;
\ftt- J>'	r-*«
' Pottnina platana t gutorlnl.	IZHAJA	VSAK	'fORKK,	CETRTJKK	IN	SOBOTO. Vi. 1930’	Ona	pogamanl	BwflM	Pia 1'50.
TRGOVSKI LIST
Časopis sa trgovino, Industrijo lit obrt
naročnina za Jugoslavijo: oeini©t.T>n 180 Din, za % leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne 13. junija 1935.	štev. 67.
T-Mitazifa o osmi
vefcsiti
Dne 1. junija je bila v Nišu glavna letna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug uslužbencev kr. Jugoslavije. Poročali smo že, kako velik uspeh je dosegla Zveza in pri njej včljanjene zadruge v lanskem letu. Seveda pa smo tudi podčrtali, da ti uspehi niso bili doseženi iz lastne sile, temveč le na podlagi neverjetnih davčnih privilegijev in drugih bonitet, ki jih te uživajo.
. Očividno pa je ta, sicer nezasluženi uspeh stopil nekaterim v glavo in tako piše neki g. V. S, v Mariborskem večerniku »Jutra« silne slavospeve na Zveze in njene članice. Med drugim se je povzpel celo do teh fantastičnih tirad: »Vse te zadružne organizacije reprezentirajo danes ogromne milijarde narodnega premoženja, obenem pa so nosilec nov® svetovne gospodarske ideologije, ki ima nalogo, da na razvalinah kapitalističnega gospodarskega sistema in kot protiutež proti utopističnemu kolektivizmu ustvari nov zadružni gospodarski sistem. To, kar je zadružništvo vsega sveta, in zlasti pri nas v Jugoslaviji, ustvarilo dosedaj, so samo prve male etape v borbi proti vsemogočnemu velekapitalu. A gotovo je, da tvori danes zadružništvo osmo velesilo sveta«.
In potem na naš naslov te ljubeznivosti: »Samo oni, ki stoje okameneli in zakrknjeni v preteklosti in si zapirajo oči pred nujnim razvojem, svetovnega ekonomskega in socialnega življenja, ne morejo ali noče-“ jo tega razumeti in se vživeti v novo dobo, katere razvoj so pospešile svetovna vojna in njene strašne posledice ... Kdor se danes spušča v borbo proti zadružništvu, ta je slep kakor Don Kihot, ki se je obesil na kolo vetrnega mlina <
Kar odkrito priznamo, da smo v resnici okameneli, ko smo čitali te neverjetne fantazije navdušenega gospoda člankarja.
Najprej smo okameneli, ko smo zvedeli, da reprezentirajo te zadružne organizacije ogromne milijarde narodnega premoženja. Nismo mislili, da nain bo člankar sam dal tako tehten razlog za našo staro osnovno zahtevo, da treba nabavljalne zadruge ob-dačiti kakor vse druge samostojne trgovine. Ogromne milijarde narodnega premoženja imamo tu, finančni minister pa se tru<a, kako bi dobil skupaj eno milijardo za jSrena dela v vsej državi. Naj vendar seže po teh ogromnih milijardah, pa bo takoj tu dovolj denarja! Dvakrat greh pa bi bil, če bi ostale te milijarde neobda-čene; ko mora plačati po 1000 Din in več davka že najmanjši branjevec.
Še manj pa razumemo, da nabavljalne zadruge s svojimi ogromnimi milijardami ne priskočijo na pomoč našemu kreditnemu zadružništvu, ki preživlja že vprav obupno težko krizo. Saj ni treba niti ene cele milijarde in vse naše kreditne zadruge bi imele več ko dovolj denarja, da zmesta zadovolje vseh zahtevam svojih upnikov. Zakaj vendar ni zadružna misel pri voditeljih nabavljalnih zadrug tako močna, da bi nudili to pomoč?
In okameneli smo, Jro smo slišali, da so nabavljalne zadruge nosilke nove svetovne gospodarske ideologije, ki bo na razvalinah kapitalističnega sistema zgradila nov zadružni sistem! Kje pa je vendar skrita ta nova ideologija, ki bo razvila tako čudovito moč? Privilegiji, od katerih žive nabavljalne zadruge, vendar niso nič novega in boj naprednega Človeštva je šel vedno za tem da se privilegiji odpravijo, ne pa ohranijo. Zakaj se tudi nabavljalne zadruge ne uvr-ste v te res napredne skupine ljudi, temveč vztrajajo na svojih privilegijih?
Pa tudi nad razvalinami kapitalističnega sistema, ki jih pripravljajo nabavljalne zadruge, smo okameneli. Kajti doslej vemo samo to, da nabavljalne zadruge kupujejo blago od velekapitala in tudi od manjšega kapitala in da tudi same zbirajo kapital ter so že nabrale ogromne milijarde, ka-
kor pravi pisec, nikjer pa še nismo prav nobene besede brali o boju nabavljalnih zadrug proti velekapitalu. Nasprotno smo le brali o silni konkurenci nabavljalnih zadrug malim trgovcem in obrtnikom, o propadanju našega srednjega stanu zaradi te konkurence? Ali naj bo to boj proti velekapitalu, kateremu dajejo zadruge zaslužek ali pa njih boj proti srednjemu stanu!
Nismo pa okameneli ko smo brali stari trik, da člankar nabavljafno zadružništvo istoveti s pravim zadružništvom, ker se pač sicer, privilegiji ne bi mogli utemeljiti. 2e tolikokrat pa smo v tem pogledu jasno in precizno povedali, da naš boj proti pri-
V ponedeljek je bila plenarna seja beograjske trgovinske zbornice, na kateri se je razpravljalo o celi vrsti vprašanj, ki zelo zanimajo tudi naše trgovstvo. Iste težave, ki tarejo slovenske trgovce, tarejo tudi beograjske in zato je upati, da bo mogoče s složnim sodelovanjem vsega jugoslovanskega trgovstva te težave tudi odpraviti.
Sejo zbornice je vodil Milutin Stanojevič, ki je po otvoritvenih formalnostih podal besedo generalnemu tajniku zbornice Marodiču, da poroča o potrebi
reorganizacije davčnih odborov.
Naloga davčnih odborov je, da na podlagi osebnega poznavanja razmer poedi-nih davkoplačevalcev odmerijo pridobnino. V mestih, v katerih je sedež zbornic,, volijo davčne cdbore zbornice, ker pač te najbolj poznajo ljudi, ki morejo z uspehom izpolnjevati svojo dolžnost v davčnih odborih. V drugih krajih pa volijo člane davčnih odborov občine in zato se dostikrat dogodi, da ocenjujejo dohodke trgovca ljudje, ki ne poznajo trgovskega posla niti razmer trgovca. Posledica tega je, da je trgovstvo z delom davčnega odbora v Beogradu zadovoljno (kakor je tudi zadovoljno ljubljansko trgovstvo z delom ljubljanskega davčnega odbora — op. ured.l, da pa vlada proti delu podeželskih davčnih odborov veliko nezadovoljstvo. Zato so zbornice večkrat zahtevale, da se prenese imenovanje davčnih odborov na obvezna trgovska združenja. Vse kaže, da je za ta predlog v zadnjem času v finančnem ministrstvu mnogo razumevanja ter da bo v kratkem tudi uzakonjen, bodisi, da bodo združenja direktno imenovala člane davčnih odborov ali pa le posredno, da bi namreč združenja predlagala občinam kandidate ter bi občine iz predloženih kandidatov imenovale člane.
Reorganizacije pa so potrebni tudi reklamacijski odbori
V reklamacijskih odborih je zastopan le neznaten del krajev z njihovega velikega področja. Zato se redno dogaja, da odločajo o pritožbah davkoplačevalcev ljudje, ki prav nič ne poznajo razmer, v katerih žive pritožniki. Zato so zbornice že večkrat predlagale, da se izvoli po več namestnikov, ki bi prisostvovali sejam reklamacijskega odbora, kadar bi se razpravljalo o pritožbah iz njihovega kraja. Na ta način ne bi trpela ekspeditivnost reklamacijskih odborov, obenem pa bi se reševale pritožbe davkoplačevalcev pravilno. Posrečilo se je tudi, da se na področju zbornic v Beogradu in Novem Sadu že tako postopa. Toda potrebno je, da se , to uzakoni in da bodo potem v vsej državi
reorganizirani reklamacijski odbori v tem smislu.
(Pri tej priliki bi le še omenili, da bi ljila potrebna reorganizacija reklamacijskih odborov tudi v tem smislu, da bi se povečalo število zastopnikov gospodarskih stanov,
vilegijem nabavljalnih trgovin in zadružnih krčem ne velja tudi zadružništvu kot takemu, da nam ni treba dodajati še posebnih izjav.
Mogoče, da postane zadružništvo še osma velesila, o čemer fantazira člankar, toda le s pogojem, če ne bo raatla njegova sila zaradi privilegijev na račun splošnosti, temveč zaradi lastnih prednosti in zaradi lastne sile. V tem je napredek zadružništva in zato so pravi zadružniki v boju proti privilegijem na naši strani, ne pa na strani onih, ki kljub ogromnim svojim milijardam ne izpolnjujejo svoje državljanske davčne dolžnosti v tej meri, ko drugi.
ker je denes davčna uprava v reklamacijskem odboru premočno zastopana. Tudi v tem pogledu naj bi nastopila beograjska zbornica! Op. uredništva.)
V	debati se je soglasno odobril ta referat, obenem pa so govorniki opozarjali še na druge težave. Zlasti so grajali, da davkoplačevalci nikdar natančno ne vedo, koliko davka morajo še plačati. Tudi davčne knjižice niso vedno jasne.
Predsednik Stanojevič je pripomnil, da je upati na ugodno rešitev vseh teh zahtev, ,ker kaže finančni minister veliko pripravljenost, da ustreže zahtevam trgovcev.
Daljša debata se je razvila tudi zaradi
veleprodajalnire jnTa-Iao.
Historiat te prodajalnice je na kratko naslednji. Ta' veleprodajatnica je najprej zaprosila Zbornico, da ji izda potrdilo o sposobnosti za ustanovitev veleprodajal-nice. Zbornica je to prošnjo odklonila, ker ni v pravilih družbe ustanavljanje detajlnih trgovin. Družba se je nato pritožila na upravo mesta Beograda, ki pa je njeno pritožbo odbila na podlagi uredbe o prepovedi ustanavljanja velikih veleprodajal-nic. Pfoti tej odločbi se je družba pritožila na trgovinsko ministrstvo, ki je 'iz formalnih razlogov tudi odbilo pritožbo. Družba je namreč zaprosila za dovolitev več pro-dajalnic, po mnenju ministrstva pa je potrebna za vsako prodajalnico posebna prošnja. Proti odloku ministrstva se je pritožila družba na državni svet, ki je razveljavil odlok trgovinskega ministrstva, ker se iz čisto formalnih razlogov ne more nikomur odreči pravica za delo.
Sedaj ne preostaja nič drugega, kakor da se počaka, kako bo družba dokazala, da »njena veleprodajalnica ni trgovina velikega obsega niti magacin«, ker so te po uredbi prepovedane.
Nato se je razpravljalo
o obdačenju detajlnih trgovin delniških družb.
Ugotovilo se je, da plačujejo te trgovine mnogo premalo davka. Tako plačuje Bafa za svojih 120 trgovin samo 130.655 Din davka. Zbornica je zato že zahtevala, da se te detajlne trgovine delniških družb ob-dačijo s pridobnino prav tako ko vse druge trgovine. Obdačijo pa se naj ne na podlagi bilance centrale, temveč po odmeri davčnih odborov.
Poleg tega je zbornica zahtevala, da se pravnim osebam in v prvi vrsti delniškim družbam sploh prepove opravljanje trgovskih poslov, kakor so jim prepovedani obrtniški posli. Isti razlogi, ki so napotili zakonodajalca, da je prepovedal tem družbam opravljanje obrtniških poslov, so tudi za prepoved trgovskih poslov.
Debata o tem predmetu se je nadaljevala še naslednji dan ter se je v debati zlasti govorilo
o destruktivnem delu tujega kapitala.
Tako je Kosta Vukadinovič obširno govoril, kako slabe posledice ima .za naše
gospodarstvo delovanje tujega kapitala, ki nastopa pod raznimi jugoslovanskimi imeni. Zalibog so mnogi naši ljudje zaradi dnevnic in tantiem omogočili tujemu kapitalu, da se razširi pri nas. Ta tuja podjetja plačujejo družbeni davek na podlagi svojih bilanc, ki pa kar redno izkazujejo izgubo. Zato je potrebno, da se tuje delniške družbe obdačujejo s pridobnino prav tako ko trgovine samostojnih trgovcev.	-
V	debati so mnogi govorniki ostro nastopili proti onim našim ljudem, ki s svo-’ jim imenom omogočajo delo tujih družb. Proti tem ljudem bi bilo treba nastopiti z vso odločnostjo. Končno se je v debati poudarjalo, da je Bafa uničil čevljarje m uničuje sedaj opankarje, »Ta-Ta« pa bo uničila male trgovce. Zadnji čas je zato, da se tudi z vladne strani nekaj stoji za zaščita .obrtnikov in trgovčev pred prodajalnami in* delavnicami tujih delniških družb, ........................... ,
Ko je podal predsednik Stanojevič še. poročilo o stanju kmetijstva na področju zbornice, je referiral zbornični svetnik Kostič
o stanju naše zunanje trgovine.
Zaradi raznih omejifev v tujini trpi silno naš izvoz. Zlasti govori 'o avtarkični politiki Avstrije ter se koncem svojega referata zavzema za uvedbo predvojnega sistema svobodne trgovine. V debati se je naglašalp, da samo platonična prijateljstva’ med državami nimajp nobene prave cene. Zlasti bi bilo želeti, da bi se odnošaji ž našimi prijatelji in zavezniki zboljšali tudi glede gospodarskih stikov, ker bi to znatno utrdilo tudi našfe politične zveze. Pijbtj državaim pa, ki ovirajo ndš izvoz, je treba odgovoriti z enakimi uktepi.
Nato je bila seja zbornice zaključena.
Za zaščito domače industrije proizvodnje furnirja
Zagrebški listi so začeli ponovno zahtevati, da se prepove uvoz tujih furnirjev, ker se ti proizvajajo doma v zadostni količini in tudi dobri kakovosti. Uvoz furnirjev bi se smel dovoliti le proti posebnim uvoznim dovoljenjem. To je tem bolj potrebno, ker je domača proizvodnja tako velika, da preostaja celo dosti furnirja za izvoz. Zlasti bi bilo treba prepovedati izvoz orehovih in hrastovih furnirjev, izdelanih iz klad, ki so bile kupljene pri nas za nizko ceno, nato pa se uvažajo iz teh izdelani furnirji za visoko ceno. Domači proizvajalci furnirjev so zato zahtevali od finančnega ministrstva, da omeji uvoz furnirjev, a je finančno ministrstvo mnenja, da zaradi veljavnih trgovinskih pogodb tej zahtevi ne more ustreči. Mnenja pa smo, da veljavne trgovinske pogodbe ne morejo biti nobena prava ovira, saj se tudi druge države ne ozirajo na te pogodbe, kadar omejujejo uvoz našega blaga.
Odločba o gostilniških radijskih aparatih
Ministrstvo za trgovino in industrijo je zaradi mnogih vprašanj, ali smejo gostilne imeti glasbene instrumente, izdalo odločbo, ki obsega naslednje pojasnilo:
Določila členov 56. in 58. t. 4. pravilnika
o	gostinskih obratih, ki točijo alkoholne pijače, zahtevajo v zvezi s tar. št. 99 taksne tarife v zakonu o taksah za vse glasbene in pevske večere in koncerte, ki se prirejajo za zabavo, za vse plese in veselice posebno dovolitev. Vsaka glasba je torej všteta v to določilo takrat, če ima značaj prireditve. To pa določa delovanje glasbenikov v lokalu ter pobiranje vstopnine, prostovoljnih prispevkov ali dodatkov pri cenah jedi in pijač. Ako ne delujejo glasbeniki (muzičari) niti se ne doplačuje, tedaj tudi ni prireditve v smislu pravilnika. Odobritvi ali dovolitvi j© torej zavezana samo instrumentalna glasba, nikakor pa ne avtomatska, gramofonska ali radijska. Lastnik obrata pa mora prositi dovoljenja za prireditve, ki se poslužijo teh instrumentov.
ZaUUvt	6eo$cafekiU
Potrebna je reforma davčnih in reklamacijskih odborov — Detajlne trgovine delniških družb naj se obdačijo kakor vse druge trgovine — škodljiv vpliv tujega kapitala.
IC	dciavhihtdofau/atn f«
Ob intervenciji slovenskih senatorjev i«. poslancev pri prometnem ministru glede premogovnih dobav iz slovenskih rudnikov poroča »Jugoslovenski Lloyd« o podobnem položaju premogovnikov v Savsk* banovini, ki bi bili z redukcijo državnih dobav premoga za železnice resno ogroženi. V zanimivem članku pozdravlja, praktično delovanj® zastopnikov Dravske banovine in objavlja razloge za intervencijo, ki so jih pred kratkim našteli slovenski listi. Kakor smo V* našem listu že poročali, namerava ministrstvo postopoma oddati vse železniške do-b*ve premoga samo državnim podjetjem, tako da. bi letos naše rudarsko delavstvo zbog manjše oddaje premoga znova izgubilo okrog 60 tisoč delovnih,ur, to je nad 12, milijonov dinarjev zaslužka. Navedli smo tudi predloge, kakšna naj bo protekcija državnih premogovnikov, dame bi po nepotrebnem škodila obče koristnim zasebnim podjetjem kakor tudi delavstvu in interesom države.	:	-
-	Podobno kakor v, Dravski banovini bi ogrožala redukcija državnih dobav tudi zasebne premogovnike Savske; banovine. Poročevalec zahteva zaradi tega izpremembo vidika za te nabave in predlaga zlasti, naj se premog nabavlja v prvi vrsti v tisti pokrajini, kjer se namerava uporabiti, ne pa kakor doslej — ko nabavlja zagrebška že-
lezniška direkcija od savskih premogovnikov samo 27 odstotkov kuriji vseh ostalih 73 odstotkov pa dovaža iz najoddaljenejših krajev, države., Nova redukcija teh dobav bi sedanje slabo Stanj® savskih rudnikov ob-: čutno poslabšala.
Cene premoga so že zdaj za 50°/o nižje od cen iz 1. 1924. in je vsako nadaljnje znižanje nemogoče. Padajoči odjem je vrgel cene pod mero rentabilnosti ter se že dolgo več ne izkorišča vsa kapaciteta podjetij.. Premogovniki , so zato že lani predložili oblastvom svoje kalkulacije in dokaze, da' se cene nikakor ne morejo še dalje znižati. Tem manj je torej razumljivo, da zahteva prometno ministrstvo znova redukcijo cen pri premogu za 8 ter pri lignitu za 10 odstotkov. Kajti v tem času je jasno, da bi vsa škoda redukcije padla na rame delavstva, ki je itak prisiljeno delati z minimalnimi mezdami. V sami Savski banovini pa bi to znižanje cen pomenilo izgubo 1,7 milijona dinarjev. Ako prištejemo še redukcijo kontingenta, bi se mezde zmanjšale še za nadaljnjih en milijon dinarjev. Hkratu z delavstvom bi bil od take redukcije ogrožen tudi obstanek mnogih podjetij. Poskusi državne štednje naj se. zato usmerijo primerno važnosti tega vprašanja, ki ni zgolj socialno in gospodar^hp, pkonpmskO, temveč tudi obrambno vprašanje državei
t Janez Nemetz
V	visoki starosti je umrl v Murski Soboti Janez Nemetz, trgovec z mešanim blagom. Pokojnik je bil daleč naokoli znan kot gdljčen trgovgg te.r značajen mož... Kil je eden onih naših starih korenin, ki so vedno postavili celega moža. Pokojni Janez Nemetz pa je bil tudi zaveden trgovec, ki je vedno z vso vnemo deloval za napredek trgovskega stanu. BiL je prvi podpredsednik Združenja trgovcev v Murski Soboti, kar jasno, dokazuje, kako velik ugled je užival v trgovskih krogih.
Slovensko trgovstvo ga bo ohranilo v hvaležnem spominu! -
rim
mm
w/o&M4ta	ih
, »Službeni lisk z dne 12., junija je objavil tarifo za.občinsko trošarino in uvoznino v Ljubljani.
Objavljamo glavne postavke iz te tarife.
A. Trošarina
Rum, esenca, likerji ljubljanskega izvora za h!# 13 Din, neljubljanskega izvora za 1 13 Din;	,	,.
.špirit in žganje za hi* 5 Din, denaturirani špirit za 1,1 Din, vse vrste politur 1*50 Din za kg ali 1;
vino v sodih 1'50 Din za 1, vino v steklenicah .3 Din 1;	■	, ,
, sadni mošt 0:50 Din 1, vino iz jagod, malinovec jn sadni šoki za kg i, sadne kisline brez alkohola za kg 1*— Din,
Deleča vina tuja za steklenico T/i0 20 Din, za domača 10 Din.
Pivo 1 Din za 1,	s
kis od stopinje OTO Din, esenca od kg 10 Din.
Klavna živili nad gOO kg teže od glave 15 Din, od 350 do 600 kg 1250 Din, od 250 do 350 kg. 10 Din, teleta do 250 kg
10	Din, konji po 20 Din; ......
drobnica nad 12 kg v živem in nad 8 kg zaklana po 8 Din, druga po 5 Din od glave;
prešiči do 10 kg žive teže po 6, do 60 kg P0 8, do 100 kg 15 in nad 100 30 Dir. za glavo;	, ,	.
. meso in mesni izdelki; presno meso vseh vrst,, suho meso, klobase in salame po 1 Din Od kg, .konsprvirano meso po 3 Dim, mast po,,0 pO.za kg; divjačina od 1 Din (gosi, race, fiazgiju) do 30 Din (jeleni) za žival.
Za;,tuje blago se plačuje 100% povišek.
.. Perutnina; purani in gosi po 2 Din za glavo, kokoši in piščeta po 1 Din za glavo, jajca po 0 02 za kos.
Ribe: tuzemske po 1, presne in vse vrste morskih živali iz tujine po 5 Dim, tuje ribe po 4 Din in slaniki in polenovka po 0‘50 Din. za kg.
Sadje: presno domače, gobe in vložena domača zelenjava po 0'25, suho, domače, limone, rožiči in rožičeva moka po 0‘50, marmelade in kompoti po 1.50, tuj© sadje po
2 Din, smokve in rozine po 1 Din za kg. Med brez razlike po 1 Din za kg.
, Žito: oves, koruza, ptrebi, seno, slama, rpzanica in tropine po ,0.04, suhi fižol po 0‘02 Din za kg, moka po 0'06 za kg;
mž $'40, sir domačega izvora po 0'30, tujega, izvora po 4 Din za kg;
, jedilna olja vseh vrst po 0.50 za kg, ate-arin, parafin in loj po 0’2Q Din za kg.
. Milo, navadno brez dodatka kozmetičnih sredstev po OTO, toaletno in medicinsko po 1, soda.in pralni praški po 0*20 Din za kg. ..Čokolada, kakao in kanditni izdelki po
3 Din, čajno pecivo, biskviti, medičarski izdelki, vse vrste neapolitank po 0-50, sladkor, za prehrano 0'01 in sirovine za industrijske svrhe OTO za kg;
sirova kara iu čaj vseh vrst po 2 Din, pražena ali zmleta kava po 6 Din in žitna kaya ter kavni .nadomestki po 0*10 Din za kg.
/Vsi delikatesni kolonialni izdelki po 3 Din za kg.
Mleko in mlečni praški in nadomestki po Din OTO za 1 ali kg.
Krompir, zelje in repa po 0’03, drugi de-j želni pridelki domači po 0'05, juji po 0'25,‘ sadno drevje po 0'20, drevje za nasade pos 0'50 za kg. i	i
Uvoznina:
Cvetje domače 0'50, tuje 10, suho preparirano 3 Din za kg.
Mineralne vode vseh vrst in sifon 0-20, brezalkoholne pijače 0150; mehka drva 2, trda 4 Din za kub. meter; premog in koks 5 Din, za industrijske namerne Ž^SO Din za tono, oglje 0,04 Din za j kilogram.
Železo: palično, valjano, lito ter martino-vo jeklo in traverze po 0'02 za kg, oblikovano železo, cevi, žeblji, pločevna, vzmeti za postelje,, podkve in	.po
0‘02, izdelki iz železa po 0 05. tiskarske črke po 0'25, gravure in ploščice za klišeje j po 10, izdelki iz bakra, svinca, jekla, cinkaj 0’25, pozlačeni ali posrebreni izdelki za kgj po 8, kompletni brivni aparati 3 Din, britvice 1 Din za ducat, izdelki, iz. aluminija j vseh vrst po 2 Din, žepni nožiči, britve, drsalke, aparati za striženje 2 Din, emajlirana in pocinkala posoda, navadne de-: cimalne tehtnice 0'50, železne hlagajne, peči, kopalne kadi, boljše tehtnice, stojala, hladilne naprave 0‘20 za kg, sirovo in staro železo za pretapljanje in prelivanje 0-60 Din za 100 kil.	(Dalje prihodnjič.) ;
Obdač^vanje obresti, ki., se plačujejo tujim upnikom
Na predstivko, ki jo je poslalo novosadsko združenje industrialcev finančnemu ministrstvu glede obdačevanja obresti, ki jih plačujejo, delniške družbe tujim upni-; kom, je prejelo združenje, od finančnega ministrstva naslednji odgovor:
»Po določilu točke 4. čl. 82 zakona o neposrednih davkih se ne morejo pri odmeri davčne osnove odbiti obresti ati dividende na celotni lastni kapital. Če inozemski finančnik, tuja holding družba ali tuj koncern ustanovi na našem ozemljlu delniško družbo, odnosno ima v svojih rokah delnice tukajšnje družbe, obenem pa financira družbo s krediti in posojili, se morajo vsa sredstva, vložena v tukajšnje podjetje, bodisi v obliki delniškega ali kreditiranega kapitala smatrati kot lastni kapital, ker izhajajo vsa ta sredstva iz istega vira. Zato je vprašanje pasivnih obresti v davčno osnovo tukajšnje družbe popolnoma v sklada s preje navedeno zakonsko določbo zakona o neposrednih davkih. Zlasti morajo davčne uprave paziti na one primere, ko vrednost investicij zdaleka prekaša višino, delniškega kapitala in tezerv in kjer izhaja večina investicij iz kreditnega kapitala. V takih primerih se sam po sebi vsiljuje sklep o zvezi delniškega in dolžniškega kapitala, odnosno o istovetnosti teh sredstev. Na ugovor, da bi moglo dovesti uporabljanj© navedenega načela, to j© vnašanje pasivnih obresti v davčno osnovo za odmero družbenega davka, do neupravičenega obdačevanja, ker je dejansko mogoče, da gre za izposojeni denar, odgovarja finančno ministrstvo združenju, da Se bo vsak primer proučil z največjo natančnostjo in vestnostjo.
‘Politične
Revizija tarif za poštne pošiljke
Tarifa za poštne pakete, predpisana v, času dobre konjunkture, velja še danes, čeprav je med tem cena vsega blaga silno padla. Tarife so postale zato danes previsoke, ker znašajo zlasti za večje razdalje skoraj eno četrtino vrednosti blaga. Novosadska zbornioa je Zato predložila prometnemu ministrstvu predlog, da se izvede revizija tarife za poštne pošiljke. V prvi vrsti nai se znižajo takse. Za pakete, težje od 5 kg, naj se pobira za vsak kilogram posebej zvišana pristojbina, ne pa da se vsak nadaljnji kilogram zaokroži navzgor na 10, 15 ali 20 kg.
»	|» .v . j	•<-/-»’*	,*,* r\ „•
Prodaja; mineralnih vod
Lanska odločbi ministrstva za socialno politiko določa, da smejo prodajati zdravilne mineralne vode samo lekarne in ne osta-
li	trgovci. Že takrat j© bilo očitno, da se odločba ne bo mogla dobesedno izvajati, ker so vse mineralne vode bolj ali manj Zdravilne, sicer bi država ne bila dovolila Pridobivanja in prodaje, Enako tudi neizvedljivo, da bi sii k vsakenju vinu morali kupovati kislo naravno vodo v apoteki. Razen tega pa ima od prostega prometa mineralne vode država precejšnje dohodke raznih, trošarin in je z odločbo odškodovana državna blagajna. Zato pripravlja ministrstvo posebno pojasnilo o uporabi pavedene odločbe, ki se izpremeni tako, da so iz proste proda j©; izvzete let tiste mineralne vode, ki vsebujejo več ko 4 tisočinke mineralnih sestavin, to so razn© gferike vode/ jodove 'in arzenove vode itd. V prošti prorrtet pa se dovolijo predvsem alkalične mineralne vode. ‘	' •	'
Apoteke bodo torej kljub temu kot edine prodajale še mnoge mineralne vode, ki so se doslej dobivale skoraj v vsaki podeželski trgovini. Upati je, da se dosežejo olajšave v tem prometu vsaj za vse one kraje, ki nimajo nobene lekarne.
Povečanje potniškega prometa
Iz poročila novosadske železniške postaje jie razvidno, da se je ^potniški promet znatno povečal tudi v maju mesecu, sicer ne po številu potnikov tembolj pa v dohodkih, kar pomeni, da se je povečal po znižanju voznine zlasti promet na večje razdalje. Promet je bil namreč v maju nekoliko manjši ko v marcu, vendar pa je dal dohodek Din 748 tisoč proti 695 tisočem v marcu. V .primeri z lanskimi- istimi meseci pa se je število potnikov povečalo na postaji Novi Sad za 10.158, v aprilu za 7.276 in v maju za 2.957 ter dohodek za 77, 64, odnosno 113 tisoč dinarjev. Skupaj se je torej v enem četrtletju povečal potniški promet te postaje za 20.391 potnikov in 254.750 Din dohodka.
Kava se bo pocenila?
Brazitijanoi so zadovoljni. Letošnja žetev kave je obrodila slabo. Zaradi velike suše bo imela Brazilija samo 20 milijonov vreč kave,(to je za 5 milijonov manj, kakor ‘mior© svet oPOtro&ti kave. Brazili-janci upajo zato, da se bo cena kave dvignila, in da jim ne bo več treba metati kave v morje, Zlasti pa se bo oddahnila bra/i-lijanska vlada, ki se je pri dvigu cen kave finančno čisto iztrošila. Ni pa še gotovo, če bodo ti brazjlijanski računi tudi uresničeni. Cena kav© je bila radi prizadevanj braziljanske vlad© tako dobra, da so b^di ,v drugih deželah, zlasti v Indiji, začeli gojiti kavo,, Tako je braziljanska vlada nehote pomagala, da se je razvila konkurenca. Mpgio bi se zato zgoditi, da bi indijski gojitelji kave izkoristiti položaj in, si začeti osvajati trge s tem, db bi prodajali svojo kavo ceneje, kakor pa velja braziilijanaka kava. Brazilcem ne bi preostalo nič drugega, kakor da bi tudi oni znižal) ceno kave in zato ni.izključeno, da kljub pla&i letini v Braziliji vendar pade cena za kavo. Vse metanje kave v morje bi se v tem primeru izkazalo kot popolnoma zaman.
Kancelar Sušnik je obiskal Beljak ter ga j© ob tej priliki pozdravilo glasilo*koroških Slovencev z značilnim uvodnikom >Ave,.. morituri...«, v katerem poudarja, da so koroški Slovenci že dokazali svojo lojalnost do avstrijske države in da je sedaj na avstrijski vladi in državi, da dokažeta svojo dobro voljo do Slovencev. Kakor pa se vidi iz pisave koroškega slovenskega lista, čakajo koroški Slovenci še vedno zaman na ta dokaz, nasprotno se je raznarodovalna akcija pcoti»-koroškim Slovencem še stopnjevala. Sušnik je v svojem goVpri} .sicer pohvalil lojalnost. jSlpvencpv, toda .korožki Slovenci se upravičeno boje, da bo ostalo lejjri lepih besedah.
Sovjetski posluuk v Sofiji je obiskal bolgarskega zunanjega ministra ter mu izročil- protest sovjetske i Vlade, ker bolgarska vlada preveč podpira belogardice. Posledica tega protesta je bila, da je bolgarska vlada ustavila ruski emigrantski list.
Stalin je izjavil Benešu, da tudi Rusija ne bi mogla dopustiti, da bi Avstrija izgubila svojo samostojnost. Dr. Beneš je sovjetskim voditeljem obširno poročal o politiki Male antante in Balkanske zveze ter nato sprejel na prošnjo sovjetskih voditeljev nalogo, da bo posrednik med sovjetsko Rusijo in državami Male antante in Balkanske zveze.
»Rusko-češkoslovaški pakt omogoča, da se nenadoma pokažejo na madjarski meji ruske čete. Veriga okrog Madjirske je s tem okrepljena.« Tako piše v »Pester Lloydu« predsednik madjarske parlamentarne komisije za zunanje zadeve Berze-viczy.'
Novi češkoslovaški parlament se sestane dne 30. junija. Za predsednika poslanske zbornice bo izvoljen bivši vojni minister Bradač/ žh predsednika senata pa zopet Soukup. '
Pri' pomorskih pogajanjih med Nemčijo in Anglijo je bil dosežen sporazum ter je Anglija priznala Nemčiji pravico, da poviša svoje pomorsko brodovje na B5°/o to-naže angleškega.
Novi angleški ministrski predsednik Baldvvin se je predstavil angleški javnosti z velikim govorom, ki ga je imel v soboto
zvečer v Himley HallU- Med drugim fe ‘dejal, da je glavna naloga vlade, da zagotovi Angliji mir. V svoji zunanji politiki se bo Anglija v prvi vrsti ‘naslanjala ria Društvo narodov.-Vlada se bo nadalje trudila, da omeji oboroževanje.
Angleški prestolonaslednik je na zborovanju bivših bojevnikov izjavil, da pozdravlja odhod delegacije bojevnikov v Nemčijo, ker ni nihče tako poklican kakor bivši bojevniki ponuditi Nemčiji prijateljsko roko.
Uradno komentirajo prestolonaslednikov govor, da je samo izraz osebne pobude prestolonaslednika, da prepriča Nemčijo, da ne vodi angleške politike proti Nemčiji nikakršno sovraštvo. Angleška vladna politika ostane slej ko prej neizpremenjena.
Italijanski tisk piše, da je imel abesinski cesar v Ogadenu govor, v katerem, da je med drugim dejal, da je on česa?, vseh črnih plemen in da ie s tem začel, propagirati panafriško akcijo. Že zato ,je .dolžnost vseh , evropskih držav, da nastopijo proti Abesiniji. Seveda je treba še počakati, če bo vest italijanskih listov tudi potrjena.
Anglija je v Sudanu na meji Abesinije
koncentrirala 100.000 najmoderneje opremljenih in oboroženih vojakov. Kakor druge, tako je treba tudi to vest italijanskih listov sprejeti z vso rezervo.
Rodbine italijanskih uradnikov v Abesiniji so dobile nalog, da takoj zapuste Abe-sinijo.
Italija je naročila ogromne količine živil v Južni Afriki. Zlasti mnogo je naročila mesa, konzerv in marmelade. Vsa živila se morajo dostaviti v italijanski koloniji Eritrejo in Somalijo.
Na kongresu francoskih socialistov je dejal Lčon Blum, da bodo vsi francoski delavci vstali kot en mož v obrambo Francije, če bi jo napadla Hitlerjeva Nemčija.
V	vprašanju narodne obrambe ni več razlike med socialisti in komunisti.
Veliki separatistični nemiri so bili v Barceloni kot odgovor na obsodbo predsednika začasne katalonske avtonomne vlade na 30 let ječe. Tekom nemirov je bilo tudi nekaj ljudi ubitih.
Nankinška vlada je brezpogojno sprejela vse zahteve japonskega ultimata. S tem so prišle tudi severne kitajske province pod japonsko oblast in tudi mesti Peking in Tientsin. Kitajske čete so začele že zapuščati Peking. Obenem sta priplula v Tientsin dva japonska minonosca.
.Vi/ t)I
Štev. 67,
•	*-P■ ••, ■ '  ....
TRGOVSKI LIST, 13. junija 1935.
Stran 8.
l
Italija mobilizira kavcije za državni kredit
Italijanska vlada pripravlja dekret po katerem bodo hišni posestniki zavezani naltožiti kavcije, ki jih pri njih deponirajo najemniki, v državne papirje. Prav tako bo predpisano, da se morajo tudi vse kavcije pri vodovodnih podjetjih, elektrarnah in plinarnah naložiti v državnih papirjih. Italijanska vlada upa, da bo na ta način dobil rentni trg znatne nove količine kapitala. Kakor znano je tečaj državnih papirjev v Italiji v zadnjih mesecih precej nazadoval, dočm je tečaj industrijskih papirjev napredoval. Tudi trg z nepremičninami i dokazuje živahno povpraševanje, radi česar So se tudi dvignile cene za nepremičnine.
Stanje Drž. hipotekarne banke
se je po izkazu za dan 30. aprila izprfeme-nitoj naslednje (vse v milijonih dinarjev):
aktiva: gotovina se je povečala za 35'8 na 501 '3, posojila na nepremičnine so se zmanjšala za 11 na 2160’5, na doklade pa povečala za 17 rna 622*4 ter menična za 3*2 na 98*7; domače menice so padle za 0*7 na 82*7, nepremičnine za 6 na 196, tekoči računi finančnega ministrstva so padli za 137*8 na 461:2, razni so narasli za 1T5 na 14*06, odkup vrednot za 9 na 102*7, vrednost rezervnega fonda se je zmanjšala za 2*5 na 139*1 in razna aktiva so se povečala za 8-9 na 107: ,
pasiva: povečali so se samostojni fondi za 9 na 256*9, javni fondi za 18 na 1374*6, zasebni kapital za 14 na 1097*7; padle pa so vloge na tekočih računih za 4*5 na 255, rezervni fond se je dvignil za 2-7 na 135*7, izpadel je specialni depozit 132*9, znižali so se tekoči račun finančnega ministrstva za 2*7 na 40*6, razni za 2 na 161*8, razna pasiva pa-so se povečala za 22*3 na 188. jRavcije i(d. so padle za 28 na 2270*1.
Zakonski predlog o samoupravnih hranilnicah
Trgovinsko ministrstvo je v odseku za kreditne in zavarovalne zavode ob sodelovanju zastopnikov hranilnic sestavilo predlog za zakon o javnih hranilnicah. Ta predlog se bo razposlal vsem trgovskim in industrijskim zbornicam v oceno, da izjavijo svoje mnenje, zbornice pa bodo v ta namen zasliševale tudi zastopnike samoupravnih hranilnic v svojih območjih.
IM' -	i	•	■	Sj!-	'	-
Zlati zaklad Nizozemske banke se je v
dobi od 27. maja do 3. junija zmanjšal za 24,9 na 621,3 milijona holandskih goldinarjev.
Anglija je sporočila washingtonski vladi,
da tudi letos ne plača ne obresti in ne anuitet za »vojna posojila.
Javanska banka je zvišala svojo obrestno mero za 1 odstotek na 4*5®/».
' ' ;   —— " ~ ,
Prihajamo zopet v dobo konferenc
‘ Takoj po vojni je nastala potreba, da sp ustanovi mednarodni forum za razpravlja* nje gospodarskih vprašanj, da bi se na ta način-ustvarila podlaga za gospodarsko sodelovanje narodov. V ta namen je bila leta 1920. ustanovljena mednarodna trgovinska zbornica v Parizu. Kongresi te zbornice so bili vsako drugo leto ih bili vedno največjega pomena za vse svetovno gospodarstva, saj so na teh .kongresih govorili prvi gospodarski strokovnjaki sveta. Zad/-nji kongres te zbornice je bil na Dunaju, tik prod otvoritvijo londonske svetovne go-spod^rske konference, . za katero je, tudi dunajski kongres pripravil ves material. Neuspeh londonske konference je nato precej zavri gospodarsko sodelovanje narodov ih prišli smo v dobo, v kateri je.vsaka država čim bolj omejevala trgovino 7. dru-gimi-državami. Izkazalo pa se je, da je bilo to omejevanje gospodarskih stikov za vse -dršave škodljivo in zato s© v zadnjem času zopet opaža prizadevanj©, da se a etklicevanjem mednarodnih gospodarskih konferenc začne pripravljati gospodarsko sodelovanj© narodov. Zato vlada tudi za letošnji kongres Mednarodne trgovinske zbornice, ki bb y dneh od 24. do 30..junija v Parizu, veliko zanimanje. JKongres naj zppet otvori dobo gospodarskih konferenc, kor samo s sodelovanjie>m narodov je mo-gbče v resnici premagati sedanjo gospodarsko krizo.
-----j  Ulrtkri«n mu.,.:,.
Zadruga za izvoz jajc v Št. Jnrijn ob j. ž.
je prešla v likvidacijo in poziva vse upnike, da priglasijo svoje terjatve.
za
V	našem listu že objavljena uredba o ugodnosti reekspedioije praktično ni stopila v veljavo s 1, junijem, ker še ni izšla potrebna tarifa niti železniška direkcija še ni sklenita pogodb z interesenti. Izdala pa je med tem generalna direkcija predpise za manipulacijo na postajah in v »skladiščih. Iz teh predpisov o postopku na postajah posnemamo:
Za reekspedicijo določeno blago se mora v reekspedicijski postaji shraniti v poseben prostor, da se železniškemu uslužbencu olajša njeno nadzorovanje. Iztovoriti in. shraniti je vsako pošiljko posebej. Določeni, uslužbenec označi vsako pošiljko s posebnim lističem, ki irfia te podatke: oddajna postaja, številka tovornega lista,, številko karte, datum o sprejemu prevoza,, datum in številka dospetka.
Vse dospele pošiljke za reekspedicijo se vpišejo v zastojno skladiščno knjigo dospelih pošiljk obr. K — 254, ki se mota vidno opremiti z napisom »Reekspedicija«. Ako se pošiljka izda po vskladiščenju, je treba v tej knjigi vpisati »izdano dne .... .«. če se pa' pošiljka pošlje' v reekspediciji dalje ne da bi se vskladi-ščila, je v tej knjigi vpisati pripombo »neiztovorjen«.
Pred vtovoriivijo pošiljke za ugodnost-no reekspedicijo v končno določeno namembno postajo se mora uslužbenec prepričati, ali je blago pošiljke res isto, kakor je bilo zapisano v tovorni karti in dospelo s prvotnim tovornim listom. Tudi mora določen! uslužbenec prisostvovati vsaki natovoritvi in vsako pošiljko, ki se pošlje dalje, vpisati v posebno skladiščno knjigo.
Shramba za reekspediciTsko blago je pod bajnim nadzorstvom določenega železniškega uslužbenca in ob njegovi odsotnosti mora biti zaklenjena. Nadzorovanje in manipulacija reekspedicije se mora poveriti samo najzanesljivejšim in najspretnejšim uslužbencem, ki so pooblaščeni za samostojno opravljanje- službe skladiščnika. Ti skladiščni uslužbenci in načelniki postaj so odgovorni za točno izvrševanje predpisov, in za eventualne zlorabe. Železniškim kontrolnim, organom mora biti ob vsakem času omogočen dostop v skladišča. Generalna direkcija pošlje vsem postajam sklenjene pogodbe za izvrševanje in posebne žige z oznako »Reekspedicija v . . . . .«. Seznamek postaj se objavi v tarifi.
fUh naš
Lesna industrija
581 — TelrAviv: gradbeni les;
582 — Melilla: gradbeni les, furnirji in, lesni izdelki; .
583 — Jaffa: gradbeni les.
Poljski pridelki in zdravilna zelišča
584 — Berlin: Oljno seme in suhi rezanci od repe;
585 — Chicago: zdravilna in aromatična zelišča, lovorovo listje;
586 — Aleksandrija: žito vseh vrst; 807 — Ixeles (Belg.): vse vrste živil;
- 588 -r- Dunaj: deželni pridelki in suhe gobe;
•	589 — Melilla: fižol,- grah, leča in druga povrtnina; .	,	,
590 -— Tel-Aviv: vse vrste živil;
691 — Pirenca:' ponuja še zastopnik ža ' suh« gobe; i ■ . ,	...	;	. i;.. /
592 — Angles (Špan.): bolhač v cvetu in prahu; ; /-.(.i	■
- 593 --- Gradec: ponuja se zastopnik za stročnice; ,i
594 — Stockholm; ponuja se zastopnik za vse vrgle živil;
595 — Dunaj: oljnate pogače, moka za živino, otrobi.
Sadjarstvo
596 — Tel-Aviv: suhe in konzervirane višnje; . u
597 — Firenca: ponuja se zastopnik za suho sadje; .
,598 — Gradec: ponuja se izastopnik za vse vrste svežega in suhega sadja, pek-mez in sadne konzerve.-	w
« •
.i Živinoreja in ribarstvo
599 — Brno: odpadki od proizvodnje ribjih in mesnih konzerv,
600 — Geutenreuth (Nem.): perje in puh;
601 — Melilla: mast, maslo, loj, gnjat, mesne konzerve, pitana živina* kokošja jajca;:	ova t % t t v ?M,
i	602 «- Gradec: ponuja se zastopnik za klobase, gnjat in salamo;
603 — Dunaj: čreva posušena in osoljena.
■ )	Industrijski	izdelki
604 -i- Jaffa: cement; j < dri.
605 — Aleksandrija} platno in blago;
606 — Meliti a: Cement-portland;
' «607 — Angles (Špan.): kemični proizvodi, emajlirana posoda, porcelanasto blago m cenient-portland;
608 -r- Stockholm; ponuja se zastopnik za kemično-tehnične proizvode;
609 — Meka: emajlirana posoda. . ..
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 14. junija ponudbe o dobavi 110 kg mrlina, 11.050 m jeklene žice, 13.500 spojk, 1500 m trakov, 100 m aoneri-kan-platna, raznega orodja za krojače,
10.000	parov vezalk za čevlje, 2000 kg raz* nih žebljev, 13.000 parov podkvic za čev-‘ 1 je in 1400 vreten sukanca^-do 21- junija jo dobavi 15,500 m vryice, 78.000 m trakov in ; 225 kg mrlina; do 23. junija o dobavi plo-I čevine, žice ,in jekla, 1000 kg etnkovih pro-' tektorjev, raznih vijakov, 1650 samotnih opek, 2500 kg Samotne moke. svinčene plo-Če.viae,. raznega papirjaj grafita, smirka, vodokaznega .stekla, krojaških šivank itd.; do 24. junija o dobavi 400 kg žveplene kisline, 800 kg ktorkalcija, 20 kg salmi-jaka, 50 knjižic, Jakmusdvega papirja, 3 kompletnih »Aldiš« signalnih svetiljk, raznih avtomobilskih gum , in 500 jeklenih
•	ščetk; do 25. junija o dobavi 3500 m stenja, 210 kg .usnja, raznega azbestnega ma-teriala ter raznega kovčukastega materiala;
f j	, — ■■—,
harra, plerirm ta k» mičtoo inaH obleke, IT 'f"<'	«■'"?	* • /i klobuke itd. Škrabi
U svetlolfka »rejce, -Ovratnike in uumiete. reta, suši, mon»a In |lkS domače perilo tovarna-jQs. REI€H
Poljanski nasip 4-MI. Selenburgova iLt Telefon it 88-71
Že v 24 torih
........ .   /.
6j(0 — Melilla: vsakovrstne drobnarije
za »akit in okras.
' Izvozniki, ki se zanimajo za eno od‘ navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo:-1; številko-,..-pod katero.je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, «3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5- ceno, franko našajmeja ali c jf . pristanišče države, kamor naj J>»ide blage, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči
iteri!--------------------
do 26. junija o dobavi jeklenih cevi, 5d stotov sin 20 naslonjačev ter raznih ščetk; do 3. jilija pa o dobavi elektrod. ,
Mestni vodovod' v Ljubljani razpisuje-dobav© 1000 m litoželeznih cevi 80 mm premera s fasonskimi kosi. Ponudbe do 22. junij*	Mvi-}?	-.rt ,'VM S'*
! Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuijah sprejemajo 3, julija ponudbe o dobavi gumijastega materiala.
Direkcija drž. < rudnika Kakan j spre j e ma do 27. junija ppnudbe o dobavi 30.000 kg negašenega apna, 4 parov gumijastih čevljev,. 1100 cevi. * j ^ n Direkcija drž. rudnika Vrduik sprejema do 27. junija ponudbe o ddbhvi žiče, izolatorjev,- jeklenih > žebljev itd.
‘Dravska ncdioinicairii Ljubljani'sprejema do 18. junija ponudbe o dobavi lesa. — (Pogoji so ha vpogled pri isti delavnici,-Ljubljana, Kobaridska 43).
Dne 25'. juniji 'bo pri Komandi III. ar-mijgike oblasti v Skoplju licitacija za dobavo 20.000 kg fižola, 10.000 kg riža,
10.000	kg zdrobi an -lOJKIO kg testenin. — (Kogoji so na vpogled pri komandi.)
Zamenjava lefea. Direkcija drž. železnic gradbeni oddelek v Ljublijani sprejema do 21. junija ponudbe o zamenjavi stoječega mehkega lesa mehke deske in plohe. fOglaa je na/vpogled v pisarni Zbornice zfi TOI v Ljhbljjaii, pogoji pa pri depozitni blagajni te direkcije.).
Direkcija drir rudnika Vesprejema do, 19. junija ponudbe o dobavi žagic za kovino.
Dna. l4rjuftija b,a pri Kpjpafldi ^ peša-« dijbkega potke, v Celju lioitacfja za dtobavo kvasa.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki eo v pisarni ;23bomice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled-) Prpdaja. — Dne 14. j>unija ob 9, uri bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za dobavo .raznega blaga (suhe gobe, staro perilo, lovski naboji, natrijev sulfat, razne tkanine,.kava, krzno itd.); ;
Dne 21. junija bo pri ekonomskem; od* vtelkn -Generalne direkciiie drž. želetznic v Beogradu efertna licitacija za dobavo 28 bas krenih plošč za lokomptivske peči, 10 kompletnih lokoimotivskih peči in 26 220 kg raz-
nih-bakrenih cevi.	,	,	,
Dh« 21. junija bo pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 48 m*‘
lesa-	.bi	vi-
i
SKvaatmfa
•tfcd
M.
češkoslovaška zahteva povišanje uvoza v Francijo
Češkoslovaška vlada namerava v prihodnjih dneh znova intervenirati pri francoski vladi zaradi neugodnega razvoja trgovinskih odnošajev med Francijo in Češkoslovaško. Češkoslovaška trgovinska bilanca s FradCijb izkazuje Vedno bolj rastoči deficit/ Zlasti pa bo nastopila češkoslovaška vlada proti temii, da se delajo v Franciji baš uvozu češkoslovaškega blaga vedno nove ovire. Jvo/j,■ :ovn.hfiri,- msiiK
Trgovinska pogodba medi češkoslovaško in Madjursko sklenjena
Dne 16. decembra 1930 je potekla dne 21. maja 1927 sklenjena trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Madjarsko. Kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče skleniti v teh štirih in pol letih nove pogodbe. Trgovina med Češkoslovaško in Madjarsko je zato zelo nazadovala* Leta 1930. je izvozila Češkoslovaška na Madjarsko blaga za več ko eno milijardo Kč, leta 1934. le še za 157 milijonov Kč, Po npvi kompenzacijski pogodbi je predvidena zamenjava blaga za 80 milijonov Kč, nadalje še 10 milijonov Kč za kopališča ih za tujski, promet. Parafirana je bila tudi okvirna pogodba o klavzuli največje ugodnosti.
(a uvede žitiyifmop9pu|
-parlamaru tu zakonski načrt o ustanovitvi« zavoda za trgovino z Attom;. Ka javil kanadski ministrski predsednik napravi novi zakon konec kaotičnim |#ao pieram, ki vladajo na kanadskem žitnem trgu.4Eito je najbolj važen pridelek Kanade in zato se mora vlada brigati za to, da t-rgepina. z žitpm. razvija .pravilno. Ker h# imelr.povi. zavod velBie,privilegije, bi debtf na kanadskem trgu naravnost monopolno stališče.
O 'V'	{% '■	j
Nova potniška in prtljažna tarifa s Češkoslovaško preko Avstrije* in Madjarske stopi v vefjavo 1. julija. /3 tem dnem preneha veljati tarifa iz leta 1929.	i«	s
Komisija za proučevanje krize v naši lesni trgovini, ki Sje vritmiju prvic sestane/ bo obravnavala sedanje^ stanje te važne Stroke in način za rešitev krize v Ičsni industriji v zvezi s stahjfefm-haTujih trtk-ščih. Upati je, da se v trgovinskih pogajanjih z Italijo dosežejo za naš les boljši pogoji. V ta namen se pripravlja tudi kbn-fereneor nešth m dobjauskih zastopnikov lesnhiJrtlustrijc v Trstu.
ttolg&cski izvoz v Jugoslavijo se je, v marcu dvignil od 0.5 v letu 1934 na IT? v letošnjem K>af$u. V prvem četr^tetju je . Bplgirska. uvezil« v Jugoeiavijo blaga za-9,1 milijona, uvozila pa samo za 1*25 milijona levov.	•	a	$
V	Sofija je dospela madJarsfea*trgmviiH ska* delegacija,« ki, jo vpdr Evgen JNtepj da« prične pogajanja o možnostih izenačenja' blagovnega' in plačilnega. prvmtfeta med? Bolgarijo io, Madjaa-sko na podlagi stare trgovinske pogodbe iz lanskega leta.
Dne 8. avgusta bo svečano otvorjen redni železniški promet med Rusijo in Ru-mbnijk). V Ddeeft j© prišel rumunski parnik »Princesa Marija«. To je prvi rumun-* skr parnik, ki je prišel po vojni v rusko pristanišče.	j
Romunija -je začela močno pospeševati1 uvoz iz Nemčije. Tako znaša agto na Kč od 50 do 60^ dočim znaša na marke le 6°/oi Tudi dobe uvozniki mnogo laže uvozna-. dovoljenja za nemško blago, kakor za češkoslovaško. Vzrok je v. tem, ker.se Nem-, čija na vse mogoče načine trudi, da bi bila dober odjemalec rumunskih proizvodov.
Mursko - soboško
spominu 1
^raiafaponifea
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo io okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven komkurza za čas od 21. maja do 31. maja.
OTVORJENI KONKURZI:*
Zetska banovina: čirkovič Tripa, manufaktura, Kotor.
Vardarska banovina: Pavlovič Mihajlo, predstavnik: Dimitrije M. Pavlovič, Kratov.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Bauer M., lastnik Samuel Quitl, Zagreb; Jandrič Josip, Zagreb; Jurza Rudolf, Zagreb; Mihič Marija, Slav. Brod.
Drinska banovina: Teler Viktor, trg., Sremska Mitroviča.
Donavska btttovina: Bek Anton, tesar, Vršac.
KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:
Drinska banovina:	Bozovič	Milorad,
trg. Preljina; Kučera E., Sarajevo; trgovina in agentura, trg. z žitom in moko in valjčni mlin; Kajon Blanko, trg., Sarajevo; Lakičevič Vlajko pok., Valjevo.
Donavska banovina: Srpska banka i štedionica d. d., Uljma; Vojnič Tunič Time i dr., Našice.
Moravska banovina: Todorovič Cvetko,
trg., Negotin.
Beograd, Zemun, Pančevo: Miljkovič Milivoj, trg., Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:	Hofman	Vladimir,
urar, Gospič; »Ideal« Vladimir Kovačevič, Zagreb; Prpič Brata, Brinje.
Primorska banovina: Kneževič Luka )., Knin.
Drinska banovina: Kabiljo Moise in Brata Josef, trg., Sarajevo.
Zetska banovina: Sotre Danilo J., Pje-ševac.
Donavska banovina: Zeman Josip, Vršac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Dewald Anion in Ana, Zemun.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih in kvotah v tajništvu društva.
2>cma in po svetu
Nove znamke s sliko kralja Petra II. pridejo v kratkem v promet. Poštna uprava pravi, da so nove znamke umetniško dovršeno delo.
Evharističnega kongresa v Ljubljani se udeleži poleg papeževega legata eminence kardinala Hlonda ter nuncija Pellegrinet-tija še 20 škofov in 2 generalna vikarja.
Načelnik jugoslovanskega generalnega štaba gen. Marič je bil sprejet od francoskega vojnega ministra.
Giiring se je na povratku iz Beograda v Berlin ustavil za dve uri v Budapešti, ker da mu je zmanjkalo bencina. Sprejel je nemškega poslanika, drž. podtajnika v madjarskem zunanjem ministrstvu Barczyi-ja, poveljnika madjarskih letalskih čet in še nekatere druge osebnosti.
Naš londonski poslanik Gjurič je bil postavljen na razpoloženje.
Večja skupina rumunskih novinarjev je obiskala Beograd ter nato odpotovala na Oplenac, kjer se je poklonila spominu bla-gopokojnega kralja.
Kolektivna pogodba je bila podpisana med zastopniki delavstva in tvprnice Peko. »Delavska politika« piše, da vsebuje pogodba vse, kar je mogoče v današnjih časih zahtevati. V domačih tvornicah pride tudi delavec do svojih pravic, dostavljamo mi.
Lastniki vseh devetih zagrebških kinematografov tožijo, da so lani padli njih dohodki za 10 odstotkov, v zadnjih petih letih pa celo za 50°/o, dočim so ostale davščine iste in se nekatere celo povišale.
V Kragujevcu so otvorili nov aerodrom in blagoslovili novi hangar.
Verband der Auslanddeutschen (Zveza Nemcev v tujini) je imel svoj letošnji občni zbor v Kdnigsbergu, da zlasti opozori na stanje nemške manjšine v Baltiku, Klajpedi ter "vzhodni Evropi. Na kongresu so vsi govorili v velegermanskem duhu ter naglašali, da je vseh Nemcev 100 milijonov. V sprejetih resolucijah so zahtevali, da se vse pravice nemških manjšin natančno upoštevajo. Kako se upoštevajo pravice nemških manjšin v Avstriji in Nemčiji, je seveda drugo vprašanje.
Po zaključku svojih uspešnih posreto-vanj s sovjetskimi voditelji je dr. Beneš odpotoval v Leningrad.
Izgubili smo iz naših vrst vnetega in delovnega člana naše organizacije, gospoda
Janeza Nemetza
prvega podpredsednika Združbe trgovcev za srez Murska Sobota
le preminul dne 13. t. m.
trgovstvo ga bo ohranilo v blagem
Predsedstvo Združbe trgovcev za srez Murska Sobota.
Na bivšega rumunskega ministra Mihaela Popovicija je v« prepiru oddal njegov brat več revolverskih strelov, ki so ga pa le lahko ranili. Ko so hoteli brata aretirati, se je- ustrelil in bil takoj mrtev.
Avstrijska vlada je prepovedala spomine avstrijskega glavnega komandanta Hotzen-dorfa, ki jih je izdala njegova vdova.
Bivši turški general Vejsil bej, ki živi sedaj v Egiptu, se je ponudil abesinskemu cesarju za primer vojne z Italijo.
Večje število japonskih generalštabnih oficirjev in drugih oficirjev pride v Nemčijo, kjer bodo služili v nemški vojski, da spoznajo njeno organizacijo.
Na Angleškem so preizkusili novi protiletalski top, ki je neke vrste strojnica velikega kalibra s silno močnim eksplozivom. Novi top učinkuje kakor ognjeni zid proti letalom.
35 milijonov funtov (okoli 9 milijard dinarjev) je pripravila angleška vlada za delno elektrifikacijo železnic, kakor je izjavil v svojem govoru min. predsednik Baldwin.
Mraz letošnje pomladi je zelo škodil letini v vsej državi, najbolj pa je oškodoval vinograde na otoku Visu, Korčuli in okrog Knina, zlasti so trpeli orehi, pri katerih cenijo škodo v teh krajih nad en milijon dinarjev. Manj je trpela zelenjava in še manj koruza. Skupaj pa cenijo škodo kmetijstva na šest milijonov dinarjev.
Toča je uničila vinograde in posev v Hrvatskem Zagorju m se v nekih okrajih ceni, da je uničenih 45 odstotkov pridelkov.
V bližini Brestcrnice pri Mariboru so
carinski organi prijeli več tihotapcev z igralnimi kartami, saharinom in vžigalniki. Tihotapci so bili obsojeni na globo 1 milijona Din in na zapor.
Samomori dijakov zaradi slabih letnih ocen se letos znova opažajo na naših srednjih šolah, zlo, proti kateremu bo menda težko najti Jek, ako upoštevamo' Obilico težav, ki v naših časih tarejo starše in mladino.
Šef-pilot Carlicr, eden najbolj znanih francoskih letalcev, se je ponesrečil. Letalo je bilo popolnoma uničeno, Carlier sam pa ubit.
Na banketu zdravnikov fr Amiensu se je zastrupilo okoli 100 oseb. Ne izključujejo možnosti, da gre za zločinsko dejanje.
’ Nov potres je porušil na Form osi okoli 600 hiš. Število mrtvih in ranjenih ljudi še ni znano.
Japonski parnik »Jakomaru« je zašel blizu SahaHina v silen vihar ter se potopil Vseh 86 mož posadko ter potnikov je utonilo.
V nekem rudniku blizu Siekaua na Saksonskem je nastala eksplozija, pri kateri so bili 4 delavci ubiti.
Občni zbori Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani bo ifnel XIV. občni zbor dne 19. junija ob enajstih v prostorih Miklošičeva cesta 15/1.
Kreditna banka d. d. v Murski Soboti sklicuje IV. občni zbor za nedeljo 23. junija ob enajstih v bančno posvetovalnico.
Prometna banka d. d. v Ljubljani bo imela XII. občni zbor dne 24. junija ob treh v sejni dvorani Pred Škofijo 1.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki bo imela 34. občni zbor dne 25. junija ob pol petih v svoji posvetovalnici.
Ljubljanski trg
Trg je z blagom, vseskozi dobro založen. Prodaja se že domača cvetača, ki je po 3 do 4 Din. Prodaja se tudi domača pesa, ki je po kvaliteti enaka uvoženi. Popolnoma je obvladala trg domača solata, ki jo prodajajo po 3 glave za i Din. Zelo so se pocentle češnje, ki jih prodajajo po 5 do 8 Din kg. Prodajajo tudi že prve jagode in borovnice, ki jih bo letos kakor napovedujejo, mailo. Sedaj prodajajo jagode po 9, borovnice pa po 5 Din liter.
....
Petek, dne 14. junija: 11: Šolska ura: Pevski nastop šolskega zbora P. J. S. iz Št. Vida pod vodstvom Maksa Jovana — 12: Mojstri na strunah (plošče) — 12.45: Poročila, vreme 13: Cas, obvestila — 13.15: Mi smo štirje! (kvartet »Hmtadra«)
— 14: Vreme, spored, borza — 18: Glazu-nov; Stenka Razin (plošče) — 18.20: Radijski prenos svetovne katastrofe (dr. P. Breznik) — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Ne hodite v hribe brez prave opreme! (ing. Avčin) — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Odlomki z priljubljenih oper. Pojo: ga. Mila Kogejeva, g. Marčec s spremljevanjem Radij, orkestra
— 21.30: Cas, poročila, vreme, spored — 2)2.00: Nekaj sanjavih npevov v toplo poletno noč. Pojoča žaga, izvaj g. Muser.
Sobota, dne 15. junija. 12.00: Za znance vesele plošče pojo vrstijo se same, Bogve-di, kako! — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Ploščo za ploščo napev v napev, brez vsake besede, to bo odmev! — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Na delopust! Radijski orkester — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 19.30: Nac. ura *— 20.00: Od Celja do Ljubljance ne glej na same klance, premisli zbodovino, oglej si domovino, in pesmico zapoj, saj jih poznaš nebroj! — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored — 22.00: Čas, poročila, vreme, spored — 22.00: Veseli vsi bodimo, pa se zavrtimo! (Radijski orkester in plošče).
■aflfcra
Jakob Fligl ded.
Ljubljana
Igriška 10 • - Telelon 33-55 Ufinnovljeno 1864
Toplovodne, mrzlo-vodne instalacije Stavbno in galanterijsko kleparstvo Strelovodi Krovec leso-cementnih streh
flasteUc it* deub
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO .Aleksandrova cesta 9
Pritličje levo
(jJUu/tib zastopstvo za Stwe*tifr:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Veletrgovina
A. ŠARABON
v Ljubljani
pri parola
ipcccri/sfeo blage
r=T\	žganja,	mako
deželne pridelke — kakor tudi razno* vrstna
x w/ radniiisk^odo
Lastna pražarna za kava In mbnl za diSave z električnim obratom UUkaM.2C.6C Ceailfl M raip*U«*l
GRADBENI MATERIJA!.:
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfalt* na strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolacne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA, ‘"SS/SS,*
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndn* trt jako d. d. >MERKTJR<kot izdajatelja in tiskarja: 0. BIHALEK, Ljubljana