V e s t n i k. U.Itcljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Notranjska posojilnicavPostojni50K. Tolminska hranilnica in posojilnica 100 K. Bog plati! Slovcnska uniyerza in narodno gospodarstvo. Slovenski inteligenci nikakor ni mogoče konkurirati z ono, ki jo producirajo sosedi, dokler nimamo svojega vseueilišča. Zato pa tudi ne moremo popolniti uradniških mest v slovenskih pokrajinah s svojimi rojaki. Mnogc naših dijakov se še ne more odločiti za drage študije v tujem mestu; ranogo jih pa tudi pomanjkanje v tujini uniči. Le univerza v Ljubljnni bi nam sčasoma omogočila pridobiti zadostni naraščaj domačega razumništva, drugače bomo vedno odvisni od tujcev ter nikdar gospodarji na lastni zemlji. Poslanci naj torej store svojo dolžuost v tej zadevi s sMmm in energičnim postopanjem, in uspeh bo gotov! Narodne pesmi, ki jih je zbral in uredil znani pevski mojster Janko Žirovnik za šolsko mladino, so bile vsprejete od slovenske javnosti z veliko pohvalo, zakaj vsi listi so polni hvale o tej krasni zbirki, ki bo res kar najbolje služila naši mladini. Zato pa v bodočene sme biti na S1ovenskem nobenega učenca in učenke, ki bi ne imel, oziroma ne iraela tekrasne z b i r k e. Oena zvezku je samo 20 h brez poštnine, poštnina pa znaša zalizvod3h; za 2izvoda5h: za 3do 9 izvodv 10 h: za 9 do 13 izvodov 20 h; zal3 do 30 izvodov 30; za 30 do 100 izvodv pa 50 h. Na slovenskem učiteljstvu je zdaj, da se zbirka čim preje razpeča na korist učiteljskemu konviktu. Natisnilo se je teh pesmic 20.000 izvodov in se dobivajo v nUčiteljski tiskarni". Ilribolazec ali kriboplazec. Hribolazec, kakor pove ime je — lenuh, ta ne pride visoko. Hriboplazec pa se plazi v sili čez strmine po kolenih gor ino po sedalu čez grebene in sedla dol. To je pravi turist! S. L. S. in Nemci. Volilna predloga za deželni zbor, imenovanje udov za okrajne šolske svete od strani deželnega odbora, gla;ova_je Nemcev za Kregarja — to niso samo slučaji, to je že prava zveza, ki se ne da nikakor utajiti. Prošnja. Za šolsko leto 1907/08. sestavljam ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol ia učiteljskega osebja na Kranjskem. Južnem Štajerskem in Primorskem po stanju 30. junija t. 1. Želim, da bi bil šematizem brez napak. Zato prosira prav lepo, da me vsakdo opozori po ,,Dopisnici" na nedostatke in napake, ki jih najde v prejšnjih letnikih, da jih odpravim in popravim v novi izdaji. Vsakemu, ki stori to, izrekam iskreno zahvalo! L. J e 1 e n c. Prošnja. Ceujene tovarišice in tovariše litijskega okraja vljudno prosim, di" mi čim preje pošljejo naročnino za BSlov. Šol. Matico". Poverjenik B. Andoljšek. Razstava na ustanovnem zavodu za gluhoncme v Ljnbljani bode dne 29. in 30. junija ter 1. julija tek. leta. Bazstavili se bodo izdelki gojencev in sicer pismeni in risarski ter iz lahkih lesnih del, modeliranja, rezbarstva, strugarstva in mizarstva. Istotako bodo razstavijena ženska ročna dela. Na to zanimivo razstavo opozarjamo slavno občinstvo, posebno učiteljstvo. Zglasila za I. lctnik c. kr. žcnskcga nčlteljišča t Ljubljuni se sprejemajo v sredo, due 10. julija, za I. letnik c. kr, moškega učiteljišča v petek, dne 12. julija, od osmih do enajstih pri ravnateljstvu. Sprejemni izpit se prične po vpisovanju. Ljadsko izobraževalno društo s knjižnico snujejo v Dolenji vasi pri Senožečah. V ta namen se je sestavil pripravljalni odbor, ki bo sprejemal s hvaležnostjo morebitne darove. P. n. naročnikom ,,Zyončka" vljudno naznanjamo, da izide piihodnja številka tega lista dne 10. julija, ker je tiskarna sedaj preobložena z nujnim delom. Upravništvo »Zvončka". Solsko yeselico priredi šolska mladina iz Velikih Žabelj dne 30. t. m. popoldne qb pol 4. uri v grajskih prostorih z jako lepim vzporedom. Cisti dohodek je namenjen šolarskih knjižnici. Rnzstava risb dijakov mestne realke v Idriji bo dne 29. in 30. t. m. v telovadnici mestne realke. Otvorjena je od 9. do 12. dopoldne in od 1, do 5. popoldne. Osebne yestl na Štajerskem. V Skomarjah je postal šolski vodja učitelj Josip Troha od Sv. Benedikta v Slov. Goricah, v Selah pri Slov. Gradcu pa Ignacij Kafou iz Hrastnika. Nadučitelj nemške šole v Vojniku Friderik Lang, je premeščen v Kainach na Gorcje Štajersko, odkoder pride nadučitelj H. Paierl v Soboto V Vojnik pride za nadučitelja nemške šole dosedanji nadučitelj take šole v Laškem, Josip Sernetz. Stahii sta postali pri Sv. Duhu-Ločah dosedanji suplentinji Gizela Burgarellova in Eoza Bosenbergerjeva Šolske resti na Kranjskem. Za definitivnega učitelja v Leskoveu je imenovan provizorični učitelj Ivan Arnšek istotam. Učitelj Mihael Mežan v Studenem je premeščen za šolskega vodjo v Orehek. Dvorazrednica v Hrušici se razširi v trirazrednico, trirazrednica v Borovnici v štirirazrednico, enorazrednica y Adlešieih pa v dvorazrednico. Raynatel,J8tyo mestne realke y Idriji nas prosi objaviti, da se vrše sprejemni izpiti v I. razred dne 8. julija t. 1., oglasila pa sprejema ravnateljstvo dne 4. julija t. 1. Ta zavod ne zahteva nobene vpisnine in nič šoluine. Opozarjamo učiteljstvo na to edino slovensko srednjo šolo. V dcželnem šolskem svetu Kranjskem vlada čuden duh. Ne samo, da je zavzel sovražno stališce proti ljudskošolskemu u.iteljstvu, ko je vrgel iz svoje srede edinega njegovega zastopnika, sedaj je začel jadrati eelo y neraško-nacionalni strugi. To se je pokazalo ob sestavljanju terno predloga za ravnateljsko mesto na I. državni gimnazi.ji. Predsednik Schwarz in ljubeznivi vitez Kaltenegger sta spravila y terno nemško-naeionalnega ravnatelja Protta, ki je kot nadzornik ljubljanskih neraških ljudskih šol dokazal »sijajno" svojo pedagoško naobrazbo. Tudi ni Proft vesč slovecščini, torej je za taka mesta absolutno nepotreben. Čudom se čudimo, da sta potegnila za Sehwarzera in Kalteneggerjem tudi dva šolnika — deželni šolski nadzornik Levec in ravnatelj ljublj. učiteljišča Črnivec. Prvi, ki je obenem predsednik BSlovenski Matici" — našemu prvemu kulturnemu zavodu — in drugi, ki je sedel na mesto ljudskošolskega zastopnika, sta storila velik greh, ki ni odpustljiv. Tako ravnanje vpliva namreč jako demoralizujoče, in takih zgledov podagoške solidnosti nikomur ne more pravi pedagog priporočati v posnemo. Ako imamo na takin mestih take može, ki jih je rodila domača gruda, kam nam potem zavozijo naše šolstvo nemški ošabni plemiči in trdi birokrati, ki nam gospodujejo le po vladni milosti in po krivdi naše popustljivosti!! Kje je naš ponos, kje naša moška čast! Upravništvo ,,Do__a.ega ognjišča" nima več na razpolago 1. številke. Šolsko vodstvo pri Sv. Štefanu, pošta Šraarje pri Jelšah, prosi p. n. učitelje, naj mu pošlje kdo omenjeno številko, ako jo ima na razpolago. Okrajna nčiteljska skupščina za litijski okraj se je vršila dne 12. t. m. v Višnji gori. Predsednik g. Lj. Stiasny poroča o dejanskem napredku šolstva v tem okraju z ozirom na posamezne predmete, nove stavbe, stik z ljudstvom, poizkušnje o analizi otroškega duševnega obzorja. Podrobno konferenčno poročilo in navodila prejmejo učitelji tiskano na dom. Poročal je tudi o nadaljni izobrazbi odraslih ter navajal tipične podatke, kako hrepenijo mnogi narodi po luči iz zarišč visokih šol. Posebno vseučiliške knjižnice s sijajno opremo so v mnogih velikih mestih vsakemu na razpolago. Mnogotere uredbe za odrasle, večeri, sestanki. poljudni roraani itd. pričajo o stremljenju po izobrazbi. Anglija, Francija i. dr. imajo udomačena ljudska vseučilišča, društva za poljudno predavanje in njih pedagoški muzeji na razpolago tisoče skioptiških slik (diapositivov), v serijah odmerjene za nadaljne izposojevanje. Pa5 znameniti dokazi, kako svet hrepeni po luči in je prosveta posebno geslo naših dob. Nadučitelj J. Zajc je predaval o učiteljevem delovanju na enorazrednicah. Bazmotrival je s sebi lastno odločnostjo o nastavljanju učiteljev na teh važnih postojankah ter predočeval velike nepremagljive ovire za novince na teh navadno še prenapolnjenib. šolah. Sprejete so bile resolucije, da se samo sposobne učne osebe, ki so dovršile učiteljišče, nameščajo na teh ŠDlah. — Pcročilo o skupnem delovanju učiteljstva na večrazrednicah je imel tov. Levstik iz Zagorja. Medsebojno spoštovanje naj voditelj ne izpostavlja v nevarnost, da vsako malenkost, ki bi jo med štirimi očmi previdno odstranil, spravlja na dan pred domačo konferenco. Ni pametno od vsakega zahtevati, da trobi v isti rog, vsakdo je pa eno lahko, namreč — tovariš. Eeferat »Kako si pridobi učitelj svojemu stanu primeren ugled?" je imela učiteljica Marija TomSeva, Učitelj mora biti oživljajo.e solnee in ne mrzla zaspana luna. Oblastno nastopanje škoduje, pa tudi prevelika prijaznost ni povsod na mestu. — Vzajemnost učiteljstva izredno goji ugled stanu. — 0 izkušnjah iz dosedanjih šolskih izletov je pa poročala učiteljica Ivana Dolinarjeva iz Višnje gore in vsestransko opozorila na znamenosti v prirodi in umetnosti. Uraetniško izobrazbo naj že mladina črpa iz lepote v stvarstvu. Vzgojnega pomena je opazovanje marljivega dela čebelic, izleti v vrte, pouk ali šola v gozdu, obisk bolniščnice, spominki slavnih oseb. Sploh so vrata šole odprta, in naj nihče ne odlaša pripravljen peljati otroke pod milo nebo. Eeferentje so osredotočili yobče svoja poročila v dobro formuliranih tezah. — Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo B. Andoljška o preimenitnem učilu, skioptikonu. Države v Severni Ameriki so žrtvovale 100.000 dolarjev za skioptikone v svojih šolah in društvo ,,Skioptikonu je zabeležilo 47.000 predavanj. Priporočal je Andoljšek Liesegangovo knjigo o skioptikonu in vsaka šola naj pri kakem povečanju dobi stalno sobo za projeciranje s tem učilom. — Gospod nadzornik je takoj sam s skioptikonom predstavil BPot v Carigrad", ter več omenil o priličnem obisku neke šole v Turčiji, kjer pa je sploh še paliea glavno učilo.