merkuja in Patricka Quaggiata. Tržaška zborovodkinja Neda Sancin je pripeljala na festival dekliški pevski zbor srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine. S svojim zborom klasičnega li-ceja Petrarca pa je sodeloval tudi tržaški zborovodja Francesco Calandra. (rop)
intervju - Režiser Ma
»
da bi
Da ne gre za film o preteklost njosti, je bilo razvidno že pred skor Cannesu, ko so v nedeljo zvečer, po Debussy producenti priredili zabav no nazdravi uspehu. Uspeh je bil nt Daliborja Mataniča, hrvaškega t vključili v sklop najprestižnejšega si la: da bo film tudi zmagal nagradi regard, se je namreč izvedelo šele se se je zrcalila predvsem v ponosu vse/ tov, Srbov in Slovencev, saj je bilo v: sodelovanjem zadeli v črno. Zanimi pripoveduje o mednacionalnem sovm štoru, soproducirale te iste države, i tistega prostora.
»To ni več film o preteklosti, p nič, ko prihaja danes njegovo deveti v italijanske kinodvorane (v italijansl pak vse bolj zgodba o sedanjosti in nosti. O tem, kar smo na Balkanu že sili še pred nami in s čimer se b mi, kajti očitno tega zla še
Ovoji njih I Va: je
filmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
Zvizdan - Zenit (Sole alto)
Hrvaška, Slovenija, Srbija 2015 Režija: Dalibor Matanic
Igrajo: Tihana Lazovic, Goran Markovic, Nives Ivankovic in Dado Cosic Ocena: ★★★★
Zvizdan v dalmatinskem narečju pomeni zenit, se pravi najvišjo točko, ki jo sonce dos opazovalcem. Delo enainštiridesetletnega zagrebškega režiserja Dalibora Mataniča, pa | duje o drugačni točki, oziroma situaciji, ki bo še dolgo nerešljiva za mnoge prebivalce n Jugoslavije. Film sestavljajo tri ločene zgodbe, ki se dogajajo v dveh desetletjih, od leta leta 2011. Nekje v okolici Knina se tako v razdobju desetih let odvija vsakdan treh ločej dih parov, katerih življenja je vojna ranila in njihov vsakdan zaznamovala z nestrpnostj vraštvom. Tri ljubezenske zgodbe pripovedujejo o hrvaško-srbskem vprašanju leta 199 in 2011.
Jelena in Ivan, Nataša in Ante ter Marija in Luka se soočajo z usodo in zgodovinsko de ki jim jo nudi čas in prostor, v katerem so se rodili in so odrasli. Film je namreč dram posnet tako, da usode mladih ljudi predstavljajo univerzalno zgodbo in lahko na splošn jo za katerikoli čas in okolje s podobnimi problemi. Se pravi težave, ki so navzven zelo vne, o katerih pa se nikoli ne govori eksplicitno.
Glavne vloge je Matanič zaupal skupini mladih interpretov, med katerimi gre posebej res dobrega enaintridesetletnega Splitčana Gorana Markoviča, ki je leta 2008 prejel nag najperspektivnejšega hrvaškega igralca. Ob njem je režiser povabil na dolgo filmsko po tudi šestindvajsetletno igralko iz Zadra, Tihano Lazovič, evropski igralski talent leta, »s star« na preteklem berlinskem festivalu. V hrvaški, srbski in slovenski ekipi pa izstopa t malec in direktor fotografije Marko Brdar, ki je v Zvizdanu opravil res izjemno delo. V filmu se nekateri elementi krožno ponavljajo. Od vizualnih motivov do uporabe istih in prizorišč - da bi bil trenutek viden ne kot del linearne zgodbe, temveč kot del začaran ga. Svet se ves čas spreminja, a od časa do časa nas grdo preseneti neizbrisana preteklo veda zelo bremeni sedanjost.
Film, ki je lani v Cannesu prejel nagrado žirije sklopa Un certain regard in pred tre seci odprl Trst Film Festival, bo od danes v italijanskih kinodvoranah: v Gorici v kinu Vi Tržiču v Kinemaxu, v Trstu pa v dvorani Ariston. Distributer je videmski Tucker Film.
/
Primorski
KULTURA
Četrtek, 28. aprila 2016
13
tanic o filmu Zenit, danes v italijanskih kinodvoranah
Posnel sem film o vojni z željo,
vojno pozabili«

i, ampak za zgodbo o seda-•aj letom dni na festivalu v svečani projekciji v dvorani 'o, na kateri se tradicional-imreč že dejstvo, da so film ivtorja mlajše generacije, etovnega filmskega festiva-i žirije v sklopu Un certain dem dni kasneje. Sedanjost
i	treh koproducentov, Hrva-sem jasno, da so s skupnim vo, da so Mataničev film, ki ištvu na nekoč skupnem pro-ki so nekoč bile sestavni del
ravi režiser Dalibor Mata-o filmsko delo Zvizdan tudi iem prevodu Sole alto), am-hkrati pripoved o prihod; doživeli, kar so drugi oku-odo še drugi soočili za na-ni dovolj.«
ii	na Balkanu je bilo v zadetih posnetih veliko filmov. ša, mlajša, generacija pa se večinoma raje posvečala ¡akdanjim zgodbam: tudi
komedijam in ljubezenskim filmom. Zakaj ste se vi odločili za vojno?
Posnel sem film o vojni z željo, da bi na vojno pozabili. Da bi se preteklost počasi umaknila. Da bi se rane vsaj delno zacelile. Želel sem si ponuditi zgodbo, ki bi za nas iz bivše Jugoslavije delovala kot zrcalo. V njem se zrcali to, kar smo doživeli na Balkanu, ampak tudi to, kar se danes dogaja drugod po svetu. Zrcali se tudi moja jeza, ker nas očitno vojne, sovraštvo in zlo niso ničesar izučili. Vsi skupaj prisostvujemo nekemu zakonu sovraštva, ki
ga ljudem vsiljuje zgodovina in pri tem ruši vrednote kot so ljubezen, odpuščanje, toleranca. To se v filmu dogaja na Balkanu, v zadnjih mesecih pa tudi v Parizu, Bruslju in še marsikje. Sicer pa mislim, da je moj film predvsem film o ljubezni.
Na Hrvaškem je vaš film eden najbolj gledanih domačih filmov zadnjih let. Vas je ta podatek presenetil?
Od vojne nas ločuje že četrt stoletja. Najbrž lahko zdaj začenjamo na stvari gledati z določeno distanco. Moja zgodba ne obsoja, ampak išče rešitev. Na scenariju sem delal več kot tri leta, želel sem, da bi ljudi prisilil k razmišljanju. In to se Zviz-danu pozna, ker iz njega veje neka drugačna energija, ki ob pri-
Glavni sprožilec so bile besede, kijih je ponavljala moja pokojna babica: samo, da ni ena tistih... samo, da ne boš za dekle izbral Srbkinje...
povedovanju treh različnih zgodb sili gledalca v soočanje z neko obstoječo realnostjo. Ni film o preteklosti, o bombah, o tem kar se je zgodilo. Je film o tem, kar je ostalo. V filmu ne vidimo vojne, jo pa čutimo. Norost vojnega nasilja je prisotna v vseh treh zgodbah in ta občutek spremlja gledalca od začetka do konca zgodbe.
Kaj pa postavitev? Za naslov ste izbrali Zvizdan, to je zenit, trenutek, ko sonce doseže najvišjo točko, za lokacijo pa Dalmacijo ...
Želel sem si vzpostaviti kontrast med bujno naravo in brezskrbno gotovostjo mladosti ter človeškimi dejanji, ki so sad starih sovraštev. Glavni sprožilec za snemanje filma so bile besede, ki jih je, ko smo se pogovarjali o dekletih, ponavljala moja pokojna babica: samo, da ni ena tistih ... samo, da ne boš za dekle izbral Srbkinje. Zato sem si želel spregovoriti o tovrstnih prepričanjih in s pomočjo filma analizirati spremembe, ki danes vplivajo na življenja mladostnikov na ozemlju, ki ga je vojna povsem izmaličila.
Se pravi, da je vaš film tudi avtobiografska zgodba?
Je, pa čeprav bolj na daleč. Med znanci in tudi sorodniki, je bilo kar nekaj ljudi, katerih zakoni so razpadali zaradi narodnostih predsodkov, ne pa zaradi pomanjkanja ljubezni. To je grozno in zelo hudo je tudi to, da so zunanje okoliščine tako vplivale na življenja posameznikov in njihovih družin. To se žal dogaja še danes, predvsem na jugu Hrvaške, kjer je še čutiti to zastrupljenost, gospodarska kriza in revščina pa seveda ne pomagata. Tudi zato sem seveda vesel, da si je ta film ogledalo veliko ljudi, ker je to film o ljubezni. (Iga)
ježe nad pripove-îekdanje 1991 do nih mla-jo in so-91, 2001
;diščino, laturško o velja-
omeniti grado za otovanje ¡hooting udi sne-
igralcev ega kro-st, ki se-
emi me-ittoria, v (Iga)
Protagonistka filma Zenit Tihana Lazovič, zgoraj levo režiser Dalibor Matanič ansa
ssg - Prijeten večer v znamenju Shakespearovih verzov
Ti si moj, jaz tvoj ...
Od leve Macrl, Germani, Accurso, Nikla Petruška Panizon, Jurc in Laura Antonaz
fotodamj@n
TRST - »Moj stih pa se prebil bo v dni bodoče/ in te slavil, naj Čas počne, kar hoče.« Tako je nekoč zapisal William Shakespeare in ni se motil. Njegovi verzi živijo tudi štiristo let po njegovi smrti, v letošnjem, Shakespearjevem, letu še bolj intenzivno, javno, glasno. Velikemu angleškemu pesniku in dramatiku, avtorju nepozabljenih sonetov in gledaliških tekstov, so se v torek poklonili tudi v veliki dvorani Kulturnega doma, na večeru, ki si ga je Slovensko stalno gledališče zamislilo v sodelovanju z Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine in jezikovno šolo British School. Naslov Vtem stihu moja bo ljubezen vedno mlada so si izposodili v 19. sonetu, občinstvu pa ponudili prijeten izbor Shakespearjeve poezije in glasbe, ki je tako ali drugače povezana s tem mojstrom pisane besede. Vse do tiste zaključne Greensleeves, ki velja za edino skladbo, ki so jo v Shakespearovem času uporabili v eni od njegovih uprizoritev.
Režijo večera je podpisal Eduard Miler. Postavitev je bila zelo preprosta, a učinkovita. Ob velikem črnem klavirju so bili zbrani protagonisti - sopranistka Laura Antonaz, lutnjar Fabbio Accurso, pianist Elia Macri, igralka Nikla Petruška Panizon ter igralca Andrea Germani in Vladimir Jurc. Na velikem platnu so si sledile video projekcije gledaliških obrazov in mask. Govorjena in peta beseda sta se pre-
pletali, prav tako beseda, glasba in jeziki. Priznana sopranistka, ki redno sodeluje na prestižnih festivalih, je v angleščini zapela o Ofeliji, Desdemoni, Orfeju in drugih znamenitih junakih. Na strune hruškaste lutnje jo je spremljal Fabio Accurso, glasbenik z bogato koncertno kariero, na klavir pa mladi tržaški pianist Elia Macri.
Branje znamenitih sonetov je bilo zaupano vsem trem igralcem, ki so verze podajali v slovenščini in italijanščini ... pri čemer je prijetno izstopala ritmičnost in blagozvočnost slovenskih rim. Osrednjo vlogo je v njih odigrala ljubezen (in ker te ljubim, s Časom se borim/ in kar ti vzame, spet ti podelim), največkrat homoseksualna (... ti si moj, jaz tvoj, kot tistikrat, ko prvič zrl si vame; utrujen od vsega, bi rad zaspal, če ne bi ti, moj dragi, sam ostal).
Občinstvo je bilo deležno tudi dveh presenečenj. Prvič, ko je žaromet nenadoma osvetlil četrto vrsto parterja, v kateri je sedel profesor Peter Brown, ki je v angleškem izvirniku prebral 19. sonet. Drugič pa ob koncu, ko so v stilu pravega »flash moba« posamezni gledalci - pevci začeli vstajati in peti skladbo Greensleeves. V skupno petje jih je uvedla Aleksandra Pertot, pridružili pa so se jim tudi nekateri gledalci. Kot v elizabetinskem času, ko se je publika rada pridružila petju na odru ... (pd)
videmski far east film festival - Priznanje mojstru Obajašiju
»S filmi se stalno učimo«
VIDEM - V Vidmu potekajo še zadnji dnevi Far East Film Festivala, ki velja za največje evropsko »okno« v svet popularnih azijskih filmov. V preteklih dneh se je na velikem platnu Novega gledališča Giovanni da Udine zvrstilo na desetine novih filmov, predvsem iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske (s Hongkongom vred) ter, v sklopu dveh retrospektiv, arhivskih filmskih trakov, posvečenih japonski znanstveni fantastiki iz 70. let prejšnjega stoletja oziroma izbrani filmografiji mojstra fantastike Nobuhika Obajašija iz 70. in 80. let. Že zaradi štirih filmov tega japonskega režiserja, častnega gosta letošnjega festivala, se je izplačalo obiskati festival. Gre za prave bisere vizionarnosti, iznajdljivosti in preseganja časa, v katerem so bili posneti. To na primer velja za čudoviti film The Girl Who Leapt Through Time, a tudi genialni Exchange Students in sanjski House (po katerem je režiser najbolj poznan) se bosta prav gotovo zapisala v spomin gledalcev kot nepozabno doživetje.
Režiser Obajaši je na odru videm-skega gledališča prejel nagrado za življenjsko delo. V svoji dolgi karieri je kljub sodelovanju z velikimi produkcijskimi hišami vedno uspel ohraniti umetniško svobodo in osebni slog. Na srečanju z vi-demskim občinstvom je Obajaši popolnoma osvojil prisotne s svojo karizmo in raznimi anekdotami. Povedal je, da se je dopoldne udeležil sprevoda ob 25. aprilu in poudaril pomen ohranjanja spomina na vojne grozote. O filmih pa je dejal, da so tudi sredstvo, s pomočjo katerega se stalno učimo.
Japonski režiser Obajaši je prejel nagrado za življenjsko delo
ricky modena
Med novimi filmi, ki so bili doslej na ogled v Vidmu, gre omeniti pretresljivo kitajsko dramo Mountain Cry. Glavno igralko Lang Yueting je publika nagradila z dolgim in bučnim ploskanjem. Enako navdušenje je zavladalo tudi ob koncu japonskega filma Bakuman, ki je na izviren in izredno iznajdljiv način prikazal zahtevno življenje ustvarjalcev stripov manga. Pa še japonski film Hime-Anole, povzet ravno po nekem stripu manga: presenetil je gledalce, saj se je začel kot učinkovita romantična komedija, nenadoma in nepričakovano pa je doživel preobrat in postal krvoločen triler.
Včeraj so bile na vrsti srhljivke, današnji program pa vzbuja pozornost zaradi
hongkonškega filma Ten Years, ki obravnava gibanje dežnikov in bo na ogled ob 9.15. Film je v Hongkongu prejel nagrado, a ga je kljub temu kitajska vlada prepovedala, tako da ga na domačih tleh ni mogoče gledati. Pričakovanje velja še za japonski avtorski film Three Stories Of Love (ob 15. uri) in kitajski fantasy-roman-tični film Young Love Lost (ob 17.35). V petkovem sporedu gre omeniti zlasti kitajski triler Saving Mr. Wu ob 21.50.
Festival se bo zaključil v soboto zvečer s podelitvijo nagrade hongkonškemu režiserju, igralcu in mojstru kung fuja Sam-mu Hungu ter nagrad publike najboljšim filmom letošnjega festivala.
Peter Jevnikar
1 4 Četrtek, 28. aprila 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
gorica - Slovenska konzulta potrdila seznam, na potezi občinski odbor
Še letos bodo namestili table z ledinskimi imeni
»Pred koncem letošnjega leta bomo po goriški občini namestili table s slovenskimi in furlanskimi ledinskimi imeni.« Tako napoveduje goriški občinski odbornik za jezikovne skupnosti Stefano Ce-retta, potem ko je slovenska konzulta pri goriški občini na svojem torkovem zasedanju potrdila seznam 51 ledinskih in drugih krajevnih imen, ki izhajajo iz slovenskega ljudskega izročila in označujejo razne predele mesta in okoliških vasi.
Postavitev tabel s slovenskimi le-dinskimi imeni sodi v projekt, ki ga je zastavila že prejšnja konzulta. Goriška občina sprva ni razpolagala s potrebnimi finančnimi sredstvi, naposled je dobila prispevek na podlagi prošnje, ki jo je vložila leta 2011. Dežela je za projekt postavljanja tabel z ledinskimi imeni zagotovila 6000 evrov iz zakona št. 482/1999. Polovica denarja je namenjena slovenskim tablam, druga polovica pa ovrednotenju furlanskih ledinskih imen. Denar naj bi zadoščal za približno štirideset tabel; ponekod naj bi na isto tablo zapisali tako furlansko kot slovensko ledinsko ime.
»Potem ko je slovenska konzulta pripravila seznam in ga potrdila, je na potezi občinski odbor. Vzeli bomo v pretres seznam, ga pregledali in tudi sami potrdili; okvirno naj bi se celoten upravni postopek zaključil pred koncem leta, ko naj bi po občini namestili nove table,« pravi Ceretta in pojasnjuje, da je še v pripravi seznam furlanskih ledinskih imen. Pripravljajo ga v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom in še z nekaterimi furlanskimi organizacijami, ki delujejo v Gorici. Ceretta pričakuje, da naj bi upravni postopek za postavitev tako slovenskih kot furlanskih tabel speljali do konca sočasno, saj naj bi na nekatere table zapisali ledinska imena v obeh jezikih. V okviru projekta bodo pripravili tudi večjezični turistični zemljevid, na katerem bodo zabeležena vsa ledinska in druga imena.
Na seznamu slovenskih toponimov so imena iz mestnega središča, Štan-dreža, Podgore, Pevme, Štmavra in z Oslavja. Nekatera so še v splošni rabi, druga bodo rešili pozabe tudi z namestitvijo novih tabel, ki bodo opozarjale na večjezično bogastvo Gorice in njene okolice.
Danjel Radetič
Vinčič in Koštabon (zgoraj), Plac v Štandrežu (desno) bumbaca
goriška - Slovenci po ukinitvi pokrajine
Ena sama konzulta!
David Peterin: Z manjšino naj se ukvarja enoten organ, ki naj ga na podlagi konvencije ustanovita medobčinski zvezi
Na ozemlju goriške pokrajine sta bili v prejšnjih dneh tudi formalno ustanovljeni dve medobčinski zvezi. Udejanjanje deželnega zakona 26/2014, ki je preuredil krajevne uprave, se nadaljuje. Do jeseni naj bi prešle na občine oz. na deželo še zadnje pristojnosti pokrajine, tako se bo vloga te ustanove izčrpala in bo dejansko ukinjena. Ko bi ne preuredili krajevnih uprav, bi bile čez dober mesec sklicane volitve za obnovo pokrajine. Sedanji pokrajinski svet in odbor bi nato vodila le tekoče posle v pričakovanju na zmagovalca volitev. Hkrati bi zaključila svoje delovanje tudi pokrajinska konzulta za slovensko jezikovno manjšino, ki ji predseduje David Peterin in ki bo zasedala danes. Čez poletje bi se znova zavrtel postopek sestave konzulte in bi naše občine, pokrajinski svet, krovni organizaciji ter Sindikat za slovensko šolo vanjo imenovali svoje predstavnike. S tem v zvezi pa ima Peterin predlog, ki je usmerjen v čas, ko bo pokrajina ukinjena.
»Z ukinitvijo pokrajine se ukine tudi naša pokrajinska konzulta. V pravilniku je navedeno, da je mandat konzulte vezan na trajanje mandata pokrajinskega sveta. Pokrajinskemu svetu je bil podaljšan mandat do jeseni. Po logiki in pravilniku se podaljša torej tudi mandat po-
krajinske konzulte. Na četrtkovi seji bom predlagal - napoveduje Peterin -, da ostane tudi konzulta dejavna v tem obdobju in omogoči tako čim bolj naraven prehod pristojnosti na občine in na zvezi občin. Občina Gorica ima že svojo konzulto za slovensko manjšino, ki bo povečala svoje pristojnosti z imenovanjem enega člana v upravo novoustanovljene deželne ustanove za kulturno dediščino (ERPAC). Slovenska narodna skupnost pa potrebuje tudi organ, ki bo spremljal njen razvoj in izzive sedanjega časa na širšem območju, kjer smo naseljeni. Ustanovitev slovenske konzulte v vsaki zvezi občin posebej bi predstavljala omejeno rešitev problema, saj so vprašanja, s katerimi bi se soočala novoustanovljena organa, ista. Ne bi bilo torej učinkovito, če bi se glede skupnega izziva, ki se tiče celotne narodne skupnosti, za eno zvezo občin izrekala ena kon-zulta, za drugo zvezo pa druga in bi morali sintezo iskati naknadno. Veliko primerneje bi bilo, ko bi se s problemi, ki pestijo Slovence na primer v Doberdobu in v Števerjanu, ukvarjala ista konzulta. Sedanji pokrajinski konzulti bom zato predlagal, da pišemo predsednikom dveh medobčinskih zvez, njihovim vodstvom in županom občin, ki so doslej imenovale svoje predstavnike v pokrajinsko kon-
zulto. V pismu bi predlagali podpis konvencije med obema zvezama, na podlagi katere bi ustanovili enotno konzulto za slovensko skupnost. V obeh statutih medobčinskih zvez je govor o potrebi po sodelovanju s sosednjimi zvezami. Konvencija, ki bi ustanovila enotno konzulto, je torej možna, saj uvaja strukturirano in redno sodelovanje dveh unij pri specifičnem skupnem vprašanju. V četrtek bomo globlje preučili tudi sedanji postopek imenovanja konzulte in ugotovili, kaj je dobro in kaj bi bilo primerno spremeniti s ciljem, da predlagamo zvezam tudi sestavo bodoče slovenske konzulte. Zvezi bosta seveda suvereno odločali in sestavo sprejeli ali jo spremenili. Tako pa želimo odigrati do konca povezovalno vlogo, ki jo je doslej imela pokrajinska konzulta s svojimi nasveti ob obravnavanju slovenske stvarnosti. V naslednjih mesecih se bomo sestali tudi s pokrajinsko konzulto za furlansko skupnost, ki je bila pred nekaj leti ustanovljena na goriški pokrajini. Prijateljem Furlanom nameravamo predlagati, da bi tudi sami pomislili na ustanovitev med-zvezne konzulte s podpisom konvencije, saj bi bilo škoda zapraviti priložnost soočanja med Furlani in povezave s Slovenci, ki sta jo v zadnjem mandatu pokrajinske uprave zagotavljali obe konzulti.«
gorica
Odkrili petnajst delavcev na črno
Finančni stražnik
bumbaca
Goriški finančni stražniki so v prvih štirih mesecih letošnjega leta odkrili 15 delavcev, ki so bili zaposleni na črno v gostinstvu in kleparstvu; njihove delodajalce so ovadili pokrajinski direkciji za delo, zdaj tvegajo globo do 57.000 evrov in začasno zaprtje dejavnosti. V trgovinah in pri pouličnih prodajalcih so skupno izvedli preko 400 preverjanj; ugotovili so 65 primerov neizdanih računov, zaradi česar so trgovcem izdali slane globe. V petih primerih so finančni stražniki predlagali sodišču, naj se odredi začasno zaprtje trgovin.
Od januarja do aprila so finančni stražniki posebno pozornost namenili tudi preprodaji mamil, izvedli so več poostrenih nadzorov nad uživanjem droge; izsledili so štirinajst mladih in zelo mladih uživalcev prepovedanih drog, ki so pri sebi imeli skupno 27 gramov marihuane in hašiša. Finančni stražniki so mlade prijavili goriški pre-fekturi. Od začetka leta so izvedli več kontrol, povezanih z oddajanjem v najem stanovanj. Ugotovili so, da je devet lastnikov oddajalo v najem stanovanja na črno. Lastniki so državni blagajni prikrili okrog sto tisoč evrov unovčenih najemnin, zaradi česar so jih finančni stražniki ovadili.
tržič - Izsledili petnajst prebežnikov
Premraženi in lačni
Pešačili so proti mestnem središču - Med njimi so bili tudi mladoletniki
V Tržiču so včeraj dopoldne izsledili petnajst mladih afganistanskih pre-bežnikov, ki so pešačili mimo marine Ta-voloni proti središču mesta. Malo pred tem so jih opazili uslužbenci trgovine Mercatone Uno v Ulici Colombo, tako da so mladeniči po vsej verjetnosti prihajali z območja ob železnici. Na kraj je prišla patrulja policije, utrujeni in lačni pribežniki, med katerimi je bilo tudi nekaj mladoletnikov, so se takoj ustavili in zaprosili za pomoč. Najprej so jih posedli na pločnik ob robu ceste, takoj zatem so policisti poklicali na pomoč. Prišli so mestni redarji in osebje službe 118. Mladeniči so bili utrujeni, vendar v kolikor toliko dobrem zdravstvenem stanju, tako
da se je rešilec kmalu zatem vrnil v bolnišnico. Prebežnike je vsekakor pregledal zdravnik, komuniciranje z njimi pa je bilo težavno, saj so govorili le jezik pa-štu in nekateri med njimi nekaj francoščine. Povedali so, da prihajajo iz Afganistana in da je bila njihova pot do Italije dolga in polna najrazličnejših ovir. Ko je začelo deževati, so pribežnike odpeljali v karabinjersko vojašnico v središču Tržiča, kamor sta kmalu zatem prišli predstavnica pravnega urada Karitas Federica Ricci in Genni Fabrizio iz združenja Tenda per la pace. Polnoletne prebežnike so odpeljali v razna središča za nudenje prve pomoči, medtem ko je skrb nad mladoletnimi morala prevzeti
Afganistanski prebežniki v Tržiču
foto cv.
tržiška občina.
V zadnjih letih se je v Tržiču zelo povečalo število mladoletnih prebežni-kov, ki jim je občina zagotovila zatočišče. Leta 2012 so bili samo štirje, leta 2014 so jih našteli 33; podoben trend se je nadaljeval tudi lani. »Zadeva postaja spet aktualna zaradi vojne v Siriji in napeto-
sti v Grčiji. Še vedno veliko ljudi beži preko Grčije in Balkana,« opozarja tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, po kateri se je v zadnjih letih zelo povečal strošek za nudenje pomoči mladoletnim prebežnikom. Leta 2012 so strošek krili s 39.000 evri deželnega prispevka in 4300 evri občinskih sredstev, leta 2014
pa je bilo za kritje stroška potrebnih 28.120 evrov z dežele, 22.500 z občine in 25.000 evrov državnega prispevka. Tržiška občina je že objavila razpis za nudenje pomoči mladoletnim priseljencem prihodnje štiri leta; na leto je predvidenih 200.000 evrov prispevka za nudenje 2500 dni oskrbe.
/
Primorshi
GORIŠKA
Četrtek, 28. aprila 2016
15
zagraj - Pokrajina in Irisacqua sklenila dogovor
Čez železniški most kolesarska steza in kanalizacijska cev
Čez železniški most med Foljanom in Gradiščem ni peljal niti en vlak; sedaj ga bodo namenili kolesarjem
bumbaca
Pred nekaj več kot petdesetimi leti so nameravali zgraditi železnico, ki bi povezala Foljan s Krminom. Na izbrani trasi so zgradili nekaj viaduktov in most čez Sočo. Ko je bilo treba le še položiti tračnice, se je gradnja prekinila, tako da je nedokončna železniška proga dolga leta samevala. Ko je postalo jasno, da med Foljanom in Krminom ne bo nikoli vozil noben vlak, so se na pokrajini odločili, da prevzamejo skrb za nedokončano železniško progo in jo namenijo kolesarjem.
Goriška pokrajina bo namenila obnovi mostu 400.000 evrov, družba Irisacqua, ki upravlja vodovodno omrežje, pa bo pristavila še 286.000 evrov
»Goriška pokrajina je od leta 2006 do današnjih dni zgradila okrog osemdeset kilometrov kolesarskih stez. Gradež smo že povezali z otokom Cona, kjer se začenja nova kolesarska steza za Tržič. V fazi načrtovanja je gradnja odseka, ki bo šel do Zagraja in za katerega že imamo finančno kritje. Občine Turjak, San Pier, Foljan in Zagraj skupaj načrtujejo vsaka svoj odsek. Ker smo z načrtovanjem prišli do Soče, jo je zdaj treba prečkati. To bomo storili po železniškem mostu, ki so ga zgradili v okviru gradnje železnice med Foljanom in Krminom. Ker je
gorica - Forum
Shod CasaPound
»premišljena
provokacija«
»Antifašizem ni katera koli politična opcija, temveč pogoj za pripadnost demokratični državi, ki temelji na republiški ustavi. Shod gibanja CasaPound 25. aprila v goriškem Spominskem parku nima zato nič opraviti s pieteto za pokojne, temveč je premišljena provokacija. Sprašujemo se, zakaj je bil shod skupine, ki se ima za neofašistično, dovoljen na simbolično tako pomemben dan, shod tistih, ki so želeli izpričati antifašistično zgodovino mesta, pa je bil oviran z birokratskimi zapleti. Radi bi videli, da bi se vse politične sile v mestu ogradile od te provokacije ter da bi župan in vsi ti, ki sedijo v občinskem svetu, izpričali svojo antifašistično pripadnost, brez katere bi bili v nasprotju z zakonom in ustavo. Če želimo zajeziti neofašizem in rasizem, morajo provokatorje izolirati vse stranke in politične sile, ki se prepoznavajo v ustavi, zvestobo kateri je javno prisegel tudi župan,« opozarjajo v Forumu za Gorico.
sočasno v načrtovalni fazi kanalizacijska cev, skozi katero bodo goriške odplake odtekale v novo čistilno napravo v Štarancanu, smo se odločili, da železniški most prenovimo skupaj z družbo Irisacqua,« je včeraj pojasnil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in napovedal, da bo pokrajina namenila obnovi mostu400.000 evrov, družba Irisacqua bo pristavila 286.000 evrov. »Gradnja kanalizacijske cevi se bo začela čez približno dve leti, vendar zakaj bi čakali? Skupaj z družbo Irisacqua smo se odločili, da že sedaj obnovimo most in čez dve leti bodo po njem speljali še kanalizacijsko cev; to bo omogočilo, da bomo pred koncem leta pripravili načrt za obnovo, dela naj bi zatem trajala pol leta, nakar se bomo čez most lahko že peljali s kolesom,« poudarja Gherg-hetta, ki je včeraj projekt predstavil skupaj s poverjenim upraviteljem družbe Irisacqua Miriom Bolzanom. Glede gradnje kanalizacijske cevi sta povedala, da se bo začela leta 2017; nad kanalizacijsko cevjo bodo od mostu pri Gradišču preko Fare do goriške občine zgradili kolesarsko stezo. »Tako bomo spet ujeli dve muhi na en mah,« je zadovoljen Gherghetta in pojasnjuje, da se njihov načrt za novo kolesarsko stezo zaključuje pri mostu IX agosto v Gorici. »V prejšnjih tednih sem se že postavil v stik z vodstvom EZTS; pozval sem jih, naj pomislijo, kako povezati kolesarsko stezo, ki se bo zaključila pri mostu IX agosto, s tisto, ki se začenja v Solkanu. Povezati želimo izliv in izvir Soče,« poudarja Enrico Gherghetta. (dr)
Slovo kolegov in hvaležnih ljudi
Adrianu Sivcu je na sedežu gasilcev zapel zbor, v katerem je sam prepeval
Kakšna praznina je nastala po njem in koliko dobrega in trajnega ostaja za njim, so sredi včerajšnjega dneva izpričali številni ljudje, ki so se prišli poslovit od Adriana Siv-ca. Umrl je pri 56 letih, bil je gasilec in mnogim dobrotnik. Še zlasti so mu hvaležni na Večstopenjski šoli Doberdob in v Združenju staršev otrok vrtca in osnovne šole v Romjanu. Žari so se prišli poklonit na sedež gasilcev v Tržiču; tu je Adrianu zapel Starši Ensemble in so zavrteli zvočni pos-
netek z Adrianom, ki je pel. Težko je bilo zadržati solze. Žaro so nato odpeljali v trži-ško stolnico z gasilskim vozilom, ob njem je v sprevodu skozi mesto hodilo tudi preko sto gasilskih kolegov. V cerkvi sta se pokojniku v slovenščini in italijanščini zahvalila dijak in dijakinja, ki sta zrasla v rom-janskem vrtcu in šoli. Pri odprtem grobu na jameljskem pokopališču pa mu je hvaležnost izrekla Bernarda Kofol, vzgojiteljica v vrtcu Barčica.
gorica - Splošna bolnišnica
Urgenco posvečajo umrlemu primariju
Giuseppe Giagnorio jo je vodil petnajst let
Giagnorio na rešilnem vozilu
bumbaca
Giuseppe Giagnorio je bil cenjen zdravnik in primarij, ki je imel nelahko nalogo, da je petnajst let - do smrti januarja letos pri svojih 68 letih - vodil oddelek za nujno pomoč in operativno centralo 118 goriške bolnišnice. Po rodu je bil iz Apulije, v Gorico se je priselil leta 1982. Bil je velikodušna in vsestransko razgledana oseba. Zato so pri zdravstvenem podjetju za južno Furlanijo in Posočje sklenili, da po njem poimenujejo urgentni oddelek splošne bolnišnice v Gorici. Ceremonija bo v dvorani bolnišnice v torek, 3. maja, ob 12.30.
brda - Konzorcij Collio
Robert Princic še predsednik
V konzorciju za zaščito briških vin Collio so obnovili upravni odbor in na njegovem čelu potrdili 40-letnega Roberta Prin-cica, ki je na predsedniškem mestu bil zadnja tri leta.
Princic, ki je lastnik kleti Gradis'ciutta in obenem podžupan Števerjana, med dosežki svojega predsednikovanja izpostavlja nagrado Premio al Territorio, ki ga je konzorciju podelilo združenje italijanskih vinotek Vinarius. Njemu in njegovemu odboru pa gre tudi zasluga, da je bil zadnji dve leti organiziran Collio Day, ki je ponesel bela briška vina v vinote-ke in restavracije najpomembnejših italijanskih mest. Po tej poti bo nadaljeval tudi novi upravni odbor, ki ga sestavljajo podpredsedniki Jordan Figheli, Roberto Felluga (Marco Felluga in Russiz Superiore) in David Buzzinelli (Carlo di Pradis) ter člani Valneo Livon (Livon), Gian-Riccardo Napolitano (Conti Attems - Frescobaldi), Paolo Corso (klet Borgo Conventi), Alessandro Pascolo (Pascolo), Matej Figelj (Fiegl), Marko Primosig (Primosic), Giovanni Mu-zic (Muzic), Giovanni Collavini (Collavini) in Loretto Pali (Grad Spessa). Med bližnjimi obveznostmi konzorcija je udeležba na ceremoniji ob podelitvi nagrade Premio al Territorio dne 23. maja, junija pa bo podelitev nagrade Premio Collio; rok za izročitev diplomskih nalog in doktorskih disertacij bo zapadel 30. aprila.
Robert Princic
goriška - Anmil
Zaradi
azbesta
start
V • V
v Trzicu
Državni predsednik zveze delovnih invalidov Anmil Bruno Galvani se danes odpravlja na potovanje po Italiji, med katerim bo opozarjal na pomen spoštovanja zakonov o varnosti pri delu. Galvani je pa-raplegik, delovno nezgodo je doživel, ko je bil star sedemnajst let. Svojo potovanje po Italiji bo začel v Tržiču, ki ga za start oza-veščevalne kampanje niso izbrali naključno; azbest je v Tržiču in okolici odgovoren za smrt neštetih delavcev. Od leta 1979 do leta 2008 je bilo izpostavljenih azbestu 2700 delavcev; med njimi je desetkrat več obolelih za pljučni mezoteliom kot v drugih krajih po Furlaniji Julijski krajini. V soboto, 30. aprila, bo Galvani obiskal Gradež, kjer ima veliko domačinov poklicne bolezni, vezane na vdihovanje azbesta v trži-ški ladjedelnici in strupenih kemijskih snovi v Torviscosi.
»Končno se v zvezi z azbestom nekaj premika tudi na državni ravni; zadovoljni smo, da je Tržič v prvi liniji, kar se tiče vseh pobud glede azbesta,« poudarja tržiška županja Silvia Altran, ki se bo udeležila današnjih pobud zveze Anmil v Tržiču. Dopoldne se bodo predsednik in še nekateri predstavniki delovnih invalidov srečali z dijaki zavoda Pertini, zatem bodo položili venec pred spomenik umrlim delavcem v Pancanu.
Ob današnjem dnevu v spomin na žrtve azbesta se oglaša tudi odbor proti upli-njevalniku ob izlivu Timave. Po besedah njegovih predstavnikov se morajo Tržiča-ni spomniti svojih sorodnikov in znancev, ki so ob koncu delovnega dne zapuščali ladjedelnico z oprašenimi oblačili. »Ko se spominjamo umrlih, se moramo zamisliti nad številnimi drugimi škodljivimi snovmi, ki onesnažujejo naše mesto,« poudarjajo in pozivajo Tržičane, naj podpirajo njihove pobude za čistejše okolje. Da je treba več pozornosti nameniti azbestu, so prepričani tudi v Gibanju 5 Zvezd. »Občinska uprava se je žal dogovorila za odškodnino z ladjedel-niško družbo Fincantieri, medtem ko je ustanovitev raziskovalnega centra za azbestne bolezni požrla vsa sredstva, ki jih je imela na voljo občina,« kritično ugotavljajo člani gibanja, ki so prepričani, da je treba zahtevati analizo težkih kovin, ki so z azbestom odgovorne za številna obolenja.
Obletnica vstopa v EU
Na Transalpini - Trgu Evrope, med Gorico in Novo Gorico, bodo v soboto, 30. aprila, ob 19. uri obeležili 12-letnico vstopa Slovenije v EU. Javno srečanje prirejata center Rizzati in Forum za Goriško v sodelovanju z ustanovami ISIG, SKGZ, SSO, ICM in tržiškim združenem Liberta, territorio, solida-rietá. Ob 20. uri se bo dogajanje preselilo na kmetijo Bepon na Solkanskem polju, kjer bosta Alessandro Puhali in Matjaž Marušič predstavila zamisel o turistični povezavi projekta EZTS So-ča-Isonzo s čezmejnimi kolesarskimi potmi in Bohinjsko progo. Govor bo tudi o postavitvi spominskega znamenja, posvečenega bivšima županoma Nove Gorice Jošku Štruklju in Gorice Micheleju Martini, ob nekdanjem mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici. Isti pobudniki si prizadevajo za ponovno odprtje vhoda na kmetijo Bepon, ki je zaradi meje zaprt od leta 1947.
Zaposlitev na sodišču
V okviru projektov za družbeno koristna dela bodo na goriškem sodišču zaposlili uradnika za obdobje devetih tednov. Prošnje zbirajo v uradu za delo v pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici; vložijo jih lahko delavci v dopolnilni blagajni in na mobilnosti.
1 6 Četrtek, 28. aprila 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
gorica-kromberk - Prvo skupno vodstvo po dveh grofovskih rezidencah
Coroniniji povezujejo
Sončen popoldan ob koncu prejšnjega tedna je bil kot nalašč za odrivanje lepot, ki jih skrivata Gorica in Nova Gorica. Pred palačo Coronini Cronberg v Gorici sta kustosinji Goriškega muzeja Katarina Brešan in Fundacije Coronini Cronberg Cristina Bragaglia pozdravili množico obiskovalcev, ki so se zbrali na poskusnem vodstvu po dveh imenitnih dvorcih. Ogled se je iz goriške palače preselil na kromberški grad, kamor so udeležence odpeljali z organiziranim avtobusnim prevozom, ki bo tudi del redne ponudbe.
Na »predpremieri« dogodka, ki se bo predvidoma ponovil štiri sobote v letu, je postalo jasno, da zapuščina Coroninijev kliče po povezovanju. »Popolnoma naravno in ne nazadnje tudi nujno je pokazati tukajšnjim ljudem in pa turistom skupno zgodovino tega prostora, v katerem je vidno vlogo odigrala rodbina Coronini,« je dejal Vladimir Peruničič, v.d. direktorja Goriškega muzeja. Ideja o čezmejni pobudi sega v čas, ko je
Čeprav sta muzeja po vsebini različno zasnovana, predstavljata stično točko fragmenta umetnine slikarja Franca Kavčiča: en del je v Gorici, drugi v Kromberku
Goriški muzej vodil danes pokojni Matjaž Brecelj, ki se je začel pogovarjati z direktorjem Fundacije Coronini Cronberg, En-ricom Grazianom. »Želja, iz katere sta izhajala oba direktorja, je preplet slovensko in italijansko govoreče publike ter povečanje števila obiskovalcev. Uresničili smo prvo povezavo obeh institucij, v tem pa se odraža povezovanje ozemlja med rezidencama Coroninijev, ki je bilo nekoč enotno,« je pojasnila Katarina Brešan.
V palači Coronini Cronberg v Gorici je petnajst soban, opremljenih s pohištvom, slikami in življenjskimi pripomočki od 16. do konca 19. stoletja. Nekaj prostorov so opremili po kuratorskih navodilih Christine Bragaglia, večino pa je opremil grof Viljem, ki je bil velik zbiratelj. »Postavitev pohištva je kreirana po njegovi zamisli s predmeti v družinski posesti,« je povedala kustosinja. Na gradu Kromberk, ki je bil v preteklosti glavna rezidenca Coro-ninijev, izvirnega pohištva ni, saj je bilo med vojno uničeno ali preneseno v goriško palačo. Za tamkajšnje razstave - likovne, etnološke, zgodovinske in arheološke - skrbi Goriški muzej. Delež kromberške ponudbe obsega ogled stalnih razstav z likovnimi vrhunci goriške ustvarjalnosti skozi zgodovino vse do dvajsetega stoletja. Čeprav sta muzeja po vsebini različno zasnovana, predstavljata stično točko fragmenta umetnine Franca Kavčiča, goriškega slikarja iz osemnajstega stoletja: en del je v Gorici, drugi v Kromberku.
Naveza obeh palač bo za turiste privlačnejša, so prepričani v goriški fundaciji in novogoriškem muzeju, ki zanimive možnosti vidita tudi v povezovanju s šolstvom. »Zgodovina, ki je vpeta v lokalni prostor in ni del učnega programa, je prepuščena posameznim pedagogom, zlasti pa nam institucijam, ki bdimo nad "lokalnimi spomini",« je opozoril Peruničič in napovedal, da želijo v čezmejno zgodbo o Coroninijevih vplesti tudi Šempeter.
Prvega skupnega vodenega obiska obeh palač so se ob strokovni publiki udeležili nekateri krajevni upravitelji ter predstavniki kulturnih ustanov iz Gorice in Nove Gorice. Odziv je bil enako dober na obeh straneh. Pobuda je seveda perspektivna, če bodo oboji vanjo vlagali napor. »Lepo je priti v goriški park in se nato sprehoditi po kromberškem parku. Narava je sestavni del te zgodovinsko-turistične poti,« je med ogledom še poudaril Vladimir Peruničič.
Metka Sulič
V goriški palači (zgoraj) in pred kromberškim gradom (spodaj)
bumbaca
gorica - Staž
Pokrajina
v ■ •	v*	• v
zeli večjezične kandidate
Goriška pokrajina sporoča, da išče stažiste - univerzitetne študente oziroma diplomante - za pripravo trijezičnega informativnega spletnega časopisa Posoška kronika. Ta izhaja v italijanščini, slovenščini in furlanščini. Staži se bodo začeli junija letos in bodo trajali šest mesecev; možno bo podaljšanje.
Pokrajina od kandidatov zahteva odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika; zaželeno je tudi znanje dodatnega jezika na izbiro med angleščino, nemščino in furlanščino. Obvladati morajo še osnove informatike v zvezi z upravljanjem spletnih strani in grafičnim oblikovanjem ter na grobo poznati delovanje krajevnih ustanov.
Pokrajina je ponudbo objavila na spletnih straneh videmske in tržaške univerze, dostopna je pod rubriko, namenjeno stažem. Za informacije in prijave je na voljo naslov elektronske pošte iden-tita.linguistiche@provincia.gorizia.it.
Ustanavljajo nekakšno novo OF
V Ajdovščini so včeraj ustanovili Zvezo skupin za narodno državo, ki naj bi bila po besedah ustanovitelja Marjana Poljšaka nekakšna nova Osvobodilna fronta (OF). Zato je datum njene razglasitve skrbno izbran, so pojasnili ustanovitelji in dodali, da naj bi v njej sodelovale nekdanje vstajniške skupine in domoljubi iz cele Slovenije. »Zasnove mojih zamisli politične organizacije za narodno politiko, oblike in vsebine, podobne OF, organizirane na spletu, sem od poletja posredoval več posameznikom po Sloveniji, ki so pozivali k ustanovitvi nove OF ali govorili o potrebi po uporu, osvoboditvi, revo-
luciji in podobno, ter jih spodbujal, naj tako organizacijo začnejo razvijati in jim bom pri tem pomagal,« je pojasnil Poljšak in napovedal, da bo narodna država in narodna politika ukrepala za povečanje števila in deleža Slovencev v Sloveniji ter ponovno vzpostavitev in povečanje večinsko slovenskega lastništva nepremičnin, kapitala ter znanja: »Dokazali bomo, da smo sposobni premagati sovražnike, ki imajo silno denarno premoč, s katero za volilno kampanjo zlahka plačujejo strokovne štabe in volilno propagando, podkupujejo medije ter vplivne osebnosti, plačujejo razne manipulacije in sabotaže.«
gorica - Občina objavila razpis
Iščejo najemnika za grajsko trgovino
Trgovina na goriškem gradu
Goriška občina je objavila razpis za oddajo v najem trgovino na gradu, v kateri so pred leti prodajali vino. Novi upravitelji bodo lahko obiskovalcem ponujali tudi razne prigrizke in pijačo, saj se je občinska uprava odločila za obogatitev ponudbe nekdanje prodajalne vin, ki je več let samevala.
Pred nekaj dnevi je občina na svoji spletni strani objavila razpis, na podlagi katerega bo izbrala najemnika, ki bo prevzel trgovino. Interesenti morajo prošnje vložiti do 12. maja. Občina bo trgovino oddala v najem, potem ko bo opravila nekaj vzdrževalnih del. Trgovina meri 35 kvadratnih metrov. Najemniška pogodba bo veljala štiri leta in jo bo zatem mogo-
bumbaca
če obnoviti. Najemnik bo moral občini plačevati 375 evrov letne najemnine, obiskovalcem bo moral ponujati hrano in pijačo. Trgovina bo morala biti odprta z istimi urniki kot muzej v goriškem gradu vključno s sobotami in nedeljami, ko je obiskovalcev največ. Najemnik bo moral poskrbeti tudi za primerno notranjo opremo, ponujati bo moral tipične goriške dobrote in še zlasti vina krajevnih proizvajalcev. V trgovini bodo morali biti na voljo tudi spominki in turistično informativno gradivo.
Na občini si prizadevajo, da bi bil za obiskovalce ogled gradu čim prijetnejši; v izboljšanje ponudbe nedvomno sodi tudi ponovno odprtje trgovine z nudenjem hrane in pijače.
štandrež - Silvan Zavadlav v oddaji Detto fatto
Iz ribarnice na televizijo
Zapel je voditeljici oddaje Caterini Balivo in poudaril, da je dvojezičen in da govori slovensko
Ribar in v prostem času pevec in organist v štandreški cerkvi Silvan Zavadlav je nastopil v torkovi oddaji Detto fatto, ki jo v popoldanskih urah na televizijskem kanalu Rai2 vodi Caterina Balivo. Zavadlav se je udeležil tekmovanja ribarjev Olimpiade dei pesciven-doli skupaj še s tremi drugimi tekmovalci. Najprej so morali čistiti sardele, zatem so pokazali, kako prodajajo ribe.
Med pogovorom z voditeljico oddaje je Zavadlav poudaril, da je dvojezičen in da govori tudi slovensko; zatem je zapel pesem, ki jo je posvetil Balivo-vi in oddaji sami. Poleg tega je pojasnil, da je več let zaposlen v enem izmed goriških marketov, pred časom je postal
Silvan Zavadlav za orglami (zgoraj) in v družbi Caterine Balivo (desno)
odgovoren za njegovo ribarnico. Po televiziji so pokazali tudi fotografijo Za-vadlava za orglami štandreške cerkve.
Med tekmovanjem je izpadel v drugem krogu, vendar je že sam nastop v oddaji velik uspeh, saj je bil za sodelovanje izbran med sto prijavljenimi. Na
koncu se je uvrstil med osem najboljših; včeraj se je spet odpravil v Milan za sodelovanje pri snemanju finalnega dela tekmovanja kot komentator. Na naši spletni strani smo objavili povezavo, na kateri si je mogoče ogledati torkovo oddajo z Zavadlavovim nastopom. (dr)
/
Primorshi
gorica - Danes
Naj ... pojejo,
■ v •	•	•
plešejo, igrajo in ustvarjajo!
Zveza slovenskih kulturnih društev organizira tudi letos prireditev NAJ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo! Potekala bo danes ob 19.30 uri v goriškem Kulturnem domu. Mladi bodo prikazali, kaj vse so »pridelali« med zimo na pevskem, glasbenem in plesnem področju. Sodelovali bodo gledališka skupina KD Skala Gabrje, ki jo vodi Jana Pečar, Mažoretne skupine Kras Doberdob (male, srednje in velike) pod vodstvom Tjaše Pišot in Nine Godnič, Skupina Jazz Baleta SKD F. Prešeren Boljunec (mentorica Marjetka Kosovac), duo Glasbene matice Patrick Varbicaro in Erik Musig, učenca prof. Franka Reje in prof. Patricka Quaggiata, Trio Pahor -Glasbena matica (profesorji Reja, Quaggiato in Zavadlav), Oder mladih KD Briški grič iz Števerjana (mentorici Ingrid Komjanc in Daniela Šte-kar), Mladinska plesna skupina Vigred Šempolaj pod vodstvom Nicole Rende in Sereno Picco ter vokalna in plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice pod vodstvom Damjane Golavšek in Danjele Simčič z odlomki iz muzikala Matilda. Program bo povezovala Maria Milanese, vstop bo prost.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel.
0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA
V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
Gledališče
21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v
Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 30. aprila, ob 20.30 »Quando la mo-glie e in vacanza« (režija Alessandro di Spazio); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212.
»KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481- 33288, info@kul-turnidom.it.; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturni-dom.it.
ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH - Niz
veseloiger ljubiteljskih odrov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 29. aprila, ob 20.30 »Aulula-ria (Titus Maccius Plautus)«, dramska družina SKPD F.B. Sedej - Števerjan. V sredo, 4. maja, ob 21. uri »Pokojna gospejina mama« (Georges Feydeau), dramski odsek PD Štandrež. V nedeljo, 8. maja, ob 18. uri družinski mi-jauzikl »Obuti maček«, gledališka skupina O'Klapa - Gorica. V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri »Butalci« (Fran Mil-činski), mladinski dramski odsek PD Štandrež; informacije in rezervacije po tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org in tel. 0481-538128, zskp_go-rica@yahoo.it. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in ZSKP.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 28. aprila, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (avtorski projekt); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 »II libro della giungla«; 19.50 - 21.45 »Le con-fessioni«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lo Stato contro Fritz Bauer«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Sole alto«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.15 »Il libro della giungla«; 22.15 »Lo chia-mavano Jeeg Robot«. Dvorana 2: 17.30 »Fuga dal pianeta Terra«; 20.10 - 22.10 »La foresta dei sogni«.
Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«. Dvorana 4: 18.00 »Lui e tornato«; 20.15 »Le confessioni«; 22.10 »Zona d'ombra«.
Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Sole alto«.
Razstave
V	GORICI: v Taverni al Museo bo danes,
28.	aprila, ob 18. uri odprtje skupinske razstave »Grad75« članov Fotokluba Skupina75 v sklopu prireditve »Castello in festa«, v teku do 1. maja; razstava bo na ogled do 30. junija; informacije na info@skupina75.it.
V	GORICI: v galeriji StudioFaganel na Drev. XXIV Maggio 15/C bo v petek,
29.	aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Duseja »Silent spaces«. Razstavo bo predstavila Franca Marri; na ogled bo do 14. maja ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah in sobotah 10.30-13.00, 16.00-19.30.
V	GORICI v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž je na ogled razstava »Ženski obrazi in izrazi«; do 30. aprila od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah ali po dogovoru.
V	GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. G.I. Ascoli 8/1) bo v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quel-lo che vuole« v soboto, 30. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Canta-ruttija; na ogled bo do 7. maja, 17.0019.30 ali po dogovoru (tel. 3662440162).
V	GORICI: v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, je na ogled razstava »Lux obnubi-lata« fotografa Joška Prinčiča in grafika Jana Prinčiča, do četrtka, 5. maja, od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami; informacije po tel. 0481-33288.
V	GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 bo v soboto, 7. maja, ob 18.30 odprtje razstave »Muli e condu-centi! Tutti presenti! 1872 - 1991: Il legame tra muli e alpini attraverso 120 anni di storia«; do 31. julija, od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.0021.00, ob nedeljah 8.00-13.00, vstop prost; informacije hiccaffe@libero.it.
4 Koncerti
»SNOVANJA 2016«: danes, 28. aprila, ob 20. uri v grofovi dvorani na goriškem gradu bo celovečerni koncert »Glasbene afinitete« v izvedbi profesorjev SCGV Emil Komel in društva Arsate-lier in bo vključen v manifestacijo »Un castello ... in festa« v organizaciji društva Smilevents, ki ponuja tudi enoga-stronomski dogodek z naslovom »1015 let ... vse najboljše Gorica« ob 18. uri v prostorih Taverne al Castello v grajskem naselju pri pokrajinskih muzejih.
PRVOMAJSKI KONCERT v občinskem gledališču v Tržiču bo v petek, 29. aprila, ob 20.45, izvajali bodo skladbe Beatlesov; vstop prost, prijave in informacije po tel. 0481-494280 ali urp@comune.monfalcone.go.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: v ponedeljek, 2. maja, ob 20.45 koncert »Berlino - Sinfonia di una grande citta« (La Zerorchestra, ob spremljavi s Filarmonica Citta di Pordenone); vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 9. maja, ob 20.15 kon-
GORIŠKA
cert zbora Svetega Nikolaja iz Litije (Helena Fojkar Zupančič, zborovodki-nja); informacije po tel. 0038653354010, blagajna@kulturnidom-ng.si.
9 Šolske vesti
POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481533495 (v popoldanskih urah).
SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040-636663, info@slo-ri.org, www.slori.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016).
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat do konca akademskega leta, ki bo v petek, 13. maja; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481532101.
V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17. Od 2. do 6. maja Odprta vrata z brezplačnim poukom (ki se za nove gojence podaljša do konca šolskega leta); informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it.
MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 3316936603, mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it.
S Izleti
POHOD SPOZNAVAJMO BRDA: 4-ur-ni sprehod po stranskih poteh in kolovozih po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Šte-verjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli).
KOLESARSKI TOUR PO BRDIH: 3-urna proga po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Šte-verjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 328-1751208 (Joško Terpin).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
SPDG vabi 15. maja na izlet na Golico, kjer že cvetijo prve narcise. Krajši pohod s Planine pod Golico do planinskega doma Pristava, kjer nas bo pričakal avtobus. Člani, ki pohoda preko Španovega vrha (okrog 2 uri) ne zmorejo, se lahko z avtobusom odpeljejo di-
rektno na Pristavo. Ob povratku predvidoma obisk Finžgarjeve rojstne hiše. Prijave in vplačila danes, 28. aprila, med 19. in 20. uro na sedežu društva, oziroma do oddaje mest.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja izlet v Kampanijo od 21. od 25. avgusta z ogledom Caserte in Neapelja, obiskom obalne ceste Costiera Amal-fitana in vulkana Vezuva ter mest Sorrento in arheološkega najdišča Pompeji; informacije in vpisovanje do 30. aprila po tel. 328-9181685 (Ana Saksida) ali 0481-536807 (Katerina Ferletič).
SPDG vabi k udeležbi na pobudi Sabo-tinske družne poti v nedeljo, 8. maja, ki bo tokrat peljal v Iški Vintgar pod Krimom. Kekčeva druščina bo opravila pohod skozi najbolj zanimive točke soteske, za odrasle je predviden vzpon na vrh Krima (2 uri in pol vzpona). Zaradi organizacije prevoza je obvezna prijava po tel. 347-6220522, fani-ka@spdg.eu (Fanika) in mitja@spdg.eu (Mitja).
H Obvestila
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA - v mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Che-erleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, dom-gorica@gmail.com).
DRUŠTVO TRŽIČ sklicuje redni občni zbor v petek, 29. aprila, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču.
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO TORTO ali najboljše piškote bo v soboto, 30. aprila, ob dvigovanju mlaja v Jamljah. Tekmovalci naj prinesejo samo eno vrsto torte ali piškotov od 19. ure do 20.30 na sedež društva AŠKD Kreme-njak v Jamljah, Prvomajska ul. 20.
KD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor, letos volilnega značaja, v sredo,
4.	maja, ob 8. uri v prvem in v četrtek,
5.	maja, ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v So-vodnjah.
GORIŠKI PRITRKOVALCI vabijo v Doberdob v nedeljo, 8. maja, na V. nedeljo pritrkovanja v sodelovanju s furlanskim društvom »Campanili aperti« po urniku: od 15.30 do 19.30 bo zvonik cerkve Sv. Martina odprt; od 16.30 do 17.00 bo domači župnik pripravil kratko zgodovino cerkve, zvonika in zvonov; od 16.30 do 17.00 bo prikaz ročnega zvonenja.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comu-ne.savogna.go.it.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice.
OKUSI VIPAVSKE - festival vina in ku-linarike je v teku do 15. maja; www.oku-si-vipavske.si.
H Prireditve
PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJA-
NU na prireditvenem prostoru na Bukovju: v soboto, 30. aprila, ob 21. koncert Pink Passion Pink Floyd Cover band (vstopnina 5 evrov, brezplačno do 16. leta); v nedeljo, 1. maja, ob
Četrtek, 28. aprila 2016
17.30 nagovori, koncert godbe na pihala Kras iz Doberdoba in ples s skupino Orange jouce.
KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja danes, 28. aprila, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«; gost bo profesorica Marija Mercina, ki bo v pogovoru z Jurijem Paljkom govorila o svoji knjigi »Je trden kaj most (skice iz Nove Gorice)«.
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ v Fa-ri (Strada Colombara 11) prireja danes, 28. aprila, ob 20.30 predavanje biologa Vittoria Venturinija z naslovom »Il microbioma e la salute delle piante«; več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost.
»KNJIGA OB 18.03«: v dvorani APT železniške postaje v Gorici bo danes, 28. aprila, Roberto Costantini predstavil svojo knjigo »La moglie perfetta«, z avtorjem se bo pogovarjal Maurizio Cattaruzza; info@illibrodelle1803.it, www.illibrodelle1803.it.
PRIREDITEV »GOAL A GRAPPOLI 2016« bo potekala v občinskem gledališču v Krminu danes, 28. aprila, ob 20.45 in v petek, 29. aprila, ob 18.30; informacije na fb strani www.goala-grappoli.com.
V	ŽUPNIJSKI DVORANI v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici prirejata združenji Libera in Goriziaetica srečanji na temo zasvojenosti z igrami na srečo: danes, 28. aprila, ob 20.30 bo predaval novinar in pisatelj Daniele Poto in v četrtek, 5. maja ob 20.30 Carlo Be-nevento, strokovnjak na oddelku za zasvojenosti pri goriškem zdravniškem podjetju; vstop prost.
V	RON KA H: v občinski dvorani na trgu Unita bo danes, 28. aprila, ob 20.30 predavanje »Fotogrammi al femmini-le - Rappresentazione della donna nel cinema« (Marco Cuzzi); informacije po tel. 0481-477205.
VZPI-ANPI DOBERDOB IN DOL-JAM-LJE prirejata danes, 28. aprila, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu projekcijo pričevanj preživelih domačinov v drugi svetovni vojni, ki so jo pripravili dijaki višje šole C. Percoto iz Vidma »Storie da Do-berdo - Zgodbe iz Doberdoba«. Sodeluje moški pevski zbor Jezero.
SLORI prireja predavanje »Strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji« v petek, 29. aprila, ob 17. uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici.
GORIŠKI MLAJ prevoz jambora s konjsko vprego za goriški mlaj - 15. Fu-renga bo v soboto, 30. aprila, ob 16.30 pred stavbo Mestne občine Nova Gorica; informacije po tel. 0038651345314.
V	DOBERDOBU bo v nedeljo, 1. maja, ob 10. uri vodeni ogled naravnega rezervata ob jezeru ter ob 18.30 v sprejemnem centru Gradina koncert folk rock skupine »I Salici«; informacije po tel. 333-4056800 ali inforo-gos@gmail.com.
SKRD JADRO, SKŠRD TRŽIČ in krožek KRUT prirejajo v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« medgeneracijsko srečanje s prikazom ljubiteljskega ustvarjanja v Laškem, v sredo, 4. maja, ob 18.30 v Avditorijumu v Ronkah.
0 Mali oglasi
NUDIM INŠTRUKCIJE ali pomoč pri učenju angleščine za osnovnošolce ter srednje in višješolce na Goriškem; informacije po tel. 331-1216877.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Aurora Tom-masi vd. Comelli (iz splošne goriške bolnišnice ob 11.50) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria De-mitri vd. Samez (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 9.50) na pokopališču, sledila bo upepelitev; 11.00, Vittorio Essar obred v kapelici tržiške bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.00, Gianfrancesco Fogal (iz kapelice trži-ške bolnišnice ob 11.50) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
1 4 Četrtek, 28. aprila 2016
APrimorski
r	dnevnik
Simeone suspendiran
MADRID - Trener Atletica iz Madrida Diego Simeone je dobil tri tekme prepovedi vodenja ekipe v španskem prvenstvu, kar pomeni, da je suspendiran do konca prvenstva. Disciplinska komisija RFEF ga je kaznovala zaradi izključitve na tekmi z Ma-lago. Simeone tako ne bo mogel voditi svoje ekipe v ključnem obdobju boja za naslov španskega prvaka. Po 35 krogih je At-letico drugi na lestvici, ima pa 82 točk tako kot vodilna Barcelona. Točko za njima je na tretjem mestu Real Madrid.
nogomet - Polfinale lige prvakov v Madridu
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Steve Kerr trener leta
LOS ANGELES - Trener moštva Golden State Warriors Steve Kerr je bil izbran za trenerja leta v košarkarski ligi NBA. Njegovo moštvo je v rednem delu zabeležilo 73 zmag in devet porazov, s čimer je izboljšalo dosedanji rekord lige v rednem delu, ki so ga dvajset let držali igralci Chicago Bulls. Steve Kerr je bil tedaj član ekipe Chicago Bulls, ki ji je načeloval Michael Jordan. Z njim je bil petkrat prvak lige, zdaj pa je suvereno postal še trener leta. Kerr je v dveh sezonah kot trener zabeležil razmerje 140-24 in osvojil še en šampionski prstan.
Atletico s prednostjo
Atletico Madrid - Bayern München 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Niguez (11.). Atletico: Oblak, Juanfran, Gimenez, Savič, Filipe Luis, Gabi, Fernandez, Saul Niguez (od 85. Partey), Koke, Griezmann, Torres. Bayern: Neuer, Lahm, Martinez, Alaba, Bernat (od 77. Benatia), Alonso, Vidal, Thiago Alcantara (od 70. Müller), Coman (od 64. Ri-bery), Costa, Lewandowski.
MADRID - Jan Oblak in soigralci so prišli do prednosti pred povratno tekmo. Do nje so prišli v svojem slogu, s hitrim vodstvom in igro na rezultat ter protinapade. Zanje je pomembno, da je Oblak ohranil mrežo nedotaknjeno, čeprav so bili glede posesti dominantni Bavarci nekajkrat blizu. A tudi Atletico je bil blizu še izdatnejši zmagi. Španci so tekmo odlično začeli in povedli že v 11. minuti, potem ko je Saul Niguez slalo-miral skozi Bayernovo vrsto, prišel v kazenski prostor in malce z leve strani z diagonalnim strelom premagal Manuela Neuer-ja. Bayern je imel sicer veliko več žogo v posesti, prvi nevarnejši strel pa je v 25. minuti sprožil Douglas Costa, a zadel le zunanji del mreže. V 30. minuti so bili domači blizu vodstva z 2:0, ko je Antoine Griezmann prodrl v kazenski prostor po desni strani, na koncu pa prešibko ustrelil proti vratom oziroma Neuerju.
V drugem polčasu pa je najprej v 55. minuti David Alaba izvrstno sprožil z več kot 35 metrov, a zadel le prečko, v 64. minuti pa je z desne strani iz bližine zgrešil Robert Lewandowski. Sedem minut zatem je Douglas Costa žogo poslal čez Oblaka, a tudi čez gol. V 74. minuti je z dobrih 20 metrov natančneje meril Arturo Vidal, izkazal pa se je slovenski čuvaj mreže. Že v naslednjem napadu je imel Atletico izvrstno priložnost za podvojitev prednosti, toda Fernando Torres je zatresel vratnico.
Vrata madridskega Atletica je tudi sinoči branil slovenski vratar Jan Oblak
ansa
Danes polfinala evropske lige
VILLARREAL - Drevi ob 21.05 bosta na vrsti prvi tekmi polfinalnih obračunov v nogometni evropski ligi. V Španiji se bosta udarila Villarreal in Liverpool, medtem ko bo v Ukrajini srečanje med Šachtarjem Donetskom in Sevillo. Povratni tekmi bosta v četrtek, 5. maja. Zmagovalca po dveh dvobojih se bosta nato pomerila v finalu, ki bo v sredo, 18. maja, v švicarskem Bazlu.
nogomet - Sun sestavil idealno postavo
Samir Handanovic vratar jugoslovanske enajsterice
LONDON - Nekdanji vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanovic bi po mnenju britanskega časnika Sun sodil v idealno enajsteri-co reprezentance Jugoslavije, če bi ta nekdanja država še obstajala. Časnik je v ekipo uvrstil še štiri Hrvate ter po dva Srba, Črnogorca in predstavnika Bosne in Hercegovine. Enajsterico Jugoslavije v članku, ki ga je napisal James Robinson, sestavljajo Samir Handanovic, Branislav Ivanovic, Dejan Lovren, Stefan Savic, Aleksandar Kolarov, Ivan Rakitic, Luka Modric, Ivan Perišic, Mira-lem Pjanic, Stevan Jovetic in Edin Džeko. Na klopi za rezerve bi med drugimi ostali Neven Subotic, Nemanja Matic, Aleksandar Mitrovic, Darijo Srna, Mario Mandžukic itd. (sta)
rio 2016 - Napoved
Slovenija do treh zlatih kolajn na olimpijskih igrah?
LJUBLJANA - Potem ko so leto dni pred začetkom letošnjih olimpijskih iger v Rio de Janieru pri podjetju Infostrada Sports, ki se ukvarja s športnimi podatki, Sloveniji napovedali po eno zlato in srebrno ter dve bronasti odličji, ji sto dni pred OI 2016 pripisujejo kar tri zlate in eno bronasto medaljo.
Zlate kolajne pri podjetju napovedujejo kanuistu na divjih vodah Benjaminu Savšku, kanuističnemu dvojcu Luka Božič/Sašo Taljat in judoistki Tini Trste-njak, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu postala prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov. Četrto odličje, bronastega leska, bo po mnenju Infostrade osvojila še ena ju-doistka, in sicer Ana Velenšek v kategoriji do 78 kg. Pred letom dni so napovedali zlato Savška, srebro Božiča in Taljata ter bron Trstenjakove in Velenškove.
Slovenija je z izkupičkom treh zlatih in bronaste medalje na 28. mestu na vir-tualni lestvici dobitnikov odličij. Na prvem so ZDA s 102, sledita pa Kitajska z 78 in Rusija s 66.
nogomet
Sanremo zmagal v finalu pokala
FIRENCE - Unione Sanremo, ki je v četrtfinalu državnega pokala elitne lige šele z zmago v Križu izločil Vesno, je v finalu z 2:0 premagal sicilsko ekipo Mazara Calcio. Prvi zadetek je v 27. minuti dosegel Cardini, ki je natančno izvedel najstrožjo kazen, drugega pa Scalzi pet minut pred iztekom tekme. Sanremo je v polfinalu premagal ekipo iz Mark Fabriano Cer-reto. Včerajšnjo finalno tekmo so igrali na stadionu Bozzi v Firencah. Sanremo, ki je postal pokalni prvak v elitni ligi, si je obenem izboril pravico za nastop v državni D-ligi. V ligurijskem prvenstvu elitne lige je ekipa iz mesta rož dosegla drugo mesto in državni playoff, ki ga po pokalni zmagi ne bo igrala. V prihodnji sezoni bo San-remo igral v D-ligi. Tekmo v Firencah si je ogledala tudi delegacija predstavnikov kriške Vesne.
Srbi brez selektorja
BEOGRAD - Srbska nogometna zveza je prekinila sodelovanje s selektorjem Radovanom Čurčičem, odstopil pa je tudi športni direktor članske reprezentance Savo Miloševič.
Kittel najhitrejši v Švici
LOZANA - Nemški kolesar Marcel Kittel iz ekipe Etixx-Quick Step je zmagovalec druge etape dirke po Ro-mandiji.
Ženski finale in predsednik Giovanni Malago v Gradišču
GRADIŠČE - Danes ob 19. uri bo v Gradišču finale 1. ženske Trofeje narodov. Med seboj se bosta pomerili Italija in Francija. Tekma za 3. mesto (Mehika - Zda) bo Fiumicellu ob 18.00. Ob 16. uri bo v Torviscosi tekma za 5. mesto med Anglijo in Iranom. V okviru športnega dogodka bo danes Gradišče obiskal predsednik italijanskega olimpijskega komiteja CONI Giovanni Ma-lago. Ob 11. uri bo v gradiškem gledališču srečanje na temo »Šport združuje, podira meje«. MOŠKI, včeraj: Italija - Katar 3:2, Anglija - Rusija 1:1; Brazilija - Zda 1:2, Slovenija - Hrvaška 2:0.
Slovenija in Italija OK
KATOVICE - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi 4. kroga svetovnega prvenstva divizije I (skupina A) v Katovicah premagala Južno Korejo s 5:1 (2:1, 2:0, 1:0). V predzadnjem krogu tekmovanja je Italija premagala Japonsko s 3:1, Poljska pa Avstrijo 1:0.
Galatasaray prvak
ISTANBUL - Carigrajski Galatasaray je na drugi finalni tekmi evropskega košarkarskega pokala premagal Strasbourg z 78:67 (prva tekma se je končala 66:62 za francosko ekipo) in se oki-til z evropskim naslovom. ODBOJKA - Finale (prva tekma): ACH Volley - Calcit 3:2 (Terpin 10).
Pellegrini in Nadal zastavonoši
RIM/MADRID - Plavalna zvezdnica Federica Pellegrini bo nosila italijansko zastavo na odprtju olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Italijanski olimpijski komite (CONI) je zapisal, da je bila ta odločitev zapisana že v zvezdah, saj bo nekdanja olimpijska zmagovalka prav 5. avgusta, na dan odprtja OI, praznovala osemindvajseti rojstni dan. Enaka usoda bo doletela španskega teniškega zvezdnika Rafaela Nadala, ki bo imel čast nositi špansko zastavo na odprtju avgustovskih OI. Devetindvajsetletnik, nosilec zlata iz Pekinga 2008, bi moral zastavo vihteti tudi na odprtju iger v Londonu pred štirimi leti. Da zastave v Londonu ni nosil, mu je preprečila poškodba kolena.
Federica Pellegrini je osvojila zlato olimpijsko kolajno na 200 m prosto na OI v Pekingu leta 2008, kjer je v tesnem finalu ugnala slovensko šampionko Saro Isakovič. Pellegrinijeva je bila tudi svetovna prvakinja na 200 in 400 m na SP leta 2009 in 2011
/
Primorski
ŠPORT
Četrtek, 28. aprila 2016
19
jadranje - Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta po prvem dnevu sedma v svetovni konkurenci
Svet(el)ovni začetek
HYERES - Jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta odlično začela nastope na ISAF regati za svetovni pokal v olimpijskem razredu 470. Prvi plov sta namreč zaključila na devetem mestu, drugega pa na desetem, tako da sta bila po prvem tekmovalnem dnevu skupno sedma. Vodita Avstralca Mathew Belcher in William Ryan, na drugem mestu sta Britanca Luke Patience in Chris Grube, Hrvata Sime Fantela in Igor Marenič pa sta po prvem dnevu regat tretja. Simon in Jaš sta bila zdaleč najboljša med italijanskimi posadkami, saj je bila dvojica Capurro - Puppo 19., Ferrari in Calabro pa sta pristala na 21. mestu. »Zelo sva zadovoljna z današnjim (včerajšnjim op.av.) rezultatom. Obaplova sva dobro odjadrala,« je včeraj dejal Jaš Farneti, ki se je s Simonom Sivitzem Košuto odlično znašel v močnem vetru, medtem ko napovedujejo za danes v francoskem Hyeresu šibkejše sunke.
Nekoliko slabše pa sta se včeraj v ženski konkurenci v olimpijskem razredu 470 odrezali Slovenki Tina Mrak in Veronika Ma-carol, ki sta v cilj prijadrali na 12. in 9. mestu, tako da sta prvi tekmovalni dan sklenili na 9. mestu. Na prvem mestu sta po dveh plovih Novozelandki Jo Aleh in Polly Powrie, na drugem Poljakinji Agnieszka Skrzypulec in Irmina Mrozek Gliszczynska, tretji pa sta Brazilki Fernanda Oliveira in Ana Luiza Barbachan. Danes sta v Hyeresu predvidena še dva plova tako v ženski kot v moški konkurenci. (av)
Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta se včeraj v močnem vetru v Hyeresu odlično znašla
Trije naši jadralci še v igri za SP in EP
V kraju Marina di Carrara na Tirenskem morju se je zaključila prva državna selekcija v razredu optimist za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu. Regate se je udeležilo 160 najboljših jadralcev, ki so se pred mesecem uvrstili na štirih meddeželnih selekcijskih regatah, med temi tudi Sirenina mladinca Tinej Sterni ter Leo Filipovič Grčič in jadralca Čupe Jan Pernarčič ter Giorgia Sinigoi. Mladi jadralci so lovili 80 razpoložljivih mest, ki zagotavljajo nastop na zaključni selekcijski regati, ki bo v drugi polovici maja v Crotoneju, kjer se bodo dokončno dodelila mesta italijanskih reprezentanc za svetovno in evropsko prvenstvo.
Prvi dan so regate odpovedali zaradi neviht, drugi dan pa so odjadrali tri plove v srednjem vetru z dolgim valom. Tinej Sterni je zmagal prvo regato in zasedal na začasni lestvici po treh plovih odlično 8. mesto. Zadnji dan so odjadrali v močnejšem vetru še tri plove, ki so se Ti-neju ponesrečili že na štartih, tako da si je s tremi slabšimi uvrstivami zapravil odlično izhodišče na lestvici in zdrknil na končno 35. mesto. Jadralec Čupe Jan Pernarčič se je uvrstil na solidno 44. mesto, medtem ko je bila klubska sotekmovalka Giorgia Sinigoi 68. Vsi trije gredo na zaključno fazo selekcij za svetovno in evropsko prvenstvo. Na 98. mestu je končal drugi Sirenin jadralec Leo Fi-lipovič Grčič, ki se tako žal ni uspel uvrstiti v osemdese-terico najboljših. Iz naše dežele se je na zaključno državno selekcijo uvrstilo vsega devet jadralcev.
Tinej Sterni (TPK Sirena)
umetnostno kotalkanje - Deželno in pokrajinsko prvenstvo
Kotalkarja Vipave sta se uvrstila na državno prvenstvo in Trofejo dežel
Tekmovalci openskega Poleta so nastopili na Pokalu Renče
Mlade kotalkarice in kotalkarji goriškega kotalkarskega društva Vipava so v zadnjih tednih nastopili na več tekmovanjih. Na pokrajinskem prvenstvu je v obveznih likih (državna divizija A) zmagala Elisa Milocco, druga je bila Valentina Merlo, četrta pa Fran-cesca Malič. Miloccova je bila nato v prostem programu 6., Veronika Sambo 7., Valentina Merlo pa 8. V Pierisu so tekmovali v kategoriji najmlajši A, v kateri je Giulia Predan v obveznih likih zasedla 6. mesto, v prostem programu je bila 5., v kombinaciji pa 6. V starostni kategoriji najmlajši B je v vseh treh disciplinah zmagala Mija Primožič. V kategoriji začetniki A je Alessia Glessi osvojila 4. mesto v obveznih likih in prva v prostem programu ter kombinaciji. Mateja Bal-ta se je v obveznih likih in prostem programu uvrstila na 3. mesto, v kombinaciji je bila 4. Med naraščajnicami A je Beatrice De-vetak zmagala v obveznih likih, v kombinaciji in prostem programu je bila 3. V kategoriji naraščajnice B se je Vida Cotič uvrstila na 3. mesto v obveznih likih, 2. v prostem programu in 3. v kombinaciji, medtem ko je bil Štefan Tomšič prvi v obveznih likih, 2. v prostem programu in kombinaciji.
Kotalkarice Vipave so nato nastopile tudi v deželnem prvenstvu. Na zmagoval-
Kotalkarice in kotalkarji Vipave (zgoraj), desno pa poletovke in poletovci
ni oder se je v kategoriji začetniki A povzpela Alessia Glessi (1. v prostem programu in 2. v kombinaciji). V kategoriji naraščaj-niki B je bil Štefan Tomšič 2. v obveznih likih, in 1. prostem programu ter kombinaciji. Tomšič si je izboril pravico za nastop na državnem prvenstvu, ki bo junija na Pian-cavallu. Alessia Glessi pa bo barve Vipave zastopala na Pokalu dežel.
Kotalkarji in kotalkarice openskega Poleta (bilo jih je kar 28) so medtem nastopili na kotalkarskem pokalu v Renčah.
V kategoriji cicibanov sta Rachele Hrova-tin in Kevin Zenič zasedla 2. mesto. V kategoriji D deklic se je v dolgem programu Amina Černigoj uvrstila na 5. mesto. V kategoriji E so bile Alice Martellani 2., Sofia Novi 3. in Giulia Crociato 4. V kategoriji prvi koraki A sta se na zmagovalni oder prebili Eleonora Arbulla Zven (2.) in Emily Marzetti (3.). V starejših kadetih je zmagal Daniel Rovina, v kategoriji jeunesse Andrea De Santi, pri kadetinjah pa je bila Irene Albasini 2.
Košarka: Polet OK, Dom KO
Under 16 deželni Azzurra - Dom Mark85:52 (17:6, 39:24, 67:35)
Dom: Komic 12, Čavdek 3, Jakin 3, Cece-re 2, Frandolic 2, Mucci 8, Devetak 2, Peric 11, Chimenti 9. Trener: Zavrtanik.
Košarkarji Doma so nekoliko popravili slab vtis s prejšnjih dveh tekem. Prevdsem v prvem polčasu so se solidno upirali favoriziranim nasprotnikom, medtem ko so v poslednjih dveh četrtinah popustili, tako da je bil poraz neibežen.
Under 16 dekleta Virtus Felletto - Polet 32:72 (5:10, 9:32, 25:54)
Polet: Ukmar 4, Perčič 14, Furlan 6, Balbi-not 2, Taučer 14, Kravos 6, Daneu 24. Trenerka: Brollo.
V zadnji tekmi prvenstva so ko-šarkarice Poleta gladko premagale zad-njeuvrščeno ekipo Felletta. Končni zmagovalec tekme sicer ni bil nikoli v dvomu, čeprav je bil sam začetek srečanja za gosje nekoliko napet zaradi številnih zgrešenih košev. V drugi četrtini so ko-šarkarice trenerke Brollo pokazale, da so boljše od nasprotnic in si s številnimi protinapadi priigrale veliko prednost. V začetku drugega polčasa so gostje nekoliko popustile, tako da so domačinke dosegle nekaj prelahkih košev. Brolllo-va dekleta pa se niso pustila presenetiti in na koncu slavila s kar 40 točkami prednosti. Ob najboljši strelki Nastji Da-neu (24 točk) si tokrat pohvalo zaslužita predvsem Lara Balbinot in Klara Uk-mar za pravi pristop v obrambi in prikazano požrtvovalnost. Z zmago proti sicer najšibkejši ekipi v celotni ligi je tako Polet zaključil drugi del prvenstva (t.i. skupina »low« ali tolažilna skupina) na 5. mestu. (ep)
Salvi z deželno selekcijo
Košarkar Doma Mattia Salvi se bo v Palmanovi v ponedeljek, 2. maja, udeležil prvega zbirnega treninga deželne reprezentance za košarkarje rojene leta 2003.
košarka - Liga ABA
Kdo sta finalista jadranske lige?
Finalna serija za naslov jadranske Aba-lige, ki združuje najboljše klube iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije in Črne Gore, bo letos v celoti srbska. Pomerili se bosta beograjska Crvena Zvezda in Mega Leks iz Sremske Mi-trovice. Obeta se boj med precej enakovrednima nasprotnikoma. V seriji tekem 2-2-1 bodo Beograjčani koristili prednost domačega igrišča, saj bodo prvo tekmo (in torej morebitno peto tekmo v primeru popolnega ravnovesja moči), odigrali na domačih tleh.
Crvena Zvezda trenerja Dejana Radonjica je redno sezono končala na drugem mestu ter v polfinalu odpravila z 2:0 zagrebško Cedevito. Naslov jadranske lige bo skušala osvojiti drugič zapored. Gre za ekipo, ki sodi v sam vrh evropske košarke. Dovolj je pomisliti, da se je uvrstila med najboljše ekipe evrolige in je v četrtfinalu klonila šele proti moskovskemu CSKA-ju mojstrov Miloša Teodošica in Nanda De Nicoloja. Crvena Zvezda lahko računa na odlične posameznike, ki pa igrajo zelo ekipno: kot so pokazali bodisi na letošnjih nastopih jadranske lige bodisi na evropskem prvenstvu, imajo Stefan Jovic, Nemanja Dangubic, Maik Zirbes in soigralci zelo utečeno igro. Prednost belo-rdečih pred nasprotniki je izkušenost, ki so jo igralci zbrali na nastopih v evroligi. Slednja zna biti v ključnih trenutkih finalnih tekem odločilna.
Mega Leks velja za presenečenje letošnje Aba lige. Ekipi iz Sremske Mi-trovice je v polfinalu uspelo ugnati Bu-ducnost iz Podgorice (2:0), ki je na rednem delu jadranske lige zbrala največ točk pred ostalimi tekmeci. Gre za najmlajšo ekipo na tem turnirju, ki jo sestavljajo skorajda izključno srbski igralci. Cilj kluba, ki je nastal s spojitvijo košarkarskih klubov Mega Basket in Vizura, je ravno spodbujati mlade košarkarje ter jim omogočati nastope na visoki ravni. Ni slučaj, da so si pol-finalno tekmo Mega Leksa ogledali številni izvedenci tega športa oziroma »talent scouti«, ki so zaposleni v ameriškem Nba-ju. Ravno zagrizenost, agresivna igra in talent mladih igralcev, ki imajo priložnost, da se izkažejo, bodo glavni aduti te ekipe proti beograjskim nasprotnikom. Naj še omenimo, da je Mega Leks letos prvič osvojil srbski košarkarski pokal, in sicer proti beograjskemu Partizanu.
Obeta se torej vrsta zanimivih tekem za osvojitev naslova jadranske lige, ki bi lahko bila zadnja v tej obliki zaradi številnih zapletov, napovedanih sprememb in novosti, ki se v teh tednih odvijajo bodisi na ravni evropskih košarkarskih zvez bodisi v organizaciji košarkarskih prvenstev v državah nekdanje Jugoslavije.
Mitja Stefancic
□ Obvestila
AŠK KRAS sklicuje 54. redni občni zbor, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku, danes, v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri . AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat. V mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45-18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.3019.00); informacije pri ASZ Dom (David Ambrožič, tel. 048133288, 3292718115, domgorica@gmail.com).
I
POSTANI NAŠ SLEDILEC
primorski_sport
primorski_sport face book 4
20 Četrtek, 28. aprila 2016
ŠPORT
Primorski
ki Ji
šah - Končala so se razna prvenstva, v katerih nastopajo Slovenci
Za las ob A1-ligo
V A2-ligi je tržaška Accademia, s katero igra tudi Igor Lakovič, dosegla drugo mesto
nogomet - Danes ob 19. uri na Proseku
Na proseški Rouni Primorje proti Triestini
FC Primorje organizira ob tej priložnosti praznik za navijače in vaščane
Zaključila so se razna šahovska prvenstva, kjer nastopajo tudi zamejski šahisti. V A2-ligi je v tržaška Accademia, s katero igra tudi Igor Lakovič, v svoji skupini dosegla končno drugo mesto. Za las se jim je izmuznilo napredovanje v A1-ligo. V zadnjem krogu je tržaško moštvo remiziralo z ekipo Asolo iz pokrajine Treviso. Obe ekipi sta zasedli prvo mesto s petimi točkami, v višjo ligo pa je napredoval Asolo zaradi boljšega izkupička točk. Naj omenimo, da je na tem srečanju z Ac-cademio v A2-ligi debitiral zelo mladi Giovanni Marchesich (letnik 2004, na fotografiji Sare Jazbar).
Izid zadnjega kroga: Accademia Trieste - Asolo 2:2 (Medančic Rikard -Signor Alessandro 1-0; Varini Massimo - Forato Enrico 0-1; Lakovič Igor - Gi-govski Gjoko remi; Marchesich Giovanni - Borsato Federico remi)
Končni vrstni red: 1. Asolol 5 točk; 2. Accademia Trieste 5; 3. Pal-mascacchi Blacks 4; 4. Vicenza2 4; 5. Csu P. Ceschia Serramenti 2.
B-liga: SST na 4. mestu
V B ligi je ekipa mladih tržaškega SST na koncu zasedla 4. mesto in obstanek v ligi. Za ekipo so uspešno nastopali Elia Riccobon, Enrico Genzo in Matej Gruden. V C-ligi je goriški SSG, kjer igrajo tudi Pino in Igor Laco - Lakovič ter Jana Gergolet osvojil končno tretje mesto. Najboljši izid je v promocijskem prvenstvu dosegla Kraška sekcija SST, ki se je uvrstila na končno 2. mesto. Od skupnih 16 zmag na 20 partij so jih kar 8 prispevali naši mladi ša-histi: tri Martina Gruden (letnik 2004), dve Lejla Juretič (2001), dve Jaro Bre-celj (2002) in eno Sebastjan Pieri (2003). Nastopila sta še Lorenzo Mezzavilla (2003) in Jasna Brecelj (2005).
prej do novice
Na fotografiji desno Igor Lakovič, spodaj pa Giovanni Marchesich
sara jazbar
Proseško Primorje bo danes ob 19. uri na domači Rouni na Proseku igralo prijateljsko tekmo proti D-liga-šu Triestini. Primorje bo dogodek izkoristilo kot praznik ob napredovanju iz 2. v 1. amatersko ligo. Sicer bo v nedeljo na proseški Rouni (ob 16. uri) še zadnja letošnja prvenstvena tekma proti tržaški ekipi Campanelle. Tržaško Triestino pa čakajo še dva prvenstvena kroga. V nedeljo bodo igrali v gosteh proti Luparenseju, nato pa še doma proti Venezii. Triestina si mora šele izboriti obstanek v D-ligi. Na Rouni bodo od 18. ure dalje odprli tudi žar: na voljo bo pijača in jedača. Skratka pravi praznik, ki ga odborniki Primorja pripravljajo za svoje navijače in vaščane.
PLAY-OFF in PLAY-OUT - Deželna nogometna zveza je včeraj potrdila datum igranja končnice za obstanek in napredovanje. Prvi krog play-offa bo 8. maja. Isti dan bodo igrali tudi tekme play-outa. Drugi krog play-offa bo v nedeljo, 15. maja. Juventina, ki se je uvrstila neposredno v finale play-offa, bo igrala šele v drugem krogu, 15. maja.
DVA GOLA COL JE - Izbrana vrsta mladincev iz naše dežele je včeraj popoldne igrala prijateljsko tekmo proti mladinski ekipi (primavera) Udi-nese, ki jo je premagala s 4:1. Igrali so vsi trije nogometaši naših klubov: Co-lja in Disnan (Vesna) ter Zucca (Kras). David Colja je zadel dva gola.
www.primorski.eu]
Od jutri v Gropadi mednarodni Kraški turnir
Jutri, v soboto in nedeljo pa bo v pubu Skala v Gropadi v organizaciji tržaškega šahovskega društva SST že tradicionalni mednarodni Kraški turnir, na katerem nastopajo šahisti z obeh strani meje. Igralo bo tudi več zamejskih šahistov.
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorski_sport
ŠPORTNA ŠOLA TRST V CERKNEM - Nekaj več kot 50 otrok, njihovih staršev in učiteljev Športne šole Trst je minuli vikend preživelo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Cerknem. Program tridnevnega bivanja v naravi je bil zelo pester in športno obarvan: nočni pohod z baklami, sprehodi po bližnji okolici, športne urice, jahanje konjev, plavanje v bazenu ... Ni manjkalo pa niti ustvarjalnih in kuharskih delavnic ter priljubljeni lov na zaklad.
PLANINSKI SVET
»Drugače mladi« danes na otok Cona
Kot smo že poročali v prejšnji rubriki Planinski svet se »Drugače mladi« SPD Trst zberejo danes, 28. aprila, ob 9. uri na parkirišču bov-linga v Devinu, od koder se bodo podali na izlet v severni del naravnega rezervata otoka Cone.
Srečanje s pobratenim
društvom PD Integral
Ob letošnjem srečanju, ki so ga pripravili prijatelji PD Integral, bomo obiskali Celje in si ogledali zanimivosti tega lepega štajerskega mesta. Po vodenem ogledu zanimivosti v mestu, se bomo povzpeli peš tudi na celjski grad. Višinska razlika vzpona je 160 m (približno uro hoje). Priporočamo udobnepohodniške čevlje in palice za tiste, ki ste vajeni hoje z njimi, pa tudi nekaj pijače in za pod zob, da lahko vzdržimo do kosila in seveda do družabnosti, ki bo v prijazni celjski koči, kamor se bomo peljali z avtobusom po vodenem ogledu celjskega gradu. Zaradi urnikov vodenih ogledov je urnik odhoda spremenjen, in sicer s trga Oberdan v Trstu ob 6.45 in izpred hotela Daneu na Opčinah ob 7. uri. Prijave sprejemamo do sobote, 30. aprila, na tel. št. 040220155 (Livio). Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 3384913458 (Franc).
Planinska šola SPDT 2016
Letošnja planinska šola, ki jo že šestnajstič zaporedoma organizira SPDT, bo od 27. junija do 2. julija kot vsako leto na Planini pri Jezeru. Za informacije in prijave lahko pišete na mla-dinski@spdt.org
Izlet na Orožnovo kočo
Izlet, ki je bil načrtovan za 24. april, k Orožnovi koči in je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel je prenešen na nedeljo 15. maja. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 3452420325 (Mauro)
Predavanje o Čilu
Zanimivo predavanje agronomke Magde Šturman posvečeno Čilu, ki je bilo sicer napovedano za četrtek, 14. aprila, a je zaradi višje sile odpadlo, bo v četrtek, 5. maja, v prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Predavanje organizirata .Slovensko planinsko društvo Trst in Fotovideo Trst 80. Večer ne ponuja zgolj potopisnega predavanja, saj se je predavateljica že pred leti preselila v Čile in si tu ustvarila družino. V tem času je globlje pozna zgodovino, kulturo, tradicije in življenje nove domovine. Predavanju je dala naslov: Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom.
V svojih izvajanjih se bo predavateljica osredotočila predvsem na Severni Čile. Dotaknila se bo tudi sosednjih držav, severovzhodnega dela Argentine in o Bolivije. Saj tvorita slednji s Severnim Čilom nekako enoto, in to predvsem z geografskega in kulturnega vidika.
Prvomajski nočni pohod na hrib Kokoš
Bazovske vaške organizacije, bodo v sklopu prvomajskih praznovanj na predvečer 1. maja, organizirale tradicionalni nočni pohod na Kokoš, ki je najvišji vrh v tržaški pokrajini, n.v. 674 m. V soboto, 30. aprila, bo večer potekal s sledečim programom: ob 20.15 krajša slovesnost pred va-
škim spomenikom NOB. Zbirno mesto za po-hodnike bo ob 20.30pri kalu, kjer bodo zbiralipri-jave na pohod. Ob prijavi vsak udeleženec prejme priložnostno žigosano izkaznico. Kdor izkaznico že ima, dobi samo žig. Ob 20.40 sledi prižig tabornega ognja in točno ob 21.00 štart vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka. Ko pohodniki bodo prišli na vrh bo na gmajni, v bližini planinske koče, sledil prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane. V koči bo družabnost (poskrbljeno bo tudi za jedačo). V koči bodo obenem izžrebali nagrado za najsrečnejšega pohodnika. Nagradili bodo tudi najmlajšega in najstarejšega pohodnika.
Pod Golico med cvetoče narcise
Golica je te dni dvakrat bela, zaradi snega in zaradi narcis, ki so v nižjih predelih že v cvetju. Nič nenavadnega, pravijo domačini, ki so muhastega vremena vajeni. Čez nekaj dni bo sneg skopnel in cvetoče livade z belimi narcisami bodo še bolj zacvetele in vabile. Slovensko planinsko društvo pripravlja 15. maja izlet na Golico - s krajšim pohodom s Planine do Pristave v Javorniškem rovtu, popoldne pa še postanek in ogled v Finžgarjevi rojstni hiši. Pohod s Planine pod Golico preko Španovega vrha do Pristave, kjer bo čakal avtobus, traja okrog poldrugo uro. Izletniki, ki se pohoda iz kateregakoli razloga ne bi mogli udeležiti imajo možnost, da se z avtobusom peljejo direktno do Pristave.
Prijave (z vplačilom) bodo sprejemali danes med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int.
Sabotinske družne poti
Sabotinske družne poti goriških, novogori-ških ter briških planincev bodo v nedeljo, 8. maja, popeljale na Krim, oziroma v dolino Iščice. Skupina kekcev in staršev bo opravila krožno pot v Iškem vintgarju, planinci pa se bodo povzpeli na 1107 metrov visoki Krim (približno 2 in pol uri vzpona).
Prevoz bo z avtobusom. Te dni se zaključuje zbiranje prijav. Za informacije in prijave: fanika@spdg.eu (tel. 3476220522) in mi-tja@spdg.eu.
68. občni zbor SPDG
Goriški planinci, člani SPDG, so se prejšnji četrtek, zbrali na rednem letnem občnem zboru, 68. po vrsti. Na skupščini, ki je potekala v Kulturnem domu, so obeležili tudi 70-letnico obnovitve društva ter poleg po statutu predvidenih dolžnosti, podelili tudi šest častnih bronastih znakov Planinske zveze Slovenije. Za prijetno glasbeno in pevsko kuliso ter recitacije so poskrbele članice skupine Sanje in recitator Robert Cotič.
Društvo bo v prihodnjem dveletnem mandatu vodil pomlajeni odbor.
/
Primorshi
AVTOMOBILI
Četrtek, 28. aprila 2016
21
renault - Talisman grandtour ima 1500 in 1600 kubične varčne agregate
Novi veliki francoski karavan se odpoveduje velikim motorjem
Obilne mere in zmogljivi prtljažniki ob skromni porabi - Tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik
Francoski Renault je predstavil svojo zadnjo karavansko cestno kri-žarko. Poimenovali so jo "talisman', kar je odločen rez z vsemi dosedanjimi imeni njihovih jeklenih konjičkov. Pri tem so Francozi takoj poudarili, da nikakor ne gre za naslednika lagune, čeprav je povsem jasno, da gleda predvsem na zveste kupcev svojih proizvodov. Grandtour je seveda oznaka za karavansko različico, ki se odlikuje s sodobnim dizajnom, ki se ne bo tako hitro postaral. Talisman je tako postal največji karavan s 572-litrskim prtljažnikom. Po zunanjih merah (485 cm) novi talisman grandtour praktično ne odstopa od svoje limuzinske različice. Zaradi novo oblikovanega zadka je v skupni dolžini pridobil samo 1,7 centimetra, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je v limuzinski izvedbi osnovna prostornina prtljažnika za 33 litrov večja kot v karavanu. Seveda je prtljažnik karavanske različice odločno bolj dostopen in ga lahko povečamo za skoraj 1,7 kubičnega metra. Zadnjo klop lahko podremo po tretjini ali po 2 tretjinah. Tako dobimo do naslona prvih sedežev povsem ravno dno, pratljažnik pa je v dolžino dolg kar 2 metra, tako da, če imate take navade, v njem lahko tudi spite.
Obilne zunanje mere talismana bi dale slutiti, da gre za dokaj požrešen avto, a v resnici ni tako. Kar zadeva motorje, ne odstopa od svoje limuzinske sestre. Lahko izbirate med dvema turbo bencinarjema TCe 1.6 (150 in 200 KM), ki ju je mogoče kombinirati s se-demstopenjskim dvosklopčnim samodejnim menjalnikom EDC. Dizelska ponudba agregatov pa obsega pet različic serij dCi 1.5 (110 KM), 1.6 (130 in 160 KM) ter eco, ki jih je mogoče kombinirati s samodejnim menjalnikom EDC. Kot vidimo se talisman zadovoljuje z motorji, ki imajo še kar majhno kubaturo, ne da bi se pri odpovedal zmogljivostim.
Piše Ivan Fischer
opel insigna
Rekord
varčnega
pilota
Felix Egolf je z Oplovo insignio uspel premagati mejnik 2000 kilometrov, saj je prevozil 2111 kilometrov od Švice do Severnega morja in nazaj s samo enim rezervoarjem goriva, oziroma s povprečno porabo 3,46 litra (približno 10 odstotkov manj od uradnih podatkov).
Opel insignia je z nadvse skromno porabo poskrbela za rekord v varčnosti v srednjem razredu. Uradna povprečna poraba limuzine z 1,6-litr-skim dizelskim motorjem (100 kW/136 KM) znaša 3,8-3,9 litra na 100 km (99104 g CO2/km), a varčni Švicar je dokazal, da je možno porabiti še manj. Felix Egolf, nekdanji pilot Airbusa, je član skupnosti 'hypermilerjev', ki si stalno prizadeva za doseganje novih minimalnih vrednosti porabe. Na svoji poti od Alp do Severnega morja in nazaj je na 100 kilometrov porabil samo 3,46 litrov dizelskega goriva. Skupno je z enim rezervoarjem goriva prevozil 2111 kilometrov. Egolf se je na pot odpravil 6. aprila, motor je zagnal v Luzernu.
v sloveniji
Liberalizacija cen naftnih derivatov
V soboto. 9. aprila , je v Sloveniji začela veljati nova uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero država določa ceno le še za 95-oktanski bencin in za dizelsko gorivo, medtem ko bodo ceni 100-oktanskeg bencina in kurilnega olja od sedaj določali trgovci. Ko se je slovenska vlada odločala za liberalizacijo trga naftnih derivatov, trgovcem pri oblikovanju cen 98-in ve-čoktankega bencina ter kurilnega olja ni postavila omejitev, kar pomeni, da trgovci lahko ceno bencina spreminjajo tudi večkrat na dan.
Preventivna kontrola
Porsche in VW sta na preventivno kontrolo vpoklicala 409.477 cayennov in 391.000 toua-regov. Razlog je možnost slabo pritrjenega varovalnega obročka na mehanizmu zavornega modela.
_ _
mercedes - Na voljo z dvema dizloma in enim bencinarjem
Razred E postavlja
nove temelje v avtomobilizmu
POSTANI NAŠ SLEDILEC
primorskiD
Najbolj priljubljen Mercedesov model, razred E, je postal najbolj napredni član družine. S svojimi čistimi linijami brez ostrih potez, tvori povezavo z ostalimi modeli, predvsem razredoma C in S. S pomočjo prepozna-ve prometnih znakov ali omejitev, določenih v navigacijski napravi, lahko razred E samodejno zmanjša hitrost v urbanem območju in jo poveča ob koncu omejitve Poganjata ga dva nova dizla, 220 d, ki navduši s svojo elastičnostjo in svojimi 194 KM ter trilitrski šestvaljnik 350 d s 258 KM . Bencinsko stran predstavlja osnovna različica E200, ki prinaša 184 KM. Vsi motorji so povezani z novim odličnim 9-sto-penjskim samodejnim menjalnikom 9G-tronic. Osnovni bencinar velja več kot 50 tisočakov.
seat - Nova generacija "connect" španskih športnikov ibize in leon cupra
Poroka med špansko tovarno in Samsungom
Po nekoliko slabšem letu 2014 se je španski SEAT, ki sodi v okvir skupine Volkswagen, v lanskem in letošnjem letu krepko okrepil še zlasti s svojima modeloma ibizo in leonom. V pričakovanju novega SUV aztece, ki ga bodo predstavili najbrž sredi junija v Barceloni, so predstavili novo serijo "cupra" (ki zadeva tako leon kot ibizo). Ibiza cupra s 1800-kubičnim bencinarjem tako sedaj zmore 192 KM. Ibiza lahko pospeši od 0 do 100 km/h v pičlih 6,7 sek. Naj mimo-
grede omenimo, da je prva ibiza cupra nastala pred 10 leti. Takrat je imela dvelitrski motor, 150 KM in je dosegala najvišjo hitrost 216 km na uro. Leonov dvelitrski bencinski motor (290 KM) je povezan z več kot odličnim 6- stopenjskim samodejnim menjalnikom DGS, s katerim doseže najvišjo hitrost 250 km na uro in pospeši od 0 do 100 km/h v 6,4 sek.. Leon cupra je na voljo kot SCC (sport kupe), s petimi vrati ali kot karavan. Tudi leon cupra se je z leti razvil:
leta 2.000 je imel motor 2.8 in je zmogel 204 km/h. Leta 2.003 je dobil 1.800-kubični motor in 225 KM.
Za oba, ibizo in leon, je zanimiva serija "connect", s katero kupec dobi z avtom tudi pameten Samsun-gov telefon, s katerim se lahko s posebno app poveže z vozilom, navigacijska naprava, ki je v avtu, pa nudi vozniku vse potrebne podatke (tudi preko google maps). Zadevo je mogoče krmiliti kar z glasom, v bodoče pa bo imela tudi več možnosti.
22
Četrtek, 28. aprila 2016
MNENJA, RUBRIKE
Primorski
ki Ji
GLOSA
Po Črni Gori, od Njegoševega mavzoleja do približevanja Zahodu
Jo2e Pirjevec
Štiristo šestdeset stopnic. Toliko jih je treba premagati, da se s parkirišča na Lovcenu povzpneš do mavzoleja črnogorskega vladike in pesnika Petra Petroviča Njegoša, ki so ga postavili po načrtih velikega Meštrovica. Večina stopnišča te vodi skozi v skalo vklesani predor in šele zadnji del je na prostem. Simbolne govorice hrvaškega arhitekta in kiparja ni mogoče presliša-ti: greš skozi muko in temo svoje fizične omejenosti, da se povzpneš v svetlobo Njegoševe poezije in duha. Na vrhu Lovcena stoji mogočna kapela iz rezanega kamna, ki te najprej sprejme v preddverju z dvema stasitima ženskima kariatidama v črnogorski narodni noši. Kot dve antični boginji stra-žita vhod v prostorno celico z obokanim stropom iz muranskih zlatih ploščic, sredi katere stoji monumentalen Njegošev kip v drži sedečega misleca. Nad njegovo glavo se vzpenja črnogorski orel z razpetimi krili, ki te opozarja na njegovo vladarsko vlogo in čast. Pod to celico je še kripta z Njegoševim sarkofagom, kateremu sem se približal s čustvenim zanosom, kajti v njem leži eden od najbolj zanimivih, nadarjenih in plodnih protagonistov slovanske renesanse v prvi polovici 19. stoletja. Njegoša sem pobliže spoznal pred več kot štiridesetimi leti, ko sem si na Dunaju kupil nemški prevod Dila-sove biografije, napisane v zaporu Sremske Mitrovice. Črnogorski oporečnik Titovi avtokraciji se je lotil Njegoševega lika z vso ljubeznijo rojaka in duhovnega sorodnika, kajti z njim je delil ljubezen do svobode in ponos pripadnika rodu, ki se je štiristo let boril proti turškim osvajalcem in ni bil nikoli dokončno premagan. Kot ti povedo v muzeju na Cetinju, imajo tam tolikšno zbirko sovražnih zastav, ki so jih Črnogorci zaplenili na bojnem polju, kakršne ni v vsej Evropi.
Toda vrnimo se na Lovcen. Gora je visoka nekaj več kot 1500 metrov in obvladuje s svojim skalnatimi, kraškimi stenami Boko kotorsko, kar pomeni, da je imela v preteklosti izjemno pomembno strateško pozicijo. Kdor je imel nadzor nad Lovcenom, je imel nadzor tudi nad enim najboljših vojaških pristanišč južnega Jadrana. Zato ni slučaj, da so Italijani, ko so se pogajali s silami Antante za vstop v
prvo svetovno vojno, posvetili prav Lovcenu veliko pozornost, še večjo kot Trstu in našim deželam. Tudi ni slučaj, da je avstro-ogrska mornarica dolgo časa obstreljevala njegov vrh, ki so ga Črnogorci s francosko pomočjo trdovratno branili vse do januarja 1916. Ko sem bil v petek popoldne na njem, je bil zavit v megle, tako da sem samo slutil, kje je Boka kotorska in kje Jadransko morje. Neizbežno razočaranje je lajšala divja slikovitost gorskih pobočij, med katerimi so se vile meglice, kakor v kakšni bidermajerski scenski uprizoritvi.
V Črno goro sem šel, ker me je tja povabil založnik »Nove knjige«, ki je objavila na podlagi zagrebške in beograjske verzije moje študije o »Titu in tovariših«. Moram reči, da je oblikovno morda najbolj posrečena od vseh, kajti besedilo so razdelili v tri zvezke, ki imajo isto platnico z maršalovo fotografijo, a različne hrbte: prvi je rdeč, drugi bel, tretji moder. Da ne bo pomote, je na sredi še rdeča zvezda. Poleg tega presenečenja, me je razveselilo tudi dejstvo, da se je predstavitve v Podgorici, kjer ima založba svojo knjigarno, udeležilo veliko ljudi, z našim ambasadorjem in njegovo hrvaško kolegico na čelu. Prišlo je seveda tudi do živahne diskusije, v kateri je samo neka gospa ubrala kritične tone do Tita in zahtevala od mene, naj povem, ali je bil zločinec ali ne. Odgovoril sem, da zgodovinar ni sodnik, ki bi bil poklican izrekati moralne sodbe, in da ni zmagovalca druge svetovne vojne, ki bi bil povsem neomadeževan. Spomnil sem na Churchilla in na bombardiranje Dresdna, ter na Trumana in na Hirošimo. Seveda je nisem prepričal.
Sicer pa se Črna gora želi čim bolj oddaljiti od svoje jugoslovanske dediščine in se približati Zahodu. Kot svojo valuto ni samo uvedla evra, temveč se je praktično odpovedala cirilici, kar me je še najbolj presenetilo. Mlade gosposke ženske nosijo čevlje z vrtoglavo visokimi petami, kar hoče biti nadvse moderno, da ne govorimo o imenitnih nemških in francoskih avtomobilih, ki jih je videti na podgoriških bulvarjih. Kar je od starega ostalo, so porcije v restavracijah, ki imajo še vedno homerske razsežnosti. In gostoljubnost ljudi.
špeter - Zanimiva razprava na pobudo SKGZ
V Benečiji bi si lahko zastavili višje cilje
Vprašanje namembnosti prispevkov za Slovence v videmski pokrajini
Od leve: Gianni Torrenti, Livio Semolič in Michele Coren
novi matajur
ŠPETER - Kako čim bolj učinkovito uporabiti sredstva, ki so na podlagi 21. člena zaščitnega zakona za Slovence namenjena razvoju ozemlja vi-demske pokrajine, kjer živi slovenska skupnost? O tem so tudi na podlagi bolj ali manj pozitivnih primerov iz preteklosti razpravljali udeleženci tretjega srečanja iz niza z naslovom "Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, instrumenti in dobre prakse za skladen razvoj teritorija", ki ga v Špetru prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza.
Na večeru, ki ga je povezoval deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, je prevladala skupna ocena, da so zlasti od leta 2010 s temi sredstvi (približno 500 tisoč evrov na leto) dosegli nekaj dobrih rezultatov in pomagali malim in srednjim podjetjem (predvsem na kmetijskem in turističnem področju), podprli pa so tudi delovanje krajevnih slovenskih kulturnih društev in organizacij. Ni manjkalo pa žal primerov, ko so občinske uprave ta denar izkoriščale za javna dela ali za druge ukrepe, ki niso bili v skladu z duhom zaščitnega zakona. Med pomanjkljivostmi, ki so prišle na dan pri dosedanjem upravljanju s temi sredstvi, je bila omenjena tudi prevelika razpršenost, zaradi katere je bil končni učinek manjši.
Prav zato je deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti poudaril, da bi si lah-
ko glede na že ugotovljene napake iz preteklosti zastavili višje cilje in razmišljali o bolj ambicioznih projektih, še zlasti zdaj, ko je zaradi zamud pri izplačevanju prispevka na voljo višji znesek. Krajevna skupnost mora določiti svoje prioritete in vanje investirati, novi projekti pa morajo biti taki, da lahko potem uspešno ra-sejo naprej in postanejo neke vrste motor vsestranskega razvoja teritorija. Kar zadeva nove medobčinske zveze (it. kratica UTI), ki bodo po novem namesto
Dobra ocena razpisa, ki ga je v sodelovanju s Kmečko zvezo pripravila gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda
gorskih skupnosti upravljale s temi sredstvi, je odbornik prepričan, da večjih težav ne bo, glede izvajanja same zaščite pa je dodal, da je cilj deželne uprave tudi to, da se ta v določeni meri razširi še na tiste kraje, ki niso del zaščitenega območja, a tam živijo Slovenci. S tega vidika bo gotovo odločilno delovanje osrednjega deželnega urada za slovenski jezik.
Kot zgleden primer uporabe sredstev iz 21. člena zaščitnega zakona je bil naveden razpis, ki ga je na podlagi real-
nih potreb teritorija in v sodelovanju s čedajsko Kmečko zvezo pripravila Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, kot je poudaril njen funkcionar Michele Coren. Nanj se je prijavilo kar 88 kmetovalcev oziroma podjetij, sofinanciranih pa je bilo že 81 naložb. Poleg tega je bil to tudi prvi razpis, pri katerem so bili prav vsi obrazci dvojezični. Izpostavljen je bil tudi dogovor vseh upraviteljev s tega območja, da se ta sredstva izkoristi tudi za obnovo dvojezične šole v Špetru, čeprav je bilo poudarjeno, da bi morali pravzaprav potreben denar zagotoviti iz drugih virov in da to ne sme postati stalna praksa.
O tem, kako so doslej sredstva iz 21. člena zaščitnega zakona uporabili v Kanalski dolini in Reziji, pa je publika lahko izvedela iz pisnega poročila funkcionarja tamkajšnje gorske skupnosti Alessandra Omana. Omenjene so bile tudi številne kulturne povezave s Slovenijo, izdajanje publikacij, tečaji slovenščine, razstave in projekti na turističnem in socialnem področju.
Kar zadeva prihodnost, pa je bila med razpravo izpostavljena predvsem potreba, da se v prihodnje sredstva usmeri v gospodarski razvoj, ki lahko edini omogoči mladim, da bodo živeli in delali na tem območju ter da se tako zaustavi vedno bolj zaskrbljujoč demografski padec. (nm)
VREME OB KONCU TEDNA
Vrzel v zračnem tlaku se ne bo
tako kmalu zacelila
Darko Bradassi
Vrzel v zračnem tlaku, ki je ob spustu arktičnega zraka nastala nad večjim delom Evrope, se ne bo tako kmalu zacelila. Vsaj občasna nestanovitnost se bo zavlekla še nekaj dni, povečini kaže na spremenljivost, tudi z vmesnimi sončnimi obdobji, lahko daljšimi, toda občasno bo lahko padlo tudi nekaj kapelj dežja, mestoma v obliki ploh in bo za ta čas v glavnem, zlasti ponoči, razmeroma hladno. Šlo bo bolj za marčevsko vremensko sliko. Hladen višinski zrak namreč v tem času, ko so sončni žarki že močni, pa čeprav bodo v prihodnjih dneh v glavnem le občasni, precej destabilizira ozračje. Kopasti oblaki pa prinašajo večjo razgibanost in mestoma lahko padavine. Nekoliko verjetnejše bodo sicer predvidoma danes, manj pa jutri in v soboto. To-

da nebo bo pogosto vsaj delno prekrito z oblaki. V noči na nedeljo pa se bo obrobno dotaknila naših krajev oslabljena hladna vremenska fronta, ki bo po vsej verjetnosti prinesla dodatno delno poslabšanje, toda njen vpliv na vreme pri nas je zaenkrat še nekoliko negotov. V nedeljo kaže vsekakor po zdajšnjih izgledih na nezanesljivo vremensko sliko z vsaj občasnimi padavinami in vmesno spremenljivostjo. Vse te dni bo občasno pihala šibka burjica, temperature pa ne bodo ravno visoke.
Včerajšnja hladna vremenska fronta, povezana s severnim ciklonskim območjem severno od Alpskega grebena, je prinesla občutno poslabšanje, ki je bilo najbolj izrazito v gorah. Kot smo pisali na spletu, je v severnih goratih predelih mar-
sikje močno snežilo, padavine, deloma plohe in nevihte, tudi močne, pa so se pojavljale zlasti v predalpskem pasu, v prvih popoldanskih urah pa je bilo ob morju še v glavnem suho. Nastala je izrazita kon-trapozicija med okrepljenimi toplimi in vlažnimi jugozahodnimi tokovi ter hladnim severnim zrakom. Nevihtna črta se je zato sprva zadrževala v severnejših predelih in se je šele kasneje spuščala.
Ob 12. uri je radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu namerila na višini 1500 metrov v prostem ozračju temperaturo +1 stopinje Celzija, ničta izoterma pa je bila na višini 1535 metrov. Ozračje je bilo za okrog 4 stopinje Celzija hladnejše od normalnosti, toda je treba poudariti, da je bil najhladnejši zrak tedaj še precej bolj severno.
Danes bo še prevladovalo oblačno vreme, ponekod bo lahko padlo nekaj kapelj dežja, lahko nastane tudi kakšna krajevna ploha. Pihala bo zmerna burja, razmeroma hladno bo. Čez dan bo nekaj več spremenljivosti in bodo možne delne razjasnitve. Jutri in v soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in manjšo možnostjo občasnih krajevnih padavin. Občasno bo pihala šibka burja, v soboto popoldne bo zapihal šibak jugozahodnik. Čez dan bo ne-
koliko topleje, noči pa bodo še razmeroma mrzle. V noči na nedeljo in v nedeljo kaže na povečano spremenljivost z možnostjo občasnih krajevnih padavin. Pihala bo šibka do zmerna burja in bo spet za kakšno stopinjo Celzija hladneje. Od ponedeljka kaže na postopno sta-novitnejše in nekoliko toplejše vreme. Toda o tem več v ponedeljek na spletu.
Na sliki: hladna vremenska fronta se je včeraj od severozahoda spuščala proti nam
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. aprila 2016
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Non dirlo al mio capo 23.30 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 L'erba dei vicini
23.25 Gazebo
RAI4
12.40 Atlantis 14.30 Teen Wolf 15.15 0.40 Fairy Tail 15.4017.15 Numbers 17.10 Novice 17.55 Flashpoint 19.25 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.50 Mad Men
RAI5
RAI MOVIE
sión prohibida 15.05 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 16.05 Serija: Provaci ancora prof 17.45 Novice 17.50 23.00 Nad.: Il com-missario Rex 19.30 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Serija: Una scatenata coppia di sbirri
_RETE4_
6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Chi uccidera Charley Varrick? (akc., '73) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte
13.35 23.25 Lo stato dell'arte 14.05 Le Al-pi viste dal cielo 15.00 Attenborough, una vita per la natura 15.55 Munch, l'urlo arri-vato fino a noi 16.50 19.55 I predatori dell'arte perduta 17.35 Memo - L'agenda culturale 18.30 Novice 18.35 20.45 Passepartout 19.00 This is Opera 21.15 Glasba 22.50 Short Stories
14.30 Film: Rocky III (dram., '82, i. S. Stallone) 16.15 Film: Flashdance (dram., '83, i. J. Beals) 17.55 Novice 18.00 Film: Vendetta (akc.) 19.40 Film: La settimana bianca (kom., It., '80) 21.15 Film: Mr. & Mrs. Smith (akc., '05, i. B. Pitt, A. Jolie)
23.20 Film: Oltre le colline (dram., '12)
RAI PREMIUM
11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pa-
21.15 Film: The Bourne Supremacy (akc., '04, i. M. Damon)23.40 Film: Il debito (tri-ler, '10, i. H. Mirren)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 23.30 Film: Il dilemma (kom., '11, i. V. Vaughn)
_ITALIA1_
6.35 Risanke 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e \\\u00BD 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Le Iene Show
_IRS_
12.40 Film: L'insegnante viene a casa (kom., It., '78) 14.30 Film: Il pentito (det., It., '85) 16.50 Film: I 4 tassisti (kom., '63) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: L'amore ha due facce (rom., '96, i. B. Streisand, J. Bridges) 23.30 Adesso cinema! 23.55 Film: On the Road (dram., '12, i. K. Stewart)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente
_lazd_
6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Il Rossetti 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
_CIELO_
12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15
Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Rob-B-Hood (akc., '06, i. J. Chan) 23.30 Film: Fruits of Passion (dram.)
_DMAX_
12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 15.05 River Monsters 15.55 Come an-dra a finire? 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Pro-va a prenderli 19.30 Banco dei pugni 22.55 Street Custom Las Vegas
SLOVENIJA1
6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Dok.: Slovene's - Slovenci 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji 14.30 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet
SLOVENIJA2
7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 19.00 Risanke in otroške odd. 9.35 Dok. film: Šifra: pustolovščina - Haiti 10.15 Na lepše 10.55 Kino fokus 11.10 Dobro jutro 14.30 Čas za Manco Košir 15.35 Slovenski magazin 16.00 Dok.: Diagonala norcev - Telo na preizkušnji 17.00 Halo TV 17.50 Kviz: Vem! 18.25 10 domačih 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok. film: Cinema Komunisto 22.15 Film: Kar brez skrbi (kom.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 17.15, 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 14.45 22.30 Lynx Magazine 15.15 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.20 Dok.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.25 Webolution 18.00 23.45 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Poročno potovanje po italijansko (kom.) 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Med valovi
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 9.00 Serija: Morske deklice - H2O 10.0016.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 15.35 Nad.: Italijanska nevesta 16.3018.55, 22.30 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 23.05 Serija: Nepremagljivi dvojec
_KANAL A_
7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 Serija: Nezmotljivi čut 8.45 15.05 Serija: Goldbergovi 9.1512.15 Risanke 9.4010.50, 12.00 Tv prodaja 9.55 14.10 Serija: Puščica 11.05 Nan.: Odvetnik z ulice 13.05 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 15.40 Film: Starševstvo (kom.) 20.00 Big Brother 21.00 Nogomet: UEFA Liga Evropa, Villarreal - Liverpool 23.00 V živo iz hiše Big Brother 23.30 UEFA Liga Evropa: vrhunci dneva
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.25 23.20 Serija: Lov na osumljenca 13.20 21.20 Bilo je nekoč 14.35 Ellen 15.30 Serija: Havaji 5.0 16.25 Nad.: Esperanza 17.40 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.45 21.00 Danes 19.15 Vreme in
_ Č k .,	VREDNO OGLEDA
NR Četrtek, 28. aprila	-
Lm Rai movie, ob 21.15
Mr and Mrs Smith
ZDA 2004 Režija: Doug Liman Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie
John in Jane Smith sta poročen par. Živita v predmestju, na videz precej dolgočasno življenje. Vsak od njiju pa ima veliko skrivnost gospod in gospa Smith sta namreč dobro plačana in izjemno učinkovita morilca, ki delata za konkurenčni agenciji. Vse lepo in prav, dokler ju najamejo, da se znebita drug drugega. Takrat se pravzaprav začne prava zabava. Rezultat je dober akcijski celo-večerec, v katerem bosta John in Jane postavila na preizkušnjo svoje veščine in seveda tudi poročno zvezo.
Za film v katerem sta se Brad in Angelina tudi v resnici zaljubila, sta prejela vsak po dvajset milijonov dolarjev.
šport 19.25 Glej, kdo kuha 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Od table do računalnika; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classi-fica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e so-cieta; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Gostja prvega dela Studia D po 11.00 bo Nataša Kogoj, izkustvena družinska terapevtka in NLP trenerka, ki bo spregovorila o svojem delu in izkušnjah z ljudmi. V oddaji Pisani svet podobe ob 18.00 bo govor o aprilskem, letos že 53. Mednarodnem sejmu mladinske knjige v Bologni. Prelistali bomo zanimivo publikacijo z naslovom Zigaina e Pasolini in scena/Zi-gaina in Pasolini na sceni, ki jo je uredila Francesca Agostinelli in je pravkar izšla pri založbi Forum. Bogato opremljena knjiga je izšla ob razstavi in prvi obletnici smri umetnika ter intelektualca Giuseppa Zigaine, obravnava pa prijateljsko vez oziroma umetniško sodelovanje s Pier Paolom Pasolinijem na področju filmske umetnosti. Gost osrednje rubrike Sveže na paleti bo slikar Edi Žerjal, s katerim bo tekla beseda o razstavi novejših del v Občinski galeriji v Trstu z naslovom Potovanje.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f |
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Četrtek, 28. aprila 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
& C
DUB LIN o- V
Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ci-klonsko območje. Izrazita hladna fronta bo popoldne in zvečer prešla Slovenijo. Za njo bo k nam pritekal občutno hladnejši zrak.
Prevladovalo bo spremenljivo vreme. Ponoči in zjutraj bodo temperature sorazmerno nizke; v hribih pod lediščem, po nižinah pa blizu ledišča. V zatišnih legah bo tudi po nižinah lahko zmrzovalo. Na obalnem območju bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo omejila padec temperature, ker bo premešala ozračje. Popoldne bodo pihali krajevni vetrovi.
Danes bo pretežno oblačno, v severovzhodni Sloveniji bo povečini suho, drugod bodo občasno še rahle padavine. Zjutraj bo predvsem na Notranjskem in Gorenjskem snežilo, čez dan se bo meja sneženja dvigala. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 5 do 11, na Primorskem do 15 stopinj C.
Spremenljivo vreme bo z nekoliko višjimi temperaturami. Na obali bo pihala zmerna burja.
Jutri bo v zahodni Sloveniji občasno delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo.
2000 m ...........-6
2500 m ...........-9
2864 m..........-12
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 6,5 in v gorah 7,5.
Nogometni finale z Alicio Keys V Severni Koreji replika palače v Seulu
MILANO - Dobitnica grammyja, ameriška pevka Alicia Keys, bo konec maja v okviru finala nogometne lige prvakov v Milanu predstavila svoje pesmi z novega albuma. Novico je v torek zvečer potrdila kar 35-let-na pevka sama. Liga prvakov bo s tem doživela kar dve premieri. Nove ne bodo le pesmi, prvič v zgodovini lige bo v okviru odprtja dogodka v živo nastopil tudi pevec. »To bo veličasten trenutek v zgodovini, ki bo pokazal duh skupnega, ki si ga delimo. Pri tem ni pomembno, kje živimo in kdo smo,« je dejala Keysova in dodala: »Počaščena sem, da bom del tako priljubljenega dogodka.« Finale lige prvakov bo 28. maja na milanskem stadionu Giuseppe Meazza.
SEUL - Severna Koreja na vojaškem vadišču v bližini Pjong-janga gradi repliko Modre hiše, predsedniške palače v Seulu. V južnokorejski vojski domnevajo, da jo bodo uporabili za propagando in jo vrgli v zrak. Domnevajo, da bodo Se-vernokorejci uprizorili lažen napad na Modro hišo, v katerem bodo za tarčo uporabili njeno repliko, ki je velika za polovico izvirnika. Na vadišče so že pripeljali 30 kosov topniškega orožja. Severna Koreja zaostruje odnose z južno sosedo, medtem ko se pripravlja na prvi kongres vladajoče Delavske partije po skoraj 40 letih. Kongres se bo začel 6. maja.
kitajska - Družbene spremembe
Eksplozija debelosti med podeželsko mladino
PEKING - Na Kitajskem je zaradi družbeno-ekonomskih sprememb z veliko hitrostjo narasel odstotek debelosti pri podeželski mladini. Kot ugotavlja študija, ki so jo objavili v publikaciji European Journal of Preventive Cardiology, je bilo v letu 2014 debelih 17 odstotkov dečkov in devet odstotkov deklet, mlajših od 19 let.
Študija je zajela skoraj 28.000 učencev oz. študentov v pokrajini Shandong, in sicer v obdobju 29 let, raziskovalci pa so uporabili podatke šestih vladnih raziskav med podeželsko mladino v tej pokrajini. V letu 2014 je bilo debelih odstotek več deklic in dečkov kot v letu 1985. Dejstvo, da je debelih več dečkov kot deklic, gre pripisati tradicionalno večji naklonjenosti sinovom na kitajskem podeželju. To pomeni, da so dečki verjetno deležni več družinskih virov.
Študija sicer krivdo za porast de-
belosti pripisuje hitrim družbeno-eko-nomskih spremembam in spremembam v prehrani, ki so vodile v večji vnos kalorij in manjšo telesno dejavnost. Tradicionalna kitajska prehrana se je spremenila v hrano z visoko vsebnostjo maščob, visoko energetsko gostoto in nizko vsebnost vlaknin.
»Gre za najhujšo eksplozijo otroške in najstniške debelosti, kar sem jim bil kdajkoli priča,« je ob objavi študije izjavil Joep Perk iz Evropskega društva za kardiologijo. Raziskovalci pa so ob tem pristojnim oblastem priporočili obširne strategije, vključno z rednim spremljanjem telesne teže mladine, izobraževanjem o prehrani in fizično dejavnostjo.
Raziskovalci so sicer v študiji uporabili višji indeks telesne mase, to je razmerje med telesno težo in višino, kot ga uporablja Svetovna zdravstvena organizacija.
brazilija - Letos
Že 91.000 primerov okužb z ziko
BRASILIA - V Braziliji je z virusom zika trenutno okuženih več kot 91.000 ljudi, trije so zaradi virusa, ki ga prenašajo komarji, umrli, je včeraj sporočilo brazilsko ministrstvo za zdravje. Med 3. januarjem in 2. aprilom so zabeležili skupaj 91.387 sumov na okužbo z ziko, največ na revnem severovzhodu države, kjer je bilo sumov na okužbo 30.286. Med okuženimi je tudi 2844 nosečnic, a za zdaj ni mogoče ugotoviti, koliko bi jih lahko rodile otroke z mikrocefalijo.
Virus je nevaren za nosečnice oz. plod, saj strokovnjaki po nedavnih ugotovitvah soglašajo, da lahko povzroči mikrocefalijo, stanje, ko se otroci rodijo z nenormalno majhno glavo, pa tudi Guil-lain-Barrejev sindrom, ki povzroča ohromitve.
Kljub obširnim raziskavam je o ziki še vedno znano le malo. Niso znane vse vrste komarjev, ki ga prenašajo, ni jasno koliko časa preživi v človeškem telesu ter kakšna je možnost okužbe prek spolnih odnosov. Prav tako neznanka ostaja celoten nabor bolezni oz. motenj, ki bi jih lahko povzročal. Zdravila ali cepiva za virus, ki pri večini okuženih povzroči le blage simptome, ni.
Epidemija zike je Brazilijo in druge države Latinske Amerike zajela pred meseci. Do tedaj je do izbruhov bolezni prihajalo le v Afriki. V Braziliji so poleg tega zabeležili tudi ogromen porast primerov mrzlice denge, ki jo prav tako širijo komarji. Okuženih je 802.429, kar je slabih 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
unesco - Po letu v rokah skrajnežev IS
Palmira kljub škodi ohranila avtentičnost
PARIZ - Unesco je včeraj sporočil, da je starodavno sirsko mesto Palmira, ki je bilo skoraj leto dni v rokah skrajnežev Islamske države, v njihovih rokah utrpelo veliko škodo, a je uspelo ohraniti velik del svoje avtentičnosti in celovitosti. Unesco je v Palmiro, ki je del svetovne dediščine, poslal strokovnjake z nalogo, da ugotovijo škodo, ki jo je povzročila IS. Strokovnjaki so v spremstvu modrih čelad v mestu, ki ga je režimskim silam predsednika Bašarja al Asada uspelo znova zavzeti prejšnji mesec, preučili tako muzej kot arheološko najdišče.
Kot je v izjavi za javnost zapisal Unesco, so v muzeju ugotovili, da je večina kipov in sarkofagov, ki so bili preveliki, da bi jih spravili na varno, ostala brez obrazov, z razbitimi glavami ali so bili razbiti nasploh. Na arheološkem najdišču pa so strokovnjaki dele veli-
ke starodavne avenije našli nedotaknjene, kot tudi dvorišče tamkajšnje agore. Videli pa so tudi do črepinj razbita slavolok in tempelj Baal Šamin. Z minuto molka so se ob obisku Palmire poklonili žrtvam, ki so jih skrajneži ubili na javnih usmrtitvah v rimskem amfiteatru. Nekatera nahajališča so si lahko strokovnjaki ogledali le od daleč, saj tam še niso končali razminiranja.
Celotno poročilo o Palmiri bo Unesco predstavil na letnem srečanju odbora za svetovno dediščino, ki bo julija v Turčiji. Sicer pa bo v sirsko mesto poslalo še eno strokovno misijo, ki si bo nastalo stanje ogledala podrobneje. Palmira, starodavno kulturno in trgovsko središče, leži severovzhodno od Damaska. Do izbruha vojne marca 2011 je bila s svojimi monumental-nimi ruševinami ena ključnih turističnih destinacij v Siriji.