Papež Leon XIII. umrl. ~P3'jpež Leo XIII. je v pouedeljek, dne 20. -*- t. m. ob 4. uri popoludne umrl! Umrl je slavni papež, veliki duhoven, oče 200 milijonov katolikov, učitelj človeštva! Ves krščanski svet žaluje za njim in vsakdo, četudi ni kristjan, stoji z globokim spoStovanjem ob mrtvaškem odru moža-velikana. Odiikoval se j<j z izvenrednimi darovi učenosti, državniške modrosti in neizmerne ljudomilosti in vse te darove je posvečeval rasti in procvitu svete katoliske cerkve, kateri je bii postavljen za krmilarja. Veščega in skrbnega krmilarja je imela v njem katoliska cerkev. Sedaj jo je zapustil, šel si je v večnost po plačilo za svoje trudoljubivo in požrtvovalno življenje. Neminljiv spomin velikemu papežu Leonu XIII.! Zadqji trenotki sv. očeta. Papež je bil že od nedelje 19 t. m. večkrat v nezavesti. Zavedel se je ie sem in tje za kak trenotek, a m mogel mč govoriti in je k večjemu dihnil kako besedo, katere pa nihče ni razumel. V pondeljek pioti poludnevu so zdravniki lzjavili, da bo kmalu nastopii smrtni boj. Kardinal Vanutelh je 8el v papeževo sobo ter podaf papežu zadnjo odvezo. Trenotek je bil zelo pretresljiv. Ob boinikovi postelji so bili kardinali Oreglia, Rampolla, Volpe in Vives. Tudi papeževi nečaki so bili navzoči. Smrtni boj je nastopil proti 4. uri popoludne in bil jako kratek. Zda je začela počasi biti, obraz je postal mrtvaško bled, dihanje je zastajalo. Odlične osebe v bolniski sobi in služabniStvo, ki je bilo zbrano pred sobo, je glasno molilo. Sv. oče je mej molitvami mirno zaspal. Dr. Lapponi je položil roko na srce sv. Očeta in skoro na to naznanil, da je veliki Leon XIII. preminol ob 4. uri 4 minut popoldne. Zatisnil mu je oči dr Lapponi ter mu prekriža) roke na prsih. Na to so zaporedoma šli mimo mrtvega sv. očeta kardinali, sorodniki papeževi, zastopniki tujih vlad m več drugih odličnih oseb ter so mu poljubljali roko. Globoko so bili ginieni. Deset minut po nastopu smrti Leona XIII je kardinal kamornik Oreglia uradno zavzel posest Vatikana. Švicarske garde so mu izkazale časti, kakor vladarju ter so ga v slovesnem sprevodu SDremljale v njegovo stanovanje. Ostali kardinali so se na to tudi podali v svoje stanovanje. Skoro na to, ko je kardinal Oreglia zavzel posest Vatikana, je ob 4 uri 30 minut popoludne v sprerastvu se podal proti papeževim sobam, da uradno potrdi papeževo smrt. Pred papeževo sobo je na zaprta vrata potrkal, kličoč Lennovo ime. Trikrat je potrkal in trikrat je poklical Lecna. Nobenega odgovora. Končno so se odprla vrata in kardinal Oreglia je stopil v sobo s svojim spremstvom, ki je v sobi pokleknilo. Kardinal Oreglia se je pribhžal mrtvemu truplu sv. očeta, ki je ležalo na poslelji, ter je trikrat s srebrnim kladivom lahno potrkal na čelo mrtvega papeža, glasno kličoč njegovo ime. Obraz svetega očeta je bil kakor iz voska, poteze ne spremenjene, ležal je na postelji, kakor bi mirno spaval. Po končani ceremoniji je kardinal Oreglia proglasil smrt papeža Leona XIII. Sožalje v lavantinski škofiji. Čeravno smrt papeževa ni prišla nepričakovano, vendar je vest o srnrti vzbudi!a globoko sožalje NaS prem. knez in Skof dr. Mihael Napotnik so takoj izdali nasiednjo pastirsko poslanico za sivojo Skcfijo: Lumen de coelo — occidit. Ugasnila je luč, ki }e četrt stoletja vso krSčaDsko cerkev, da, vesoljni svet čudovito razsvetIjevala, ogrevala in razveseljevala. Papež Leon XIII., sijajDa »luč z neba«, je včeraj v ponedeljek, dne 20. iulija ob 4ih popoludne nehala svetiti; zatonila je za večne gore, kakor piše sv. apostol Pavel Tesaloničanom: da se ob povelju in glasu velikega angela in na trobento božjo vzdigne na oblakih Kristusu nasproti v zrak in bode tako vedno z Gospodom. (I. Tesal. 4, 15 16.) S papežem Leonom XIII. smo neizmerno veliko izgubili; kajti papež Leon XIII. so bili, kakor sem Vam v letošnjem postnem pastirskem listu na drobno razložil, največii mož pretečenega XIX in največji mož ravno začetega XX. stoletja. Po Bogu razsvetljeni papež Leon XIII. niso le s svojim bistrim očesom zapazili ran, iz katerih dandanes krvavi človeSka družba, Leon XIII. so spoznali tudi sredstva, s katerimi bi se dale hude rane gotovo zaceliti, ako bi se le rabila po njihovem naročilu in nasvetu. Veliko, neizmerno veliko smo izgubili mi na zemlji, veliko, neizmerno veliko smo, kakor zanesljivo upamo, pridobili; kajti sv. oče so krmilo Petrovega čolniča odložili iz trudne roke, da jim »nebeški ključar«, sv. Peter odpre vrata nebeška. Vse krščanstvo je izgubiio skupnega očeta in nezmotljivega učenika, zato pa je zadobiio pri Bogu novega zagovornika. Opravičena žaiost je sploSaa, in izrazili so mi že odlični zastopniki javnih obiastev svoje sočutje. Visoko dostojanstvo tolikega papeža pa tirja tudi dostojnih zaduSnic. V ta namen naročam ta-le mrtvaSka opravila: 1. Od tistega dne počenSi, ko pride pričujoči mcj pastirski list župnijskim predstoinikom v roke, se naj tri dni z a p oredoma pri vseh cerkvah po eno uro zvoni in sicer ob takSnem času, ob katerem ae drugače nikoli ne zvoni mrličem. 2. Za vsako župnijsko cerkev zunaj Maribora se naj prihodnjo nedeljo oznani in določen dan opravi slovesna mrtvaška sv. maša in Libera za pokojnega papeža Leona XIII Predragi Skofljani! Nam pa ni le žalovati, naša sveta dolžnost je, prositi Kristusa Gospoda, ki je in ostane nevidni poglavar sv. cerkve, katere vidni poglavar je vsakodobni postavno izvoljeni rimski papež, prisrčno ga prositi, da osiroteli nevesti svoji, pravi krščanski cerkvi, kmalu pošlje naslednika na stol sv. Petra, ki bode vreden naslednik obeh zadnjih namestnikov Kristusovih na zemlii. Glede na izvolitev novega papeža pa priporočam sledeče molitve in pobožnosti: V stolni cerkvi, kakor v obeh predmestnih župnijskih cerkvah naj se opravi že v nedeljo 26. julija, po drugih župnijskih cerkvah pa v nedeljo po zadušnicah za rajnim papežem po-ebna pobožnost za srečno izvolitev novega papeža. Presv. R. T. se naj izpostavi predpoldne tri, popoludne pa Se dve uri. Pred glavno sv. maSo se naj zapoje himna: Veni, creator spiritus; potem pa se naj služi slovesna votivna sveta maSa pro eligendo summo Pontifice. Z večernicami (litanijami) se ta pobožnost za srečno izvolilev novega papeža sklene. V litanijah vseh svetnikov se moli namesto molitve za papeža, spodaj ponatisnjena molitev za srečno izvolitev papeža. Molitev sa srečno izvolitev novega papeža. Iz globočine srca te ponižno prosimo, o Gospod! da po Svoji neskončni milosti sveti rimsko-katoliSki cerkvi takega najviSega Pastirja podeliS, ki bo po svoji pobožni gorečnosti za naSe vzveličanje Tebi vedno dopadljiv, Tvojemu ljudstvu pa po modrem vladarstvu v čast Tvojega imena vsikdar častitljiv. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, kateri s Teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Kakor hitro se pa bo izvedelo ime novega papeža, se bo nemudoma oznanilo vernemu ljudstvu z opominom, da je naSa dolžnost, za novoizvoljenega papeža moliti. Prvo nedeljo potem, ko se bo volitev novega papeža izvršila, se naj v vsaki župnijski cerkvi opravi v zahvalo slovesna božja služba z zahvalno pesmijo Te Deum laud a m u s. Od tiste dobe naprej se naj kakor pri sveti maSi, tako tudi pri litanijah za novega papeža moli po njihovem imenu. Kjer so ces. uradniki, se haj k zadušmcam za pokojmm papežem, kakor tudi k zahvalni božji službi po izvolitvi novega papeža dostojno povabijo. Tako se hočemo tedaj vsi pod mogočno roko božjo, da nas poviša ob času obiskanja (I. Petr. 5, 6), kajti »Velik si, o Gospod, vekomaj in na veke trpi Tvoje kraljestvo« (Tob. 13, 1) Prav tega kraljestva božjega na zemlji, edine svete katoliske cerkve se hočemo te dni, ko globoko žalujemo, tem tesneje okleaiti in se je skrbno držati, ker zunaj nje ni vzveličanja upati. Amen. Dano v Mariboru, na praznik sv. Emilijana spozaavalca in av. Praksede, rimske device in mučeniee, dne 21. julija 1903. Mihael, knez in škof.