Žattki in snežinke. P. n. Predlagamo Vam prvi zvezek izbranih pesmij E. Kristana, ki izidejo pod naslovom »Žarki in snežinke« v desetih snopicih in Vas uljudno vabimo na narocbo. Narocnina na celo zbirko iznaša 1 gld., posamezni snopici veljajo 10 novc., s poštnino 12 novc. Naroci se lahko pri "Upravništvu ,žarkov in snežink', post. rest. v Ljubljani", ali pa pri knjigotržcu g. L. Schwentnerju v Ljubljani. Vsak snopic obsega eno polo, cela zbirka torej 160 stranij. V interesu rednega izhajanja prosimo, da izvolite narocilo cim prej izvršiti. Z odlicnim spoštovanjem upJ:favništvo. Petcfi: Sani e. Jaz ljubim, kakor morda nihce v vsej vecnosti Se ljubil ni. NebeSki, sveti žar mi v srcu -a ne za zemska hcer -gori. Jaz ljubim vzviSeno boginjo. Preganja kletev jo hud6 . . . Svobodo! -Oh, da v njeno lice le v nocnih sanjah zrem lahko! A kot podoba sanj božanskih prikaže se mi vsako noc; v cvetocem, rajskokrasnem vrtu sem z njo bil skupaj zadnjo noc. Pokleknil sem in ves navduSen sem ljuba v svojo ji priznal; z glav6 poveSeno sem cvetko ubral, da bi jo njej podal. Nakrat je stal krvnik kraj mene in glavo mi je mec odbil. Tedaj sem dragi mesto cvetke krvavo glavo podaril. BREZ REDil. lVfoja pesmica. 1Jejal sem svoji pesm1c1: ostani tu, ne sili v širni svet, v daljavi najdeš zimo, sneg in led; oh, tam je mraz, a tu te grejem jaz. Ostani tu, ne sili v zabljen vek; mladostne dni visok pokriva breg, oh, tam je noc, a tu še dan cvetoc. A moja· pesmica je odletela na lahnih krilih v nedosežno daljo, nad zabljenimi dnevi je zavela ­bolestno mi je srce vztrepetalo. Iz mrzlih krajev deh je zapihljal, iz tožne teme se je zglasil vzdeh, spomine davne v meglah sem spoznal in zablestele so solze v oceh. A moja pesmica se je vrnila, · prinesla mi je cvetja iz vrtov, pa mi je celo blago pogladila . Zaspal sem. V sanjah svet sem gledal nov. Clovek sem ... G1ovek sem! Na celu mi je znak --Odkar to vem, sem jak in stari glupi strah je z mene padel v prah. Kosti so se mi ocvrstile in mišice se okrepile kot da sem kak moderni Heraklej. Moj duh zdaj lahkokril, dobil je mladih sil. Nad prosti zemski svet dviguje ga polet tja v cudežne, sanjave prejasnih zvezd višave svoboden ne pozna vec spon in mej. Clovek sem! Oj koliko sem moral pretrpeti, d<:>kler sem to spoznali Kako je bilo prej težko živeti! Kako sem prej se bal! Crvica sem se cutil brez moci, pred vsako sapico sem trepetal, strahov sem se plašil, katerih ni, pomoci v skrivnih sferah sem iskal, a vse zaman! Nikdo ni vslišal skromnih prošenj mojih, krepil me nihce ni v pretežkih bojih, nikdo mi v dušo ni poguma vlival; ko sem v pomoc skrivnostnike pozival, izgubljal se je moj obupni glas, 5 in od nikoder ni prihajal spas. Ostal sem osamljen in zapušcen --­sedaj je dan! V obupni uri, ko sem ves potrt že klical, da me reši, belo smrt, posegel sem, že v zadnjem hipu, nehote v gl6bino duše svoje, v živo si srce. In v sebi sem obupnež našel spas. Nebo in zemlja! Cujte zdaj moj glas: ne upam vec in ne bojim se nic. Nikdar ne bom vec v prahu plazil plah. · Svoboden se dvigujem kakor ptic nad sive ,megle, nad zemeljski prah. Zaupam le v peruti svojega duha, le v lastno pest in v srca živi žar. Crvicek nekdaj, zdaj sem silen car in bajna moja vlast v svetovju mej ne zna. Clovek sem, narave plemeniti sin, ne vstvarjen, nego porojen, v narocju matere vzgojen, nositelj vseh vrlin, kar jih premore stvarnica narava. ln moja je prirode vecna slava. Dednik sem vseh slabostij, a tudi vseh krepostij, katerih zmesa je cloveško bitje in naše žitje ... Duhovi dobri in bogovi zli ne skrivajo se po neznanih kotih, da bi slabotne vodili ljudi kot marj o nete po skrivnostnih potih; 6 v cloveški duši jim je tajni stan. Ce jih spoznaš, premagaš temni car, potegneš jih na beli solncni dan in sam si gospodar, kot clovek, svobodnjak, kot nevpogljiv orjak. Clovek sem! Vi solncni žarki in ve zvezde zlate, ve ptice mile, pevke mi Rrilate, na polju cvetke pisane, dehtece, v potokih, rekah, vodice šumece, ponosne snežne ve skaline, idilske ljubljene doline: Oznanjajte sedaj po svetu vsem, da vem: Clovek sem! Razumu. Rj, razum, kako te jaz crtim! Tvoje vecno modro svetovanje, dolgocasno to poucevanj~ ki razklada trezno moje sanje, krivo je, da kot Tantal trpim. Mrzim te, ker si tako hladan. ­V mojem srcu vse živi in klije, v moji duši nada vence vije, tvoja trda roka vse pobije. Ej, razum: sovražim te, tiran! / Ob pogttebu gttešnice. "@rešnica!" --Sedaj je pokopana. "Bodi ti milosten, bog nebeški! Preveliki njeni so pregreški! ..." svetohlinska družba sika, svoje cistosti, nedolžnosti pijana. "Kakor je živela, je umrla ..." Kaj pa ti v pritrjevanje kimaš, pa besede prav nobene nimaš? Senca je zdaj njena slika. Ali ti je mrtva sapo še zaprla . .? Po noci. ~zkošna noc se ziblje nad zemlj6, zdaj poezije v dnu srca cvet6, zamaknjen gledam v Junino višavo; rok6 mi vila položi na glavo: Nocoj te ljubim jaz, nocoj ... zdaj poj, zdaj poj! Vsa duša mi je tajno zadrhtela, najlepša pesem v prsih oživela . Po cesti pride žena, trudna, bleda gorje in beda iz ocij ji gleda, cvetoci svet je njej pekel ... ln jaz bi pel ...? Volja. fle! nocem, nocem biti pesimist! Zaman je bledih mislij crvji trud; brezupnih boli sem ocistil grud, iz knjige sem iztrgal žolti list. Jaz upam in za up svoj mec vihtim ne oslabite mišic mojih rok! Junaška volja je vdušila stok, izgnal sem strah in vse bledilo ž njim. Zagledal zjutraj sem podobi dve: Otroka v cvetju, ki se je igral in starcka v bedi, ki se je smehljal Pogum mi raste, nada mi cvete . ~ lYiegleno ]uttto. 1\.azblinil se je nocni pajcolan, in v zraku zadrhtel megleni dan. V višavi skozi sivkasto tencico sem videl bledorožasto cvetica in sanjal sem nejasen sen -bedec. Po megli tavala je fantazija. Sanjavo krasen bil je mracni dan. Sesal sem ga -a bil je le bolan. Tedaj je solnce jasno zasvetila, megleni šcit je hipoma razbilo, zaplapolal je k nebu dan gorec. ln v ognju je vzcvetela poezija. Il 9 huci . .I $"trah me je .. . Slišim besedo tolažbe, slišim ubrano zvonenje strah me je. V mraku sem luci nobene ... Kakšen je svet? Kaj je krog mene? Gledati hocem ­tema mi brani ­strah me je -strah Luci1 Svetlobe, da vidim 1 -Molci1 Svetloba škoduje, kaže ti grešne oblike, moti ti dušo pokojno, vzbuja ti želje pohotne, vodi te v greh. Luci! Temina me plaši! -Spavaj 1 Tema te zaziblje v sanje razkošne in ljubke, vstvarja ti fato morgano, dviga srce ti v nebesa, lepša kot svet. -Luci1 Svetlobe! Resnice 1 Slepca ne rešijo bajke, 10 duše ne vmirijo sanje Strah me je pekla in neba Solnca želim! -Želja je greh . ! Solnca! ... Dvigni me, greh! Svitlost -kje ti je vir ...? Veni, ctreatotr spitritus I j' ridi, sveti duh, ki vstvarjaš, duh prijazni, pridi med ljudi! Množ nešteta pricakuje tebe dolga tisocletja in vzdihuje za teboj. Blagi duh svetlobe žarke, ki si tuj, neznan sinovom zemlje, kje živiš v brezkoncnosti svetovja? Kje nam je iskati carstva tvojega? -Cuj! Zvonovi slavnostno pojo in vrata hramov se odpirajo povsod. Iz tisoc src se dviga prošnja vroca v višave kakor dim dišav izbranih: Oj pridi, sveti, vstvarjajoci duh! Pred žrtvenikom v zlatem -glej ornatu vladika duš žrtvuje žrtev sveto, vzdiguje roki in ponižno prosi: -Veni, veni, sancte spiritus! Na koru pevcev zbor kot kerubinov družba zjedini zdaj svoj milozvonki spev 11 z molitvijo vladike pred oltarjem . Mogocno zadone akordi skladni: -Veni, veni, spiritus creator! V naravi prosti, dalec izven mesta, kjer že zvonov ne slišiš vec, kjer cerkev ne krasi zlato in mramor, ne moli clovek po zakonih ritov in kreature ne poznajo reda, ki v nizke bi delil jih in visoke: 1 tu, v zelenem hramu matere prirode je cuti tajne pesmi mili glas: Oj, pridi, sveti, vstvarjajoci duh! ln tu, ko cujem ptice mile peti, šumeti slišim listje nad seboj, v prirodi, ko se cutim brez verižja, svobodno diham, kakor prosti ptic, tu mi zaklice duša izmucena: Oj pridi kmalu, pridi, sveti duh! Kot v jecah temnih gine narod bedni, telesno vklenjen v suženstva ig6. Duševni rob trpi, molci, umira, ker ne spozna usodnega gorja. A ki pojo zdaj pesni svete v cerkvah in klicejo duha iz rajskih sfer, zapirajo trpinom hram spoznanja, kjer sveti duh, rešitve duh živi. Jeziki, ustne molijo kot stroji, a misel druga v srcih jim gori. Duha, ki ga pojoc rote, naj pride, njih lastna moc v zaporu še drži. V cloveški glavi duh je stan si našel, 1 2 tam vstvarja misli, vodi ljudski um. A "misliti je greh!" gospOda pravi. "Duha kdor sluša, bodi nam proklet!" Duha prostost naj služi gospodarju, v duševni temi naj ostane rob. Kdor s svojo glavo misliti se drzne, naj cuti kletev! Anathema sit! Oj duh cloveštva! Blagi duh svobode! Odpri zapor, v katerem zdaj jeciš. Iz spon sovražne sile reši sebe, prostost bo tvoja rešila naš rod. Oj narod, vstani, zdrami se iz spanja! Otvori v glavi svoji duha stan. Daj misli svoji prostega poleta. Svobodni duh nam reši sužnjev svet. fVJ.ladost. j)1i smo mlad6st, mi moramo živeti, svobodo misli moramo imeti, ker nova doba nam odpira vrata, ker nam na nebu rdeva zarja zlata. Vi nas ne umete ... Mi nismo krivi, ce so vam tuji naši cuti živi, ce so vam neumljive misli mlade in naši cilji, naše sveže nade. ... Cas, ki je bil, je vaš. Bodoci dnovi obsipajo s svetlobo zarod novi. 13 Mi nismo vstvarili sveta zakonov, mi ne narekamo postave s tronov, a vecne volje smo izvrševalci, na odru žitja mladi smo igralci, od vecne volje smo duha sprejeli, iz njenih virov cute smo zajeli. Bogov povelje mora se vršiti, za sveti cilj se moramo boriti, od kojega k nam sveža sapa veje, a ki ga vaša glava ne urneje. Mi smo mladost. A vecnosti bogovi so nas pozvali -mi smo njih sinovi. Mi moramo, mi hocemo živeti in v prsih mora ogenj nam goreti, ki so bogovi sami ga užgali, ko so nas mlade v stari svet poslali. Okvir, v katerem svet sedaj se giblje, nam je preozek. Naše srce vtriplje premocno za tako stešnjene grudi. Zaman se vaš strohneli zakon trudi, da naše misli v stare tire vklene in nas zapre med samostanske stene. Mi moramo, mi hocemo živeti in ce nas vi ne morete umeti, vas mi ne p10remo poducevati, ker zovejo nas glasno cilji zlati. Ej zovejo! Mi moramo hiteti, da moremo ob casu k njim dospeti. 14 Mi smo mladost. Mi moramo živeti. Življenja hram si moramo odpreti. Pretekli dnovi nimajo veljave, grobovi niso dom za duše zdrave. Bodocnost hocemo si osvojiti, okvir pretesni hocemo razbiti, zidovje staro naša roka vnici, da se nam živa misel uresnici. Mi moramo! Nas goni vecna sila, božanstvo samo nam podaje krila Južna noc. 0j krasna, južna noc! Pozdravljam te ob morju adrijanskem, ti bajna noc z nebrojem zvezd na nebu, ki migljajoc zrkalij.o se v valih, kot bil bi bog raztresel dijamante, da okrase to bajno južno noc! Oj krasna, južna noc! Kako razširja cvetje vonj po zemlji, kako opaja to srce in dušo! A sladka, zvonka pesem slavcka v gaju, ki milo vabi drobno si družico, oznanja glasno skoz to južno noc. Oj krasna, južna noc! Pozdravljena mi bodi s tvojim caram, ki cuvstva moja v dnu srca razvneva, da kroži kri hjtreje po vseh žilah, da sili v glavo, pa razbija v sencah - Pozdravljena mi bodi, krasna južna noc. 15 Oj krasna, južna noc! Ki polniš prsi z žarom hrepenenja in šepetaš ljubezni velepesem, ki vabiš srca, polna gorkih cutov v združitev sladko, v ljubavno objetje, pozdravljena presrcno, krasna južna noc. Oj krasna, južna noc! Dasi srce mi krvavi v bolesti, dasi carobna tvoja moc me muci, ker razodeva car ljubezni rajske, neznane vedno brezpokojni duši, vendar, vendar -pozdrav ti, krasna noc .. .r NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA i 1 11111 1111 1111 1111 1111 1111 11 1111111111 11 11111 111 111 00000236031 16