Pošlnlna plačana v gotovini. Dio Pnstpobtihi bar bc/ahit. ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Preis - cena !l UftJ UU/.OUH. <**% RUTINSKI TEDNIK če ne moreš pomagati, vsaj ne zaviraj. Slovenski rek. Leto XVI. V Ljubljani, 23. marca 1944. štev. 12 (749) • DRUŽINSKI TEONIKt Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo ■m uprava v Ljublj&ui, MikloSICeva 14/111. PoStni predal St. 253, Telefon £t. 33-32. — EaCua požtne hranilnice v Ljubljani Et. 15.393. — Rokopisov no vračamo* nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA Vi leta 10 lir, */i teta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 04 lir na leto. — Naročnino i« treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna pctitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Sinna 65 mm) 7 lir; v oglasnem dolu 4.50 liro. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali o g i n -s i : beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod že posebej. Pri Tečkratnem naročilu popust. Danes: Trije zlaH ključi Naša nova pravljica (Gl. str. 4.) Ojačena silovitost sovšetskih napadov Fiikrerjcv glavni stan. 21. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil iavlia: Severovzhodno od Nikolajeva slabši sovražnikovi napadi niso usoeli. Ob spodnjem ukrajinskem Bugu smo s protinapadi očistili ali zožili sovjetska mostišča. Na vdornem področju med sredniim ukrajinskim Bugom in Dniestrom ie prišlo le pri Žmerinki do silovitih bojev. ki še trajajo. Naše letalstvo ie z močnimi oddelki bojnih in strmoglavih letal-zadalo boliševikom. ki so napredovali proti Dniestru. visoke človeške in tvame izgube. Med Prosku-rovim in Tarnopolom smo s protinapadi vdrli v sovražnikove postojanke. Razbili smo sovjetske sile. neko frontno vrzel pa zamašili. Na področiu pri Kremenjcu in pri Kovlju se ie ojačila silovitost sovražnikovih napadov. V težkih in sprememb polnih Jboiili smo uničili ali zaplenili 18 sovražnih oklepnikov ter uničili neko boino skupino, ki ie vdrla v Koveli. Južno od Pripie-ta so se med Stirom in Gorinom izjalovili ponovni boljševiški napadi. Z ostalega vzhodnega bojišča poro-čaio le o krajevnih bojih. V težkih bojih na severnem odseku vzhodnega bojišča se ie posebno obnesla druga četa 502. -težkega oklep-niškega oddelka pod vodstvom nadporočnika von Schillerja. Z nettunskega bojišča poročajo le o živahnem izvidniškem in napadalnem delovanju. V mestu Cassinu so tudi včeraj vsi z močnimi okleoniškimi silami podprti sovražni napadi izkrvaveli, v obrambnem j trnju junaških branilcev. _ Severozahodno od kraia smo obkolili neko sovražno boino skupino. Sovražne izgube so mnogkrat večje kot lastne. V opoldanskih urah 20. marca so severnoameriški bombniški oddelki z močnim lovskim ? remstvom prileteli v iužno Nemčiio ter izvršili strahoval-ne napade na Mannheim. Ludwigs-hafen ter predmestja Frankfurta ob Meni. Ob tei priliki ter pri poletih nad zasedenimi zapadnimi ozemlji .in nad italijanskim bojiščem smo uničili 24 sovražnih letal Nekaj sovražnih letal ie izvršilo motilne polete narl Rurskim področjem in nad iužno Nemčiio. Varovalne enote neko nemške ladijske 'spremljave so v Rokavskem prelivu odbilo napad britanskih hitrih čolnov, enega zažgale, drugega Pa tako težko poškodovale, da lahko računamo z njegovim uničenjem. S tem ie oddelek, ki mu načeljuie fregatni kapitan Behrens v nekaj dneh potopil pet brzih čolnov, dva Pa težko poškodoval. Daljnostrelne baterije vojno mornarice so v pretekli noči obstreljevale angleško obalo in sovražnikove ladje na morju pri Dovru. I* vojnih poroiil nemškega vrhovnega poveljniStva v preteklem teduu: Na nrkolaievskem mostišču na področju Voznesenska in severovzhodno od Prvomajska io sovražnik brezuspešno napadal. Med sredniim ukrajinskim Bugom in Dniestrom biieio naše cete s prodirajočim sovražnikom hude boje. Po uničenju vseh vojaško važnih naprav so naše čete na povelie izpraznile mesto Vinico. Ob gornjem ukrajinskem Bugu in med Proskurovom in Tarnopolom smo odbili vse sovražnikove napade in prizadejali boliševikom občutne izgube, Na področiu pri Kremenjcu in Kovlju smo odbili in prestregli vso boliševiške napade. Vsi sovražnikovi krajevni sunkj na ozemlju Pripjctskih močvirij in na južni obali Pripjeta ?o so izjalovili. Na bojišču <->ri Narvj smo uničili 10 sovražnikovih oklepnikov. Na nettunskem bojišču smo zadali sovražniku hude udarce in privedli Nekaj, ujetnikov. Tudi jugozahodno cd Apriliio ie nasprotnik brezuspešno napadal. 19. marca zvečer ie oddelek nemških torpednih letal napadel pred severnoafriško obalo neki sovražni kon-voi iu poškodoval pet natovorjenih parnikov z več ko 30.000 tonami nosilnosti. V_ soboto 18. marca so severnoameriški bombniki izvedli nov terorističen naPH.d na (tim. Povzročili so Škodo v nies,a iu v stanovanjskih OKralih. 19. marca ponoči so britanski Ivomb-'Vk| v<~vi>'li nekaj bomb na zahodno Neniciio in na berlinsko DOdročio Ncinsk« lelnla so z zažigalnim) in rušilnimi bombami nanadla britansko luko lltui m. Povzročila obsužue požare iu razdelania. ŠTEVILKE GOVORE Žalostna statistika »osvobojene« dolenjske vasi Slika življenja našega kmeta po pol leta komunističnega »raja" Večkrat smo že pisali, koliko gospodarske škode ie našemu narodu že prizadejalo nesmisehio komunistično divjanje. Za primer opustošenja naj navedemo zgled Zdenske vasi iz občine Videm-Dobrepolie. od koder so v Ljubljano prispeli podatki. V Zdenski vasi ie bilo v normalnem času zmerom 24 parov vprežne živine. Danes ima vsa vas za vprego samo še dva vola. Vas. ki šteie 100 hiš. ie imela nekdaj do 100 glav goveje živine. Danes je ima komai 30 glav. 2ivino so pobral; komunisti. Kmetje morajo Pa živino tudi sproti klati, ker nimaio krme; prav zato zakolieio vsak teden po eno živinče. Ne bo dolgo, ko v vasi na ta način sploh ne bo več goveje živino. Od 64 hiš stojita po zadnjem komunističnem napadu samo še dve. Do tal porušenih ie 10 hiš. 12 hlevov in 3 kozolci; 20 hiš je tako poškodovanih, da ni mogoče stanovati v njih. Vse ostale hiše so delno poškodovane, celi sta samo šo dve. Ljudje iedo krompir, zelje, fižol, vse neslano in nezabeljeno. V hrani so zelo skromni, obroki so pičli. Kmetje se zavedaio. da krompiria niti za seme ne bo, zato varčujejo. kar se le da. Podobno ali še slabše ie v drugih vaseh. V Suhi Krajini vlada prava lakota. Žita nima nihče več. zato kruha nikjer .ne peko. Zmanjkalo ie tudi že krompiria. Živino so že zdavnai odpeljali komunisti. Ljudje žive ob koruznem močniku, ob zelju in repi. De- narja sploh ni v prometu. Nimaio ca ne revni no bogati. Vsa trgovina se vrši z zaijieno. Vsi so brez čevljev, z nogami ovitimi v cunje. Zaradi slabo hrane, pomanjkanja obleke in stalne živčno razrvanosti so ljudje hudo bolehni. Otroci bolehajo za gariami in srbečico, odrasli za prehladom in glavobolom. Komunistični zdravniki ne zdravijo civilistov. In tako ljudstvo hira... In če bodo kdai posledico tega hiranja našega kmeta prodrle do Ljubljane. t. i. če si bo tudi naš purgar moral zadrgniti pas — tedaj seveda bo njegove ofofiliie kaj hitro konec. Dotlej ie Pa na zunai lepo »nevtralen«, se s politiko sne ukvarja«, ie samo »kulturen« delavec, »gospodarstvenik: i. sl. Dokler ie ne izkupi po glavi... IZIGRANI ANGLOAMERIČANI Stalin si je izbral Badoglia, da jo je z njim zagodel svojim »ljubim« zaveznikom Badoglio ie 7. marca zaprosil sovjetsko vlado za obnovitev diplomatskih stikov med sovjetsko in niegovo vlado. 11. marca ie sovjetska vlada odgovorila Badogliu. da io pripravljena obnoviti neposredne odnose z Italijo in izmenjati diplomatske zastopnike. Izdajalski maršal ie pri tej priložnosti poslal Stalinu prepouižno brzojavko, ki v niei trdi. da ie »ves italijanski narod«' prepričan o potrebi italijansko-sovietskih odnosov, ki naj ustvarijo temelj prijateljskega sodelovanja. Dejstvo, da le Moskva na svoio roko in ne da bi bila poprei obvestila London in Washington. obnovila diplomatske odnose z Italijo, ie zbudilo v Londonu in v Washingtonu hudo ne-ievolio. Nie odmev razberemo iz poročil raznih nevtralnih, pa tudi angleških in ameriških listov. Tako poroča »Stockholms Tiduingen«, da ie mosltovskiv ukrep povzročil v Londonu presenečenje prve vrste. Doslej so namreč tako s političnega, ka- kor z vojaškega stališča imeli Italijo vse boli za angleško-ameriško zadevo kakor za sovjetsko. »Evening News« z ogorčenjem ugotavlja, da so se Sovjeti odločili, medtem ko se Anglija iu Amerika o tem še prepirata. V Združenih državah ie Badogliovo priznanje delovalo kakor bomba, poroča newyorški dopisnik »Stockholms Tidningena«. Uradni krogi nočejo dati nikakšnega komentarja. Politični opazovalci označujejo moskovski sklep kot mrzel realistični manever. Zelo so opazili, da se ie Moskva odločila, ne da bi bila vprašala zaveznike za svet. V tem vidijo novo izpromembo sovjetske poli t i ke. »Washington Post« ugotavlja, da Stalinov sklep povečuje zmešnjavo ter vsakomur jasno dokazuje. da solidarnost, ki so io proglasil] v Teheranu, ni dozdai prinesla mo drugega ko nesporazume. Po Reuterjevem poročilu iz Washingtona io ameriški zunanji minister Cordell Hull. ki so ga na tiskovni konferenci vprašali, ali mislijo Združene države priznati Badogliovo vlado, resignirano odgovoril, da bi se. če se bo vojna nadaljevala, kaj takšnega potem lahko zgodilo povsod v Evropi. K sovjetskemu sklepu o izmenjavi diplomatskih zastopnikov z Badoglio-vim režimom io zavzel stališče tudi znani žurnalist in poslanec Vernon Bartlett. ki se drugače, kar cedi od uslužnosti do moskovske tovarišije. Bartlett piše v »News-Croniclu:: (liberalnem boljševikofilskem glasilu'): Angleški in ameriški vladi ni bilo niti namignieno niti podana kakršna koli izjava o tej sovjetski nameri, in danes stojijo vse tri veliko zaveznice pred dejstvom, da njih cilii medsebojno ne soglašaio. Dvo izmed niih sta izločili Italijo iz voine in v polnem soglasju s tretjim zaveznikom sklenili z njo vojno premirie. Zdai pa naveže tretji zaveznik z Italijo diplomatsko odnose, in sicer v obliki, ki po vsem videzu ni združljiva s pogoji vojnega premirja.« Med ljubimi zavezniki ie spet zazijala razpoka in razgalila >idiloc soglasja. ki vljida pri njih... 2*i?©padanje filovščine Izgube komunističnih tolp Na Dolenjskem V noči s petka na soboto, torej z 10. iiu 11, marec se je v samotni hiši na Dobravi pod Hinelinikom skrival »štab Gubčeve brigade«. Tu so imeli komunisti tudi radijsko oddaino postajo. Presenetili so tih domobranci, hišo obkolili in io zaradi komunističnega odpora z minami zažgali. Iliša Kri 15.000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da to svojo voljo izpričamo s podpisom na protikomunistični spomenici) Ta izguba io težak uderec za komunistično tolpe na Dolenjskem. Iz Nove~a mesta poročalo IS. marca, da so komunisti doživeli na Trški gori hud poraz. Padlo io okrog 100 komunistov. med njimi več komandantov, prav toliko ali pa še več jili je pa ranjenih. (O teni glei tudi posebno Poročilo!) V Srbiji Oddelki srbsko državne straže so v preteklem tednu popolnoma uničile večjo komunistično tolpo, ki ie nekaj rasa strahovala srbske kraj« med Mladenovcem in Arandjelovcem. Tolovaji so imeli 80 mrtvih. 731 se jih ie pa predalo. N a z a li o d n e m 11 a 1 k a u n Berlin. 14. marca. V dneh od 9. do it. marca so imolo komunistično tolpe na področju nekega armadnega zbor i na zahodnem Balkanu hudo izgube; 800 mrtvih, skoraj 200 ujetnikov in veliko število ranjencev in prebežnikov. Poleg lovskega letala vSpilfire.: so izgubile še mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja, strelivo, mnogo živine, živil in vojaškega materiala. Neka skupina tolovajev ie skušala prekoračiti neko roko. toda nemške čete so io popolnoma uničile z brodom in osmimi čolni vred. N a Spodnjem s ( a i c r s k o m Zvezni vodja Franc Steindl poroča v mariborskem nemškem dnevniku z dne 7. marca o hudih porazih komunistov na Spodnjem Štajerskem. V noči s ti. na 7. februar ie. vdrla s hrvatske meie nn Spodnje štajersko močna tolovajska skupina, tako imenovana »14. divizija« sestoieča iz treh »brigad«. V tei tolpi so bili zvečine ljudje, nabrani po Dolenjskem in Kočevskem, pomnoženi z Badogliovi-mj Italijani. Stela ie več ko 1000 mož. imela ie 150 konj in tovorne živine in bila dobro založena z orožjem, ki so ga dobili tolovaji po savojski izdan. »14. divizija« je ostala na Spodnjem Staierskem in uporabljala ta del za operativno področje, upajoč, da bo lepega dne celo vkorakala v Celje in Maribor. 20. februarja So nemške čete zapustile svoje postojanke -- usoda »14. divizije^ ie bila zapečatena. Od Dra-ineji čez Konjiško gore .in Kozjak do globeli in gozdov Mozirskih planin lezi 612 mrtvih tolovajev. Nemške čete so ujelo 182 tolovajev, med njimi 7 žensk, nekai jih ie pa prostovoljno prebežalo. Zaplenjenih ie več ko 40 koni in tovorna živina, ostanek trena Pa uničen. Poleg važnega propagandnega’ materiala so Nemci zaplenili dve težki in tridesetih lahkih stromic, štiri minometalce. več sto pušk. streliva in rušilnega streliva. Dvo »brigadi 14. divizije« sta uničeni do zadnjega moža. samo tretja so ie mogla po težkih izgubah prebiti š komaj 150 možmi brez orožja in koni z državnega ozemlja. Takšna io bila usoda »11. divizije« banditov na Spodnjem šlaierskom. V G r e i j i »Deutsche Nachrichten in Griechen-lanil poročajo dne 10. marca iz Aten: V Grčiji nemške čete uspešno nada-; llujejo ojačeno zasledovanje komuni-' stičnih razbojniških skupin. V tri .lni trajajoči borbi nekega izvidniškega Oddelka na Peloponezu so izgubili banditi 00 mrtvih in 20 ujetnikov. !'o-lovaii so izgubili tudi mnogo orožja iu streliva. Kot odgovor na napad na nemške vojake so na nekem drugem prostoru Zasilni izhod mora biti kar najbolj oddaljen od vhoda; šele tako ima namreč svojo popolno upravičenost. Broz dobiva bttržujski apetit Zadišalo mu je jugoslovansko zlato Stockholm. 16. marca. Reuterjev dopisnik Grant trdi. da ie izvedel iz zanesljivega vira. da ie tako imenovani »Narodni osvobodilni odbor« — Titova »začasna vlada« — 9. marca obvestil britansko, ameriško in sovjetsko vlado, da ie pozval inozemske banke, naj blokirajo vse fonde in denarno naložbe, ki iili vodijo za jugoslovansko Narodno banko v zavezniških ali nevtralnih državah. Odbor ie pooblastil gospodarstvenika in bivšega podpredsednika jugoslovanske Narodno banke dr. Rildolfa Bičaniča. ki se pravkar mudi v Londonu, nai ukrene vse potrebno za zaščito lastnine Narodne banke v tujini. Jugoslovanski fondi v tujini so znašali leta 1941. več kakor 100 milijonov ameriških dolarjev. Bifanifi utemeljuje ta ukrep s tem, da uporablja jugoslovanska emigrantska vlada fonde Narodno banke brez zakonitega nadzorstva v namene, ki so v nasprotju s Titovim '^osvobodilnim bojem«. Da bi preprečil to izkoriščanje tor zavaroval fonde državi, ie »Narodni osvobodilni odbors izdai sedanje ukrepo. Grant poudarja, da mu je Bičanie zagotovil, da mu ie Tito dal vsa pooblastila za izvedbo potrebnih ukrepov, ki naj zavarujejo narodne fonde. Grant zaključuje, da ie boj zn nadzorstvo nad temi velikimi vsotami nedvomno važen činiteli v igri za kulisami. Če bo Purie dobil nadzorno nad fondi, se bo lahko rogal vsi m željam Titovo »osvobodilne voiskot ter vsem zahtevam zavezniških vlad. pehotni oddelki in motorizirani deli neke divizije preseliti ji vo izvedli več napadov, pri katerih so ubili 135 razbojnikov. 200 so iih pa zajeli. Tudi tu so zaplenili Npmci mnogo vojnega materiala. Pri vseh teh vojaških nastopih so sodelovati tudi grški nrnstovollski oddelki. kar je nov dokaz, da ie tolovajska nadloga zbudila povsod po deželi hud odpor. Zdai poročajo, da so ustanovili na Peloponezu dva vzorna oroži.iška bataljona. Tako se vse narodne sile v grškem narodu združujejo v boju proti boljševizmu na uo-UiUiicm bojišču. Komunistične vab2 za naivneže Med lepilni vabami, katere so nastavili komunistični lovci naivnim preprostim Slovencem, je tudi vaba z delitvijo podjetij, kmetij, hiš itd. po komunistični zmagi. Po neštetih izpovedih ujetih lankovernežev je ugotovljeno, da v resnici pričakujejo, da bodo za svoje sodelovanje s komunizmom obdarovani z vsemi mogočimi zemeljskimi dobrinami. Tako je povedal neki ljubljanski hišnik, da je zato komunist, ker 1k> v komunističnem redu postel 011 lastnik hiše, katero zdaj oskrbuje. Neki trgovski pomočnik se je med prijatelji pohvalil, da so mu komunisti obljubili gospodarjevo trgovino, obrtniški vajenček je pa prejel zagotovilo, da bo smel vreči na cesto svojega mojstra in zagospodariti v "njegovi delavnici. Nic manj niso znane izjave podeželskih kmečkih hlapcev in dninarjev, ki so sveto prepričani, da bodo dobili v dar najlepše kmetije, katere si bodo lahko po mili volji izbirali. Na Dolenjskem so za časa »republike« pripovedovali razni izgubljenci, da so ze »prepisani;: na to ali ono palačo v Ljubljani. Obljubljanje podarjanja hiš trgovin, obrtnih delavnic, tovaren, kmetij itd. je torej eno izmed sistematičnih propagandnih sredstev komunizma, in pri nekaterih naivnežih je tudi firav to glavni vzrok, ki jih je zape-jal v_ vrste gozdnega banditstva. Kakor vidimo, se torej tudi pri nas ponavlja natanko tisto, kar se je dogajalo _ pred dobrini četrtstoletjem v Rusiji. Tudi tam so boljševiki lahkovernim nemaničem obljubljali gradove, če se jim pridružijo in jim pomagajo zavladati. Delavcem po mestih so obljubljali tovarne in palače, mužikom po deželi pa gradove plemičev in hiše kulakov. Vsi ti so seveda verjeli. Kako pa naj človek ne bi verjel, če mu kdo obljublja toliko naenkrat, in samo za to, da se pridruži komunizmu? In na vse zadnje, sajje komunizem vendar to, da vzameš tistemu, ki ima, in daš tistemu, ki nima! Tako naziranje o komunizmu so komunistični lovci sami zasejali v revne množice brezmejno lahkovernih duš, seveda ne zato, da bi jih »vzgojili v komunizmu«, ampak samo zato, da bi izkoristili v svoj prid človeško neumnost. Toda resnici ni komunizem to, da vzameš nekaj tistemu, ki ima. in daš tistemu, ki nima, ampak da vzameš vsem vse in nikomur nič ne daš. Kajti vse, kar komunizem vzame tistim, ki imajo, spravi pod lastništva države. V SSSR je last države vse, kar slovenski komunisti tako širokogrudno obetajo naivnim lahkoverne-zem; palače in hiše, tovarne in trgovine, delavnice in kmetije. Državljani komunistične države so kot člani državnega kolektiva lastniki vsega tega samo v toliko, da smejo v hišah stanovati (toda najemnino morajo plačevati!), da smejo v tovarnah, trgovinah m delavnicah delati (toda razen njihovih skromnih plac pobere dohodke država!) in da smejo na kmetijah garati (toda razen tistega, kar jim določi racionirana aproviza-cija, morajo vse oddati državi!). Če pa poveš naivnemu slovenskemu hišniku, ki pričakuje od komunizma gospodarjevo hišo; trgovskemu pomočniku. ki se že vidi v gospodarjevi trgovini kot lastnik: obrtniškemu vajencu, ki se že uči gibov, s katerimi bo vrgel svojega mojstra na cesto, in hlapca, ki si že beli glavo, kako bo vodii lepo kmetijo — če jim poveš, da je v SSSR tako in ne kakor si 011 predstavlja, ti bo mirno odgovoril: »Že mogoče, da je tam tako, ampak pri nas ne bo. Nam so .merodajni* povedali, da bo pri nas tak komunizem, da bomo dobili vse mi sami. Saj drugače pa to sploh ne bi bil komunizem, in kdo vrag bi se potem še zanj boril? Vi kar nič čvekajte, ste gotovo od belih!« Ta odgovor ni izmišljen in tudi ne osam- ljen. zato je najboljši dokaz, da ,merodajni* zares sami slepe slovenske liudi s takimi vabami, kakor slepe spet druge, da se bore za koristi slovenske«™ naroda, tretje z obljubami. da bo na koncu narod sani svobodno odločal o svojem režimu, itd. č'e človeštvo še ne bi imelo nobenih skušenj s komunizmom, če bi bil sedanji brezvestni lov pri nas prvi v vsej zgodovini in če ne bi bila še nikjer praksa pokazala komunistične resničnosti, potem se niti pameten človek ne.bi mogel čuditi, da ljudje verjamejo takim peklenskim lažem. Toda po četrt stoletju »praktičnega« . komunizma v SSSR 'se moramo ros prijeti za glavo in vprašati: Ali je mogočo, da se najdejo med kolikor toliko splošno izobraženimi in pismenimi Slovenci taki brezmejni naivneži (da ne rabimo primernejše hujše besede), ki verujejo, da bi mogel biti komunizem na slovenskih tlel? nekaj drugega kakor je v sovjetski Uniji, ko je vendar. prav ta tista, ki ga je pri nas zasejala in ga edina vodi? Brez dovoljenja Moskve ne sim nobena Slovenska komunistična mil lut.i zacviliti, kaj še storiti kaj dri* ČEZ TEDEN »Naj Nemčija zmagal« V južnoafriškem parlamentu v Ca-petewnu co imeli te dni debato o zunanji politiki. K besedi se je priglasil tudi opozicijski poslanec dr. Malin. Govoril je o britanski politiki in o boljševizmu in končal svoj govor z vzklikom: »če bi ansrloaTneriška zmaga pomenila zvezo s Sovjetsko Unijo in razširjenje boljševizma na vsem svetu vštevši Južno Afriko, in če bi nemška zmaga pomenila uničenje boljševizma, rečem: Naj Nemčija zmaga!« Res je, to so besede opozicionalca; tudi je res, da Južna Afrika ni najpomembnejši del anglosaškega bloka. Kljub temu so te besede zanimive. vsai kot simptom. Ker kažejo, da katinski masaker iztrebitev 2 milijonov Poljakov, Estoncev, Letonjev in Litovcev, vprizoritev nihilistične revolucije v Jugoslaviji in Grčiji ter moskovsko teptanje dogovorov z zavezniki o spoštovanju suverenosti evrooskih malih in srednjih držav že rode odpor med Anclosasi, t. j. prvo tudi za široko javnost vidno stopnjo na poti do končnega obračunavanja med nenaravnimi zavezniki. Mesija Neki Žid Jacobsen je izdal na Švedskem knjigo, v kateri poveličuje boljševizem in njegovo poslanstvo. Kar ni samo po sebi nič senzacionalnega, saj avtor sam priznava v predgovoru knjige, da ima stike s komunistično stranko v Stockholmu, _ a švedska demokracija sitih buržujev nima nič proti temu, da se poveličuje sistem, ki bi njej najprej vrat zavil, če bi zmagal. Senzacionalno — če smemo sploh še rabiti ta izraz v dobi prevrednotenja vseh vrednot — je samo to, da bereš v knjigi tale stavek: »Stalin je pravi Mesija in Jezus Kristus, ki je v drugo prišel na svet.« Torej človek, ki se ga drži kri mi; lijonov in milijonov ljudi, je novi Mesija. Ali demokracija res ne ve, da so tudi njej postavljene neke meje. vsaj meje takta in zdravega okusa? »Ruska« Sovjelija Uradno ime države, ki se je nekoč Rusija imenovala, je SSSR, t. j. Zveza sovjetskih socialističnih republik. O Rusih ni torej v nazivu te »slovanske« države niti sledu. Ime je postranska stvar, poreče slovenski vseslovan. Danes, ko vse kipi in vre, ko je vse v »akciji«, sje vendar ne bomo šli formaliste 1 Važno je, da je večina v SSSR ruska. Da, res je. to je važno. V SSSR živi zdaleč največ Rusov; celih 77°/o sovjetskega prebivalstva je ruske narodnosti. Zato je torej Sovjetija ruska država? Tako nekako, kakor je Indija indijska država. Teh 77r/o sovjetskega prebivalstva je namreč brezpravna raja, ki ima v vrhovnem ljudskem zastopstvu, t. j. v vladi, ne 77a/o zastopnikov svojega rodu. kakor jih ji gre po vseh pravilih politične enakopravnosti, temveč reci in piši 17,6 °/», :o se pravi, skoraj petkrat premalo. Z drugimi besedami, ostale narodnosti, ki iih je 23“/o prebivalstva, imajo v svojih rokah 83°/o vodilnih mest v Rusiji. Tudi poglavitni položaj, tisti, ki vse druge odtehta, položaj diktatorja. je v neruskih rokah: Stalin-Džugasvili je no rodu Gruzin, torej celo neslovan. kaj šele Rus. Samo eno večinsko pravico ima ruski narod neosporavano in neokrnjeno: pravico, da sme v razmerju 77°/o in še več umirati za svoje krvnike na fronti. I Stavila umetnina za dva prazna zaboja prepečenca Iz Zagreba poročajo dne 18. marca, da ie prišla te dni iz Splita novica o novem ropu umetnine, o ropu. ki »zavezništvo« med banditi in Ahgloame-rifani kai čudno osvetljuje. Že v Jugoslaviji so so Ani napadi. Obljubili so banditom za-a o dva zab.oia prepečenca. Za prazne b lodne še tako sramotna ponudb« ni prenizka Banditi so pristali. Ko so angleške ladjo z dragoceno umetnino že plute po Jadranu, so komunisti odprli sta bo in. Bila sta prazna. Prazna ie Pii poslala tudi slona v obednici frančiškanskega samostana, nem. toda obtožujoč dokaz za »zasluge« banditov in njihovega gospodarskega čut«. Naše razumništvo za Zimsko pomoč Nevarnost zlagane lažiumetnosti Radijski govor g. B. Borka, urednika kulturne rubrike »Jutra« Velikodušno razumevanje, ki ra ie pokazal prezident pokrajinske uprave gosp. general Rupnik za sedanii položaj slovenskih upodabljajočih umetnikov, ko iim ie v okviru Zimske pomoči priskočil na pomoč, ie posebno razveseljivo dejstvo v slovenski kulturni kroniki. Njegov pomen ni samo v gmotnem, marveč zlasti v moralnem učinku. V najtežjih trenutkih slovenske zgodovine so ie organizirala naša naivečia soc i a ln o- do b r od e 1 na samopomoč. In glei. tudi umetniki, stvarjalci navidezno najmanj »potrebnih« vrednot, niso bili pozabljeni! To ie moralno pomenljiva gesta. ki živo kontastira s tistim plehkim pojmovanjem o umetnosti, kakor £ra opažamo pri materialistih, pojmovanjem, ki ca označujejo zgolj mrzla razumsko gledanje, utilitarno vrednotenje in svobodni stvarjalnosti nasprotujoče težnje po tendeučnosti. Delo umetnikov — in ne samo upodabljajočih, marveč vseh. ki služi io z umetnostjo modricam — na ni zidanje Marxove družbene nastavbe. ni neke vrste luksus. življenjski previšek._ ki ustreza časom izobilia in ugodja, ali pa samo sredstvo, ki lahko služi določenemu bojnemu in propagandnemu smotru, marveč ie vdana in zvesta služba narodu, prisluškovanje utripom njegovega srca. gibom njegove duše. Umetnost ie velika moralna sila. ki življenje dviga in olepšuie. ie nepogrešljivo duhovno gibalo slehernega narodnega in ljudskega občestva, varovalka njegovih izročil iti obenem merilo narodnega razvoia in kulturne rasti. Prav zalo, ker umetnost ni samo ustvarjalka estetskih vrednot, marveč zaradi svojega globoko človeškega in s tem tudi narodnega bistva tudi dragocen vir moralnih energii. ie narodu potrebna. A nič mani ni potrebno umetniku ljudstvo. Samo od niega dobiva svoje nairodovitneiše navdihe, samo tedaj, če z njim čustvuje, veruje, trpi in se veseli, ustvarja dela. ki izvršujejo v umetnikovem občestvu vzvišeno poslanstvo prave umetnosti. Samo po tei poti se umetnik rešuie pred nevarnostjo tiste izroiene. zlagane, zgolj meščanske ali zgolj proletarske lažiumetnosti, ki ni zakoreninjena v tleh višje življenjske resničnosti, marveč v družabni modi ali Pa v mednarodnih doktrinah in vsiljivih tendencah. ki so sorodne Cankarjevi »Tuii učenosti«. Ni mogoče, da bi po sedanjih pretresljivih izkušnjah slovenskega liud-stva. po njegovem ogorčenem boiu zoper komunistično zaroto, ki sega po vsej njegovi tisočletni duhovni formi, k samim temeljem niegove kulture in narodne biti. ne nastopil v slovenski umetnosti globok prerod. Že sedai odpada vse. kar nima v sebi resnične življenjske sile, duhovne pomembnosti. etične resnosti, vse. kar ie bilo nareieno po tujih modnih vzorcih, ali prikrojeno oo raznih »socialnih naročilih«. ki so iih daiale pri nas revolucionarno usmerjene ideološke skupine. ko so pripravljale setev, ki io na veliko žanje smrt y ognju in dimu požarov. Iz krvi, in solza slovenskega ljudstva, iz vsega, kar dandanes naš narod doživlja, mora umetnost izoblikovati nove, žive. neizčrpne vrelce moralnih energii ki bodo pomagale narodu zaceliti niegove rane. Tako spreminjanje liudakega trplie-liia v umetniške stvaritve taka pozorna služba ljudstvu in niegovi večni volii do življenja ie mogoča samo tedaj, kadar umetnikov stvarialni duh res utriplje v istem ritmu s samim srcem naroda, z vsemi niegovimi boii in bolečinami. Taka umetnost Pa ne more pogrešati spoznav ki jih ie veliki Pascal imenoval srčne resnice in iih postavil v isto vrsto s spoznavami kritičnega uma. Samcvašen um. raz-širien v tehniko in socialno-ekonom-sko organizacijo, le prehitro zavrže resnico srca. da te n boli povzdigne svoje mrzle spoznave, svojo večkrat satansko logiko in ireemlno oboževanje tvari ia ničnih mehaničnih zakonov. In v sedanjem heroično velikem času vemo boli ko kdaj prei. da ie naša rešitev samo v vrnitvi k nekaterim starim, preprostim resnicam, tistim, ki iih komunizem, ta najznačilnejša stvaritev mrzlega uma in materialističnega oboževanja narave, tako trdovratno zanikuje. So to resnice, ki jih daje človeku samo srčna kultura. Vrnitev k družbeni solidarnosti vrnitev k moralnemu smislu umetnostnega snovanja in vrnitev k srčni kulturi' — to ie troje zahtev, ki nam iih vsiljujejo izkušnje današnjih dni. Ia prav v tem znamenju ie zrasla Zimska pomoč naravnost ia trolienia, bede in žalosti slovenskega ljudstva, iz pogleda na nienrove razdejane vasi. ooustošena polja in razdrte družine. Zrasla ie kot glas srca in klic pravice, ki ponavljata tudi v viliariu. sedanjih dni večno veljavno evangeljsko resnico, da bodo samo usmiljeni usmilienie dosegli. Maredba o uttanovitvi kmetijska zbornice Na podstavi členov 7—D uredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o ustanovil*! kmečkega poverjeništva »a Ljubljansko pokrajino i dne 22. januarja 18«, »t. 17, Službeni list it. 31,12 In na podstavi tlena I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, it. 4, Službeni list it. 273/86 iz 184J, odrejam: Clen t. USTANOVITEV KMETIJSKE ZBORNICE Za izvrševanje nalog, ki Jih ima kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino, se ustanavlja kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino i sedeJem v Ljubljani. Kmetijska zbornica Je Javnopravno telo; Ima značaj pravna osebe. Clen 2. NALOGE KMETIJSKE ZBORNICE Kmetijska zbornica Je dolžna, da zastopa In varuje koristi podeželskega prebivalstva, urav-nava njegovo strokovno, socialno, nravstveno In kulturno vzgojo ter pospešuje kmetijstvo In gozdarstva. Kmetijstvo in gozdarstvo v tnvslu te na-retibo obsega kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo v vseh njunih panogah. Clen t. Kmetijska zbornica ima zlasti naslednje na- ''"i* da proučuje ielje in predloge o vseh kmetijskih In gozdarski^ zadevali; 2 da obveita zakonodajna mesta In oblastva na njih zahtevo kakor tudi iz lastne pobude o vseh svojih opažanjih glede potreb kmetijstva m gozdarstva na vseh področjih, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva, In da stavlja tozadevne predloge; 3. da podaja »voje mnenje o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi kmetijstva In gozdarstva, tor ob ustanavljanju Javnih zavodov ki Imalo namen pospeievatl kmetijstvo in gozdarstvo, izvoz kmetijskih in gozdnih proizvodov ali pouk o kmetijstvu in gozdarstvu; 4. da sodeluje ali se udeležuj« pri upravljanju kmetijskih in gozdarskih zadev, zlasti tudi pri podeželskih stanovanjskih ln naselitvenih vprašanjih, pri določanju cen za kmetijske in gozdne prcizvodc, nadalje pri zbiranju statističnih podatkov In tozadevnih ugotovitvah, pri vsoh ukrepih in ureditvah, ki zadevajo delovno razmerje ali dvig gospodarskega in socialnega stanja prebivalstva, ki se bavi i kme. tijstvom in gozdarstvom, in to v primerih, v katerih Jo to s posebnimi zakon) in predpisi določeno, ali na poziv oblasti; 5. da pospoiuje po navodilih in pod nadzorstvom Sefa pokrajinsko uprave kmetijsko In gozdarska proizvodnjo na vseh področjih In skrbi, da to na razpolago obratna sredstva, ki so za ta namen potrebna (kakor semena, umetna gnojila, plemenske živali, »troji in oredjo Itd.); 8. da ustanavl|a In upravlja naprave In zavode za pospeševanje kmetijstva ln gozdarstva, vnovčevanja In izvoza kmetijskih in gozdarskih proizvodov, kmetijskega pouka, pre-IzkuSevanja ln razlskavanja ali, da sodeluje pri ureditvi In upravi takih ustanov; 7. da daje nasvete podeželskemu prebivalstvu v vseh gospodarskih ln tehničnih vprašanjih kmetijstva In gozdarstva; g. da Izdala svojim članom potrdila ln spri-Sevala, k) Jih od njih zahtevajo državna ali samoupravna ohlastva glede okolnostl iz zborničnega delokroga; 9. da Izvršuje tudi druge naloga, ki lo |i poverjene po zakonskih ali drugih prodpislh. jjenra! Iz Moskve prihajajo vse zapovedi, od ondod izvirajo vse metode boja, tam se določa taktika in od ondod bi bUo dirigirano tudi pri nas vse življenje v primeru zmage komunizma. Na slovenskih tleh bi bil uveden v takem primeru isti komunistični red, kakor je v SSSU. zato bi se slovenski hišnik že takoj prvi dan po uvedbi komunističnega reda pod nosom obrisal za gospodarjevo hišo._ slovenski trgovski pomočnik ne bi nikoli dobil gospodarjeve trgovine, obrtniški vajenec ne mojstrove delavnice in hlapec ne kmetove kmetije. Vsi skupaj bi ostali dalje to, kar so bili. samo s to razliko, da bi morali biti potem lepo tiho. če ne bi hoteli biti prvi med »likvidiranri*. V SSSR so boij§e"iki tako hižnike, pomočnike, vajence in hlapce, ki so. ukanjeni za prejšnje lepe obljube, protestirali, postavili enostavno pred puške ali strojnice in jih postreljali ko sodrgo, ki ovira izvedbo »socialne revolucije*. Po mestih in po deželi je padlo na ta način na tisoče in stotisoee tistih, ki so prej največ pomagali boljševizmu Ui. Doberdob«. Od pokojnikov so se poslovili porotnik Stanko Kociper, nadporočnik Šušteršič in župnik Petrič. Zahvalili so se v imenu svoiih tovarišev in v imenu domačinov padlim borcem, ki so zapečatili svojo borbo za narod z nai-višjo žrtvijo, s svojim življenjem. Po najnoveiši odredbi Pokrajinsko uprave'mora biti Ljubljana od 19. t. m. dalie zatemnjena od 19. do 5. ure. Kadar ie letalski alarm zvečer, ko so ulice že zatemnjene, smejo liudjo uporabljati samo one ročne svetilke, ki so Po predpisih zatemnjene. Z nii-mi ne sinejo svetili naravnost ali navzgor. temveč samo v tla nred seboj. Ljubljanska policija opozarja Hudi, naj se med letalskim alarmom ne zatekajo v tivolski park ali rožniški gozd. temveč nai odidejo v javno zaklonišče. Na prostem iim namreč grozi nevarnost, da iih zadenejo izstrelki protiletalske zaščite, ali iih na ubije zračni pritisk. Zato bo policija vsakogar. kdor bo v bodoče med alarmom hodil po tivolskem parku ali rožni-škem gozdu, kaznovala. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov je na svoio intervenciio glede zamenjave poškodovanih bankovcev prejelo od šefa pokrajinske uprave dopis, iz katerega ie razvidno, da bo podružnica zavoda Banca d’Italia v Trstu zamenjavala tudi za Ljubljansko pokrajino obrabljene in poškodovane bankovce, a samo v omejenem obsegu. Res zelo slabe bankovce in novčanice bodo pa izločevali iz prometa poštni uradi in Poštna hranilnica. Ti bodo sprejemali poškodovane bankovce samo v rednem premetu, torej pri vplačilih nakazil itd. ne bodo Pa denaria zamenjavali. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov si še nadalje prizadeva, da bj pristojna oblastva določila zavod, ki bi poškodovani denar tudi zamenjaval iu ne samo sprejemal v plačilo. Mef pokrajinske uprave io določil za premog naslednje naivišig cene: ena Iona kosovca sme stali največ 420 lir franko skladišče trpovca. orehova 338 lir. kockovca 393 lir. grahovca 310 lir. zdroba Pa 270 lir. Gornje cene so stopile v veljavo 1 marca Trgovec, ki bi prodajal premog po višji ceni, bo kazuovan po uredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942. št. 8. Ljubljanski potrošniki dobe od 17. t. m. dalje no 150 g mehkega sira na odrezek »Mr, 8< navadne živilske nakaznice za marec. Prodajajo ga naslednje trgovine: Avsec Svetovid. Bežigrad 13: Anka Druškovič. Bernekar-jeva 22: Milan Majnik. Celovška 101: Neža Marn. Tržaška 35: Karel Marolt. Trnovska 13: Gospodarska zadruga. Blehveisova: Kmetijska zadruga. Maistrova: Zadruga mestnih uslužbencev. Prečna ulica; Zadruga drž. uslužbencev. Vodnikov trg; Železničarska na-bavljalna zadruga. Cesta soške divizije; I. delavsko konzumno društvo. Kongresni trg in vse sirarske stojnice na Pogačarjevem trgu. Od 16. do 31. marca dobo Ljubljančani mi odrezek »Mr. 2« 10 dksr bonbonov. Prodajajo iili trgovine: M. Jeras. Miklošičeva 34: »Bonbon«. Miklošičeva 30; Resman, palača Bate; Joško Oset. palača Kreditne banke: R. Stine, Bleiweisova cesta: Šumi, Gradišče 7; Vavpotič Celovška cesta Otroci do 18. lota dobe prt svojem stalnem trgovcu na odrezek februarskih dodatnih nakaznic Črke O po •500 g marmelade, otroci do 3. leta pa poleg tega na odrezek februarske dodatne nakaznice št. 5 še po 250 g marmelade. Marmelado nai upravičenci kupijo najkasneje do 24. t tn.. ker ie pozneje trgovci ne bodo imeli na zalogi. Trgovci in zadruge v Ljubljani nai dvignejo pri Prevodu. Novi trg 4/11. nakazila raeioniranili živil za april in sicer krušno in koruzno moko. teste, nine. riž. sladkor, milo. erah ln lizol, najkasneje do 31. t. m. Clen 21. PREHODNA DOLOČILA Obstojem okrajni kmetijski odbori po zakonu o post>oievan|lli kmetijstva z dne 6. sapteinhra 1929 in obstoječe zdru?onJe kmetovalcev /a ljubljansko pokrajino se razpuščajo in njih Imovina te prenose na kmetijsko zbornico. Clen 52, NamcSEenci razpuščenega zdrulenja kmetovalcev za Ljubljansko pokrajino postanejo na-meščonci pokrajinske uprave, prevedejo so v ustrezne skupine po zakonu o uradnikih In s« na razpolago šefu pokrajinske uprave. Clen 2). Ta nareUba stopi v veljavo z dnom oblnv« v Službenem listu leta pokrajinske uprave v Ljubljani. Z istim dnom te razvellavijo vsi zakonski pioilplsi, ki nasprotujejo tej naredili. Ljubljana, dm> 14. marca 1044. ftcf pokrajinske uprave: Prezldont di%. generali Ruonlk t. r. Sedemdesetletnico preporoditelja slovenskega čebelarstva 13. marca ie obhajal naš znani čebelar Anton Žnidaršiš svoi sedemdeseti rojstni dan. Rodil se ie leta 1374. v Ilirski Bistrici v starozuani Žnideršičev! hiši, tam zrasel in postal nnobražen. nod-ieten mož. ki ie v našem gospodarstvu kmalu igral važno vlogo. Poleg svoie žage ie ustanovil nrvo kranisko tovarno testenin (P. K. T. T. t. i-»Pekatete«), katere izdelek te kmalu zaslovel. Vse svoie živlienie ie imel posebno veselje ir je pripraven tudi zato. ker ga pripravimo lahko na toliko načinov. Dušen krompir, krompirjeva solata, krompirjev pire in krompir v oblicah so najnavadnejše krompirjeve jedi, ki jih srečamo na meščanski mizi. V novejšem času krompir tudi suše in tako konzervirajo, toda takšno sušenje je prav tako v zvezi z izgubo vitamina C. Posušen krompir je kajpak dobro hranivo, toda vitaminske vrednosti nima. Ko so pričeli Evropci jesti krompir, je ponehal skorbut, bolezen dlesni, ki jo prej zahtevala med ljudmi mnogo žrtev. Tedaj so postali ljudje pozorni na krompir. Poznejše natančne znanstvene preiskave so dokazale, da so imeti ljudjo prav, ko so trdili, da krompir nj samo okusna, temveč tudi zdrava jed. Nič čudnega, če nekateri zdravniki priporočajo krompir tudi kot zdravilo, ali vsaj kot tisto hranilo, ki zdravljenje podpira. Krompir dajemo bolniku v najlažji, obliki, v krompirjevem pireju ali krompirjevi kaši. Posebno pripravna je ta jed pri bolez nih prebavil in želodca, razen tega je pa tudi okusna, če (o izmenično belimo a presnim maslom ali pa kakšno omako. Pri vnetju želodca, tifusu, pri griži, pri želodčnih čirih zapiše zdravnik krompirjevo kašo, ker je lahko prebavljiva, zdrava in redilna. Tudi v prehrani dojenca igra krompir važno vlogo. Poleg zelenjave dajajmo otroku v drugem letu vsak dan 150 gramov nravilno pripravljenega krompirja; starejši otroci naj ga pojedo kajpak nekaj več. Če ima otrok vročino, je izvrstna hrana zanj nezabeljena krompirjeva kaša z mlekom. Presni krompirjev sok je prav tako širšim slojem še neznan, čeprav je izredno zdravilen, in v času, ko nimamo sadja ali zelenjave, edini vir vitaminov. Presen, toda ne zmrzel krompir oščetkamo — ne lupimo! — umijemo in nato nastrgamo. Zdaj vzamemo čisto ruto in iztisnemo skoznjo to krompirjevo kašo. Iz petih kil krompirja dobimo dva litra krompirjevega soka. Ta sok ima nekoliko trpek okus, zato ga dajemo otrokom oslajenega ali zmešanega s sladkim mlekom. Tak svež sok ima izredno mnogo vitamina C in nadomešča izvrstno vsak drug sadni sok. Ker se vitamin C uniči, če sok dolgo stoji, pripravljamo manjše količine soka, da ga sproti popijemo. Ker ima sok razen vitamina C še druge hranilne in vitaminske vrednosti, ga ne moremo 1» ŽIVČNOST 1 NF.it.k! NAPISAL G. A. V. HLKIHS »Po vsaki ceni moraš za tri tedne na Dočituice.« ie deial zdravnik. »Zelo živčen si. Ne kadi več toliko in se dodobra odpočii.« »Ne morem na počitnice,« mu ie odgovoril Peter Beck. »Delo me zadržuje...« »Ne ugovariai. prijatelj!« ga ie prekinil zdravnik i'1 11111 skušal naslikati posledice njegove živčnosti v čim strašpeiši luči »Ali sem res tako bolan?« ie čez nekaj časa vprašal Peter in se globoko zamislil »Če me ne boš ubogal, se ti lahko primeri nnihuiše.« na ie spet svaril zdravnik. »Vem za krai. kier bi si svoie utrujene živce popolnoma JX>; zdravil in se dodobra odpočil. Sredi gora leži. v samoti — tam bi našel to ce or potrebuješ.« * Peter Beck ie sedel na klopi pred malo gorsko kočo iti zadovolino gledal za nosačem ki mu ie prinesel niegov težki nahrbhvk 1800 metrov visoko in ie zdai z mastno napitnino v žepu korakal navzdol. Nepopisno tišino in mir ie motil samo potoček, kj ie šumlial za kočo. a š> ta ie pomirjevalno vplival na Petrove živce. Samo od časa do časa ie zažgolela gorska lastovica ali zs-brenčala žuželka. Sicer živa duša ni motila Petrovega miru. Pet dni ie že Peter preživel v tei raiski tišini. Sprva se ie kar težko privadil brezdelju in se ie , motil s tem. da ie hodil na, izlete ali na pospravljal v kočici, Ker ua ie doma njegova gospodinja zelo razvaiala si ni znal sprva nrav nič pomagati in ie bi) večkrat lačen ko sit. Ko se mu ie na prvič posrečilo zakuriti pripraviti kašo in neko iaično ied... se ea ie polastil pravcat občutek sreče Počasi se ie na navadil lenariti. Včasih ie no ure in ure nreležal na mehki, dišeči gorski travi in podre- tnaval. Od časa do er-is leno pomežiknil v sivo steno, ki se ie zapeljivo dvigala za kočico da bi se na odločil za plezalno turo do n;ei ie bil vse prelen. Ko se ie na Peter peli dan zvečer vračal z izleta domov, se ie zelo začudil. Iz dimnika niegove kočice se ie dvigni dim. V teh dneh se ie bil ie tako navadil samote ua ga ie misel, da ie nekdo brez uiegovega dovolie-nia vdrl v njegovo kočo navdala z nevolio.- Ko ie nekai minut nato stopil v svoio kuhinjo, ie zagledal za ognii-ščem v plezalno obleko oblečeno Dostavo. Neslišno se ii ie približal. Tedaj se ie neznanec obrnil in Peter ie v svoie veliko začudenje ugotovil, da stojj ored niim liubko dekle. Motilka njegovega miru ga ie tovariško pozdravila. Peter ii ie Da samo mrzlo odgovoril. »Gospod dr. Beck.« ie rekla neznanka in podala Petru nekai pisem. »Pošto sem vam prinesla iz doline.« »Hvala,« se ii ie na kratko zahvalil Peter, nerodno vrleč pisma v rokah. Dekle se ie snet obrnilo k ognjišču in dalie kramlialo. Peter ie izvedel, da bi rada več dni ostala tu gori in naredila nekai olezalnih tur. »Severozahodna stran stene me posebno mika.« ie vzkliknila. »Ali io poznate?« »Zal ne.« ii ie odgovoril Peter. »Sploh ne plezam. Prišel sem v gore. da bi se odpočil.« Peter ie po teh kratkih uvodnih besedah postal sicer nekoliko vliudneiši, odstopil ie svoii tovarišici celo svoio postelio. sam se pa preselil na ležišče na tleh. vendar ii ie pri vsaki priložnosti dovoli iagno kazal da mu nien obisk ni prav nič liub. Kmalu se ca ie snet lotila živčnost. Ponoči ie nemirno spal in se prekladal sem in tia. Potem se ie zalotil v mislih, da sc moška obleka nieeovi liubki sostanovalki prav nič ne poda. Predstavil si io ie v ženski obleki in si priznal, da bi bila v liiei vse mič-neiša. Potem ie v mislih zagledal pred seboj nien ozki. od sonca zagoreli obraz z živahnimi riavimi očmi in mladostnim temnim kodrom las na otroško izbočenem čelu... »Prekleta čarovnica!« ie potem vzkliknil in se iezil na samega sebe. Nato se te obrnil'na drugo stran in skušal zaspati. A Sele proti irttru se mu ie to posrečilo. dovolj toplo priporočati za otroke in odrasle. S tem sokom so pa zdravniki dosegli tudi lepe uspehe pri bolnikih, ki imajo preveč želodčne kisline, ali pa bolehajo za zaprtjem ali drugimi prebavnimi motnjami, Ce redno pijemo 0.3—0.5 litra tega soka, ponehajo pekoč občutek v želodcu, pritisk in izpahovanje že po nekaj dneh. Po dveh tednih zdravljenja pa bolnik že nima prav nobenih bolečin več in se navadno že pričenja rediti. Ker pri tem zdravljenju ni nobenih škodljivih posledic, priporočamo to domače zdravilo nrav vsem, ki bolehajo za omenjenimi boleznimi. Ker imajo prav ženske največ opravka s krompirjem, je vsaka ženska dolžna, izrabiti vse dragocene izkušnje, tičoče se tega koristnega sadeža. Ni dovolj samo, da ste teh nekaj vrstic z zanimanjem prebrale, jutri že boste pa spet pristavile olupljen krompir, ali pa postregle družini s pregreto krompirjevo juho. Zavedajte se, da je v vaših rokah zdravje vaših najljubših in da s pravilno kuho krompirja "rov v vojnem času obogatite svoj jedilni list s hranilom, bogatim z vitamini in kalorijami. (Volksgesundheit, Berlin) Ko je precej pozno stopil v kuhinio. ie bila niegova sostanovalka že odšla. Pred odhodom ie morala še temeliito pospraviti, v kuhinii ie namreč vladal red. kakršnega dotiei ni bil vajen. Na mizi ie našel listek, na katerem ie bilo z otroško pisavo napisano: »Odšla sem na severno steno. Vrnem se Dopoldne.« Po zajtrku ie Peter vzel daljnogled in skušal ugotovili, kie dekle pleza, Ko se mu to ni posrečilo ie naložil v nahrbtnik nekai okrepčila in odšel v smeri proti severni steni. »Morda io bom od blizu laže izsledil.« ie deial sam pri sebi. »Vsekako bi me zelo zanimalo, kako pleza.« Ko ie eno uro zaman hodil po skalah in gledal, kie bi zagledal čarovnico. ki mu ie skalila mir. ie zagledal na nekenv strmem s travo poraslem pobočju planiko. Splezal ie do nje. potem pa stopal čedalie više in više. Se preden se ie zavedel, ga ie niegova lovska strast do planik zavedla visoko v skalnato steno. Znašel se ie v strmem žlebu in ni mogel dalie. Pod nogami se mu ie zdaici odtrgala ruša trave in zgrmela v dolino. S seboi ie potoguila še cel kup kamenja. Peter ie v poslednjem trenutku odskočil na neki nrevis in se rešil. Tu se ie z razbijajočim srcem naslonil na steno. Od strahu mu ie znoi stopil na čelo Zdai ni mogel ne naprej ne nazai. Skalovje, po katerem ie priplezal do svoiega mesta, se mu ie na lenem zdelo na moč strmo in če ie pogledal nekako štirideset metrov v globino pod seboi. se mu ie zvrtelo v glavi. •Zdelo se mu ie. da ie v tem strašnem položaju prebil že celo večnost dolgo, ko ie zdaicj zaslišal nad seboi dričanje Po skali. Na njegov klic ie vse ut Rinilo. Takoj nato ie ua nedaleč od sebe zaslišal glas svoie sostanovalke^ »Počakajte trenutek, pomagala vam bom, Samo plezalke 6i nataknem.« Dvaiset minut nato ie Peter stal poleo svoie rešiteljice na varnem pobočju in si odvezoval vrv. ki mu io ie bila privezala okrog pasu. »Ne vem. kako bi se vam zahvalil za rešitev.« ie deial. Dogodivščina se mu ie zazdela na moč smešna. Njegova liubka sostanovalka se mu ie samo liubeznivo nasmehnila in rekla: »Drugič bodite Pri iskaniu planik previdnejši. Marsikateri se ie pri tem že ponesrečil.« Spotoma si ie Peter dopovedoval, da se ne bo več spuščal v tako tvegana oodietia. Čeprav ie bil dekletu za nieno pomoč hvaležen, ca ie mučila zavest, da se lahko na tihem nor-čuie iz niega Naslednji dan ie Peter spet ležal na trati pred kočo in ie bil na naiboliš poti. da mučni doživi in i preišniega dnt pozabi. Od časa do časa ie skozi dali nogled sledil mični plezalki ki i danes nekoliko pozneie odšla na pr in nm io ie prei še opisala. Zdajci ie dalinogled odložil in skoči: pokonci. Potem ie še enkrat pogledal skozenj, nato pa kolikor hitro mogoče odšel proti strmini, po kateri ie plezalo dekle. Čez pol ure ie stal na previsu. s katerega ie plezalka vstopila v steno. Poklical io ie. a odgovora n; dobil. Molče in zlovešče se ie dvigal« siva stena pred niim. Stopal ie više in više in odkril na neki skali dekličine čevlie. ki iih ie tod zamenjala za plezalke. Peter ie trenutek premišljeval potem pa sezul čevlie in v nogavicah odplezal po skalovju navzgor. Pozneie se nikoli ni mogel naču diti. da ie srečno preplezal tistih petdeset metrov po steni, še mani ie pa razumel, kako mu ie uspelo z nezavestnim dekletom prispeti nazai do koče. Pri tem niu ie pomagala samo vrv, ki io ie imelo dekle pri sebL in kj io ie bržčas obvarovala da se n' do smrti ponesrečila. Peter ie ponesrečenim prinesel v kočo in jo varno položil na ležišče. Po podplatih ga ie žgalo ko živ o^eni A ni mislil na svoie bolečine. Skloni! se je k dekletu in io skušal po vsaki ceni obuditi k zavesti. Čez nekai časa se mu ie to tudi posrečilo Ko ie odprla oči. ie zagledala nie-gov zaskrbljeni obraz. »Le mirno leži. otrok.« io nežno deial Peter. »Tako! bom odhitel v dolino po zdravnika. Upam, da si pri padcu nisi naredila drugega, ko nekolike pretresla možgane in popraskala.« Začudeno ca ie pogledala, na njenem izbočenem, čelu so ie pa zarisala majhna guba. Potem se ie bežno nasmehnila in spet zaprla oči. »Peter, nesramni lopov!« Ie zaklical Petrov zdravnik Po telefonu. »Zakai mi pa nisi nič pisal? No. kako ti gre? Alj si še tako živčen?« »Da.« mu ie odgovoril Peter. »Še prav tako. Zato te moram snet prositi pomoči« »No. kar povei. kai te teži« »Dragj priiateli, poročil se bom in te prosim, da mi greš za pričo. Sai veš. da si prav za prav ti vsega kriv.« Prima jula vreče na prodat PETRONAh1 A Ciril Metodova 35 a Iprei Tyrševa) Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte s specialno barvo ki usnju ne škoduje. Efaks Napoleonov trg. ZAMAŠKE stare, neuporabne in vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska c. 2. dvorišče — pisarna. ZLOŽLJIVE STOLE za vrt in zaklo-nišče. kakor tudi vgakovrsten rezan in tesan les dobite v skladišču »Marad« v Živinozdravniški ulici, za Cukrarno Pohištvo spalnice, jedilnice, kuhinje Kržc Franc ■»Vrhnika skladlSče Ljubljana: Cilil-Metodova VI (ptlu kavarne Uacen) OKVIRJI SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN Ljubljana, woitova 4 UMETNOST SPANJA NAPISAL dr. HEINBICH NELSON Kako dolgo nai prav za pravšnim©? Zdrav človek laliko brez škode nekaj noči »prekroka«. Če bi pa koga umetno hoteli ohraniti stalno budnega. bi že po šestih ali sedmih dneh umrl. Brez hrane človek lahko vzdrži petkrat do šestkrat dalie kakor brez spanja. Rodno spanie ie za nas neizogibno, če hočemo ostatj zdravi. Spanie nam vliva novih Življenjskih moči in tisto ustvarjalno silo. ki nam pomaga do izredne zmogliivosti. Ce vse to upoštevamo se nikakor ne moremo pridružiti tistim, ki skoparijo s spanjem Nekateri zdravniki, pa tudi laiki trdi io. da Človeku zadošča pet ur spania. spet drugi pa sodiio. da bi moral Človek vsako noč vsaj deset do dvanajst ur spati, da bi dosegel javnotežie s prerazdraženostio in budnostjo današnie civilizacije. Povprečno zadošča sedem do devet ur spania. da si pošteno odpočijemo. Če pa stalno spimo mani ko sedem ur. se utegnejo pokazati za zdravie zle posledice. Razumljivo ie da ne moremo ustvariti določenega obrazca ki nai bi po njem vsi liudie ureiali spanie. Upoštevati moramo to in ono. na primer starost: doieučki. otroci in mladostniki rmtrebuieio prerei več soajiia kakor odrasli liudie. Pogosto mora i o pa stari liudie spanie skrajšati, da tistih nekai uric dobro in trdno prespe. Prav tako moramo upoštevati tudi telesno in duševno zdravje. Tudi tedai. kadar se nas poloti kakšna bolezen, je počitek v postelii med najboljšimi domačim) zdravili. Poklicno delo stanovanje. temperament, pa tudi laten- ski čas in podnebje igraio pri spaniu veliko vlogo. Vsak človek spi po svoie. Da. lahko gremo še dalie in rečemo, da človek nobene noči ne prespi enako oreišnii. Že čas. ko ležemo, ni zmerom isti. vsako noč pa tudi drugače ležimo, se drugače obračamo, globina spania ni zmerom enako razporejena Vsakdo naj se torej potrudi da odkriie tisto obliko spania. ki ie zani nainriprav-neiša. Če kdo na primer zelo rahlo spi, potrebuje kajpak več soania kakor liudie, ki se že v nekai urah globokega spania do sitega naspe. Vendar nai med drugim omenimo, da tudi v spaniu naša zavest ČiRto ne ugasne. Prav tako ie. kakor da bi luč odvili, ne pa utrnili. Le spomnimo se. da lahko sami sebe zbudimo, če si zvečer zabičimo. da bomo vstali ziu-trni ob določeni uri. Prav tako ie tudi g spanjem matere. Čeprav še tako trdno sni. se vendar ob slehernem otrokovem glasu zbudi. Kdai nai spimo? Mnogi trdi io da ie to vseeno, če le dovoli spimo Mestni in velemestni človek ima navado, da leže v postelio vsai dve uri pozneie. kakor ie legel nieeov ded ‘ali praded. Pred približno sto bdi so namreč liudie legali snat okrog devetih, danes na povDrečno leže največ ljudi med enajsto uro in polnočio. Ker ziutrai spania ni mogoče primerno podaljšati, izgubimo vsak dan nekai dragocenih ur spania in doživimo lahko neprijetne posledice Nainoveiši poskusi s francoskimi študenti so dokazali. da ie zgodnje spanie za zdravja in duševno zmogljivost naiboliše Nekateri misliio. da nredoolnočno soania zato tako slovi kot uaiboli zdravo ker tedai na spečega človeka vplivni kozmični žarki in alaiejo spaniu r posebno vrednost Konec v S. stolpcu na 4- strani »ozne noči ubiial s svoiimj skrbmi in težavami in ne bo zi.tlsnil očesa Res šele pozno zadrema in doseže šele proti iutru pravo globino sna Ko mora vstali, ni spočit, zbit ie in utrujen. Ves dan ni kai prida za delo, toda ko se približa večer, oživi. Tedai ie njegova zmogljivost na vrhuncu. Tedai dobro dela do pozno noči ali se pa zabava v veseli družbi, kier ie med naiživahneišimi Cim boli se človek stara tem boli se to zlo veča v neposredno nevarnost. Pogosto se zgodi, da na videz čisto zdrav človek zaradi stalnega pomanjkanja spania — bodisi da ga sam krajša, ker prepozno lega spat bodisi da ie nervozen nespečnež — nevarno organsko zboli. Naipogosteiše so bolezni srca in krvnega obtoka, prebavil in presnavljanja. Morda bomq kdaj ugotovili, da so nekatere bolezni nrav posledica slabega ali prekratkega spania. Zato ie važno vedeti, da ie malone vsaka živčna nespečnost ozdravljiva in da io ozdravimo s prav nedolžnimi naravnimi pripomočki in zdravili Predvsem moramo poiskati vzrok nespečnosti. Pogosto ga naidemo v nezmernosti pri delu hrani, piiači ali zabavi. Tedai se moramo predvsem ravnati no slovitem Hipokratovem izreku: »Delo. hrana, piiača. spanie, ljubezen — vse v pravi meri.« Zmernost torei v vsakem pogledu, predvsem pa pri mamilih, med katerimi igra nikotin kot škodljivec dobrega spania važno vlogo! Tisti ki preveč pokade. nikoli dobro ne spe Tudi v naravnem zdravilstvu poznamo uspavala, ki pomagajo uspavati telo in duha. Predvsem moramo omeniti zdravilno moč kopeli pred spanjem. Posebno v Ameriki živčno nespečnost radi zdravijo s toplimi kopelmi (35 do 3G°C). trajajočimi dvajset minut do ene ure Takšna kopel izvrstno in pomirjevalno učinkuje na živčni sistem, na krvni obtok in dihanje; sprosti vse mišičevje in povzroči, da se počutimo pomirjeni in spočiti. Prav vsakdo se lahko zateče tudi k dc ačim zdravilom, ki priskrbe možganom uspavaioče slike in nas tako zazibljejo v spanje. Preden zaspimo. mislimo na veliko ravnino z valujočim žitom ali pa na razgibano morie: predstavljajmo si v mislih, kako konii drug za drugim skačeio čez prepreke, ali pa ponavliaimo kakšen stih. ki smo se ga naučili še v detinstvu. Ta uspavala so kakor štetie do sto vin nazaj, in kar ie še takšnih domačih pripomočkov za soanie Vse to ie v lahkih primerih nespečnosti koristno in dobro., pri težii nespečnosti se moraio oa bolniki tako rekoč spet seznaniti z umetnostjo spanja. s tisto umetnostjo, ki ie zdravemu človeku lastna, sai se niti ne zaveda. da io obvladuie. To zveni preprosto. toda umetnost spania. .ie za današnjega živčneža s krčevitim in kompliciranim temperamentom skoraj nedosežna, tako da se ie moraio učiti nespečneži vse od abcede dalie Ta spalna tehnika nas uči. da se tedai. ko zaspimo. zgode z nami tri bistvene izpremembe 1. Dihanje se izoremeni. Postane lahno in površno in se omeii na okolico trebuha, na goruii del trebuha in boke. Tudi ritem dihanja ie drugačen kakor podnevi. V treh taktih kratko vdihnemo, nekoliko dališe izdihnemo, nato oa nastane premor ki ie urecei dolg. Mnogi biologi mislijo, da to tako imenovano »rahlo dihanje«, ki sicer slabše vpliva na izmemavo zraka v pljučih, povzroči v našem organizmu nekakšno ugodno »zastrupitev«, nekakšno narkozo, ki nas zaziba v spanie. Pozneje v nočj se oa tudi spanie in dihanje poglobita. 2. Ce že to zmanišanie dihania tako ugodno vpliva na srce in živce ta učinek še podkrepi zavedno sprostitev vseh mišic od nog do glave. Ne le mišice na telesu in okončinah tudi v vratu, na obrazu, ustnicah in ieziku se moraio zmehčati, tako da so dobro prekrvljene in tople. Pri liudeh. ki no naravi dobro spe se zgodi to oodza-vedno. mimogrede, vsi drugi se mora io pa te čarovnije z nekai volie in spretnosti priučiti Kmalu bomo opazili. da se bo hkrati s telesom sprostila tudi duševnost tako da,.nas bo kmalu ovila blažena sinia tenčica sna. 3. Kakor smo že rekli se to zgodi le. če sleherno mišico z misliio potipamo. sprostimo in omehčamo. Kakor z žarometom obsiimo torei sleherno, še tako drobno mišico na telesu z občutkom in volio. nai se zmehča, oa kmalu ne bomo več utegnili misliti na d °uge vtise, ki so nas podnevi preganjali. Tiste podzavedne skrbi, ki, nas pred spanjem morč bodo izginile, možgani bodo utrujeni in zdolgočaseni. Popolno mirovanje čustev Pa sproži naravne spalne funkcije in že zaspimo. Teh nekai besed kaže. da umetnost spania ni nedosegljiva, sai gre za nekai preprostega in naravnega za nekai. česar se sleherni, ki ni organsko bolan, spet hitro nauči. Ni na vseeno, ali umetnost spania obvladujemo ali ne. sai ie spanje med najboljšimi in naiceneišimi viri energije za naš izmučeni organizem »♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦» »»«>«»» »»♦»♦♦» Rešitev križanke it. 9 Vodoravno: 1. evo; cvenk. 2. halo; eter. — 3. Bur; ko. — 4. pet-stotak. — 5. OT (Organizacija Todt); ni — 6. sodavičar. — 7. ar; nek (= neki). — 8. Laze; apaš. — 9. očaki; ime. Navpično: 1. eh; pisalo. —2. Vače; orač. — 8. ol; tod; za. — 4. obstanek. — 5. ut; ve. — 6. Veronika. ■>-7. et; tič; pi. — 8. neka; Adam. — 9. krokar; še. Rešitev problema št. 9 1 Dq3-u8, Kgl-hl; 2. Kcl-dŽ, Klil—til; 3 Da8~at šah, Kcjl—f2; 4 Dul —el mat. 2 ... I.h2—ijt; 3. Dnft-al; Kli*-—Ii2; 4. Dal—h8mat Idila v grajskem parku Zaljubljenca Romantična ljubezenska zgodba hčere Karla Velikega in cesarjevega tajnika Egiuhard, tajnik nemškega cesarja Karla Velikega je bil po postavi močan, po duhu pa nadarjen in moder mož. Cesar ga je imel rad in ga je večkrat v kočljivih zadevah vpraševal za svet. Egiuhard se je uspešno udejstvoval tudi kot arhitekt in pisatelj. Napisal je cesarjev življenjepis, ki je izšel v posebni knjigi. Karel Veliki je imel lepo in postavno hčer Emo. Po svoji materi, ki je bila južnakinja, je podedovala prekrasne temne oči 111 lase. Stanovala je v istem delu gradu kakor cesarjev tajnik. Mlada človeka sta se često videla skozi okno in si vselej prijazno pomahala z roko. Eginhard je kmalu moral priznati, da doraščajočo princeso čedalje rajši vidi. Kadar je s svojim očetom jezdila na iskrem vrancu in veselo viiitela bič, je Eginhardu, stoječemu ob oknu, vselej nemirno začelo tolči srce. In tajniku je srce govorilo, da tudi princesi ni vseeno, ali ga vidi ali ne. Vselej ko se je sklanjala skozi okno in mu mahala, so ji oči gorele v čudnem ognju. Nekega toplega poletnega večera je. Ema odšla s svojo spletično na sprehod po grajskem vrtu, odtod pa skozi grajska vrata v park, ki se je vil vse okrog cesarskega gradu. Eginhard, ki je obe dami videl skozi okno, je vzel klobuk in odhitel za njima. Nekaj časa jima je sledil, tako da ga nista opazili, ko sta pa v parku sedli na neko klop, se jima je približal in ju prosil, alj sme prisesti. Potem so se vsi trije šalili in se pogovarjali o vseh mogočih rečeh. Na lepem je Eginhard vprašal princeso, ali je že videla kosovo gin... do na drugem koncu vrta. Ko mu je Ema odgovorila, da ga še ni videla, sta vstala, pustila spletično na klopi in sama odšla na drugi konec vrta. Prišedši pod cvetočo bezgovo drevo, je Eginhard pred princeso previdno Tazgrnil veje in ji pokazal ob deblu gnezdece, v katerem je sedela kosov-ka in prestrašeno pogledovala, kdo jo moti. Medtem ko sta opazovala gnezdo, je Ema morda hote, morda tudi nehote, položila svojo roko v Eginliar-dovo, tako da je tajnika po vsem životu spreletelo. Potem sta odšla dalje in sedla na skrito klopico za obzidjem, odkoder je bil posebno lep razgled, Tu sta se prvič objela in govorila o svoji ljubezni. Od tega dne dalje sta se na tej skrivni klopici često sestajala in gledala sončni zahod. Emina spletična je molč.da ko grob in tako za tiho princesino ljubezen ni nihče izvedel. Ko je prišla v deželo zima in se zaljubljenca nista več mogla sestajati na prostem, sla bila že dovolj drzna, da sta se domenila kar v Emini sobi. Zvečer, ko so vsi v gradu pospali, se je tajnik tiho splazil čez dvorišče k vhodnim vratom v Emino stanovanje. Tu ga je pričakovala princesa, mu odprla in odpeljala v sobo. Šele proti jutru, ko se je komaj začelo svitati, ga je 9kozi ista vrata spustila na dvorišče. Ker sta bila oba zaljubljenca zelo previdna, je šlo vse po sreči. A nekega zimskega jutra se je vendar primerilo nekaj, kar ju je izdalo. Ko je nekega večera Eginhard odšel iz svojega stanovanja na dvorišče, je bilo nebo pokrito s temnimi oblaki. Ko se je pa drugo jutru poslovil od Eme. je bilo dvorišče pokrito s snegom, na nebu o pa sijal mesec. Tajnik je dobro vedel, da bi ga stopinje v snegu lahko izdale, in si zato ni upal na piano. Tedaj jo šinila princesi v glavo pametna misel. »Ni druge rešitve,« je zašepetala princesa Ema izvoljencu svojega srca, »kakor da te ponesem do tvojih vrat. Priui, urno to bom odnesla tja in spet pohitela nazaj.« Eginhard je uvidel, da ni druge pomoči in je urno zlezel Emi na ramo. Potem je močno dekle odneslo svojega dragega čez zasneženo dvorišče do drugih vrat. Spotoma se je nekajkrat veselo zasmejala, misleč. h_ko smešno ju mora pač biti videti. Princema bi se gotovo ne bila smejala, če bi vedela, da jo opazu je oče. Cesar namreč ni mogel spati in je stal pri oknu ter gledal v zahajajoče zvezde. Ko je zagledal na dvorišču svojo hčer z Eginhardom na hrbtu, je mislil, da ne vidi prav. in si je z roko pomel oči. Potem je spet pogledal na dvorišče. Tedaj je spoznal, da je smešni prizor živa resničnost. Karel je v svojem vladanju doživel že toliko čudnih in nepričakovanih reči. da se zaradi hčerinega početja niti razburil ni. Zmajal je z glavo, poslednjič pogledal v zvezdnato nebo in potem s smehljajem na ustuicah legel v posteljo in zaspal. Naslednji dan je Eginhard takoi opazil, da cesar nenavadno mrzlo z njim govori. Takoj se je prestrašil, da je morda kai izvedel o njegovi skrit; ljubezni do Eme. Ko pa cesar tudi v prihodnjih dneh ni postal prijaznejš. z njim. se je tajnik odločil, da ga bo prosil, naj uiu dovoli, da odide z dvora. Nekega dne je res stopil predenj in ga prosil za odpust iz službe. Karei Veliki ga je začudeno pogledal in vprašal: »A zakaj hočete od mene?« Eginhard je čutil, da je najboljše, da cesarju po pravici vse pove, in je dejal; »Ker iz vsega srca ljubim vašo hčer Emo, a se zavedam, da je moja ljubezen brezupna.« »Čez tri dni ob isti uri pridite po odgovor,« mu je kratko odgovoril cesar in odšel. Karel je čez tri dni sklical svoje svetovalce in jih vprašal, kaj naj z grešnikom Eginhardom stori. Nekateri so zahtevali hudo kazen, drugi milejšo, naposled so se pa vsi zedinili o tem, naj kazen po svoji uvidevnosti določi cesar sam. Cesar je pa poklical Eginharda, ki je stal na hodniku in nestrpno pričakoval odgovora, k sobi in mu z mirnim glasom dejal: »Mesec in leskečoči se sneg, čez katerega vas je tisto jutro nesla moja hči, sta mi izdala vso vajino skrivnost. Da ste zaslužili kazen, dobro veste. Govoril sem tudi s princeso in se prepričal, da vas prav tako od srca ljubi, kakor vi njo. Zato sem se odločil, da vam dam Emo za ženo. Tako vsaj ne bo zmerom v nevarnosti, da se na svojih nočnih izprehodih čez dvorišče prehladi in zboli. Vi jo morate tega obvarovati. Pozdravljam vas torej kot moža svoje hčere.« Eginhardov resni obraz je pri teh besedah oživel, kakor da bi ga bilo sonce obsijalo. Njegove oči so zagorele. Potem je pokleknil in hvaležno poljubil cesarju roko. Anekdota Neki profesor zoologije na gottin-geriski univerzi se je posebno rad bavil z raziskovanjem vseh vrst črvov. Njegovi učenci so prav dobro vedeli, da morajo predvsem to področje zoologije dobro obvladati, pa bodo pri izpitih naredili nanj dober vtis. Nekoč pa profesor nekemu kandidatu ni zadal vprašanja iz področja črvov, temveč ga je presenetil s tem, da mu je rekel: »Gospod kandidat, kaj veste o slonih?« Učenec, ki tega vprašanja ni pričakoval in je imel samo znanje o črvih v mezincu, se je skušal izmotati iz zagate s tem. da je profesorju takole odgovoril: »Slon je eden izmed največiih sesalcev na sve Posebno omembe vredne so njegove male, ostre oči, s katerimi vidi celo črve. Črve delimo v šest družin...« Zdaj je hotel učenec brž stresti vse svoje znanje o črvih iz rokava. A profesor j'e njegovo nakano izpregledal, vztrajal pri svojem vprašanju in učenca vrgel. Na Madžarskem so se ženske izkazale že v prav vseh poklicih, kjer nadomeščajo moške. Gornia slika nam kaže brhko-madžarsko dimnikarko v družbi dveh tovarišev. Čeprav nosi čevlje z visokimi petami, baie prav tako dobro ometa dimnike kakor dimnikarji, da pa do obrazu ni preveč črna. dobi vsak mesec dvojno količino mila na nakaznice. UMETNOST SPANJA Nadaljevanje s 3. strani Vendar se ne moremo strinjati s tistimi, ki se navdušujejo za tako imenovano »naravno snanie«. to ie^ za spanie zgoli v zgodniih inv nočnih urah. do polnoči in še nekai čez. Vse človeku bližnie živali Pa tudi vsi primitivni narodi spe. dokler ie temno, in bde. dokler ie svetlo. Soanie v poznih nočnih urah dokazuje tisočletno tradiciio človeka tradicijo ki ie utemeljena v našem organizmu. Zelo temeljiti poskusi so pokazali, da dosežejo vsj telesni organi med drugo in četrto uro ponoči nainižio raven delovanja. Tedai ie telesna toplota nai-nižia. srčni utrip naimirneiši. dihanje naienakomerneiše pa tudi iziočnine so tedai naimaniše. Zleze v našem organizmu tedai naimani deluieio. v teh urah pa tudi lasje in nohti naimani zrastejo, oblikuie se naimani krvnih telesc itd. To ie neizpodbiten dokaz, da ie za spanie določena noč. in sicer cela noč. Stari, bolehni liudie in bolniki morajo tudi podnevi počivati, če so utrujeni. Četrt urice snania koristi vsakomur. Živčno šibki liudie (nevraste-niki) nai pa po kosilu za dobro uro slečeni ležejo v pestelio. Tisti ki trdijo. da spanie Po kosilu škoduie ponočnemu spaniu. nimaio prav. Soanie ustvaria spanie. In najboljše spimo tedai. kadar nismo preveč utrujeni. Res ie važno kdai spimo in koliko sp;mo. še vse važnejše ie pa. da res spimo in da dobro spimo. Kakšna ie pa torei tolažba za tiste, ki slabo spe? Naiprei poudarimo, da ie število tistih ki slabo spe zaradi kakšne organske napake, silno majhno, sai znaša komaj en odstotek vseh nespečnežev. Takšnim nespečnežein pomagamo samo. če odstranimo temeljni vzrok če ozdravimo niihovo organsko bolezen. Marsikateri od teh bolnikov žal upravičeno zdravi nespečnost s kemičnimi uspavali, toda na splošno moramo ugotoviti, da zdravniki in laiki ta mamila pogosto zlorabljajo in iih uporabljajo tam. kier sila še ni tako velika. »Povprečna« nespečnost ie oa živčnega izvora. 70 do 80. da. lahko tečemo. 90 % nespečnežev lahko uvrstimo v to skupino. Če bi si te nespečneže pobliže ogledali, bj pač pri enem ali drugem od: krili še kakšno značilnost tako da bi lahko teh 90 °/o nespečnežev -razporedili v še več inaniših skupin. Na splošno pa živčnega nespečneža lahko opišemo tako. kakor ga opisuje izkušen nemški zdravnik dr. Breuninger: »Največ nespečnežev ie med omahljivci. Nespečneži so po navadi razočarani liudie in obupanci. Ne samo. da se obotavljajo zaspati — ob vsaki odloči : se obotavljajo — življenje samo ali pa okolica liudie ali življenjski drug so iih takšne naredili.« Takšen omahljiv, preplašen človek po navadi pozno leže. zavedajoč se. da itak ne bo zaspal da se bo do Trenutek pozneje se že pokaže iz valov ogromna glava velike ribe. Jakec ji hitro pove, kaj želi in jo prosi, da bi ga ona peljala k povodnemu kralju. Velika riba mu da košček čudežne morske rastline in reče: »Pojej ta košček, da boš lahko dihal tudi pod vodo in stopi v moj gobec!« Za trenutek se Jakec obotavlja, nato pa le stopi v ribji gobec. Tu zagleda s preprogami pokrite stopnice, ki vodijo v notranjščino. Kar pride v lepo sobo z udobnimi naslanjači, časopisi, knjigami, na mizi je pa stala celo velika škatla sladkorčkov. Ko stopi na koncu potovanja Jakec lz ribjega gobca, se znajde pred krasno palačo povodnega kralja. Brez beseda ga spuste pred kralja. (Dalje prihodnjič) XIX. Zjutraj je šla Nada v pisarno kakor spremenjena. Na zunaj in na zno-Iraj je bila čudovito mirna, ko da je v njej vse zamrlo. Povodnji čustvovanj so se vrnile v struge, bliskavice so ugasnile in odmevi groma so se razgubili, ioda nebo zaradi tega ni Postalo vedro. Nasprotno, zagrnili so pa še temnejši oblaki. Mir pod njimi ie bil podoben smrti. Ko je prvič stopila v Dušanovo sobo, ga je pogledala s čudnim, skoraj sovražnim pogledom. On se je nemirno zganil in ustnice so mu komaj vidno vzdrhtele v očito iežko zadrževanem razburjenju. Nadi se je zazdelo, da bo zdaj zdaj planil s sedeža in povedal ali storil nekaj nepričakovanega. Hladno, nekako neso-udeleženo je čakala, kaj bo. Prav zato se še ni mogla odločiti, da bi sama prva spregovorila z njim. Toda potem sc je Skobal nenadoma spet umiril in govoril vsakdanje, kakor da ni bilo prej v njem nič nenavadnega, Nada je sprejela tudi to spremembo flegmatično in ni predrugačila svojega vedenja. Vzela je spise in odšla. Vendar je slutno čutila, da strmi za njo še potem, ko je že zaprla za seboj vrata. Dušan je res strmel za njo. Tedaj, ko je odhajala, se ga je znova polobla prejšnja razburjenost. Le s težavo *e je krotil, da ni planil kvišku in jo Poklical nazaj. A ko je izginila skozi vrata na hodnik, ni mogel razumeti, zakaj se je krotil. Saj je bil vendar že med vožnjo z Gorenjskega tako zatrdno sklenil, da bo prav danes terjal od Nade obračun za njeno razmerje do Jevca. »Da,« je bil sklenil, »tega mora biti konec. Ne dovolim, da bi le še enkrat samkrat, pa četudi samo mimogrede, Bovonla z njim. in povedati mi mora, •.iru in opremljen t več slikami, ut Povsod hodi *a njim čevljar Podplat se precej pozno zvečer vrača pijan proti domu. Na cesti ga obkolijo štirje moški in ga nemilo nagovore: »Denar, ali pa...« Podplat, ki mu je dobra kapljica vžgala pogum, je jezno premeril drugega za drugim, po tem pa zavpil: »Ali vas je poslala moja žena? Pri moji duši, denarja pa ne dam. Se sem gospodar v hiši!« Sklop »Kako pa veš. da je gospod Bi ihta umrl?« »Zadnje dni sem toliko dobrega slišal o njem.« Mestni otrok »Gospa Plonkarjeva je prišlo s svojim sinčkom na deželo, pokazala mu je rejenega.prašiča in ga poučila: »Poglej, Jurček, to je prašič.« »Zakaj?« vpraša sinček. »Kaj je p« naredil?« Dobro delo »Danes sem naredil dobro delo.« »Kaj si pil storil?« »Moj knjigovodja je hotel imeli višjo plačo, da bi se poročil. Pa mu je nisem hotel dali.« Jurčkova modrost Jurček že več dni nadkiiuje svojega slrica. naj ga fotografira. sZdai te ne morem,« mu pravi stric, »premalo svetlobo je« »Oh, za tako majhnega fantička jo bo ' vo dovolj.« . odre* Jurček. Razlog ta jok »Jožek, zakaj pa lako milo jokaš?« »Moj bratec in sestrica imata leto« tako dolgo počitnice, jaz jih pa nimam.« »To je res žalostno. A zakaj jih nimaš?« »Ker še ne hodim v šolo.« Oddih Služkinja: »Gospod je odpotoval.« Obiskovalec: »Na oddih?« Služkinja: »Mislim, da ne. Odpeljal se je namreč z gospo.« Iz živalskega sveta V go/du se srečata dva hrošča. »Zakaj si pa tako slabe volje?« vpraša prvi drugega. »f c-iio nem tuif*!,« zastoka drugi. »Pomisli, pol ure sem se spogledoval s kresnico, naposled sem pa ugotovil, da snloli ni kresnica, temveč tleča cigareta.« V soli Učitelj: >I’eter, katera je bila največja vrlina Rimljanov?« Učenec: >I)a so znali latinski.« Ne more vedeti Paznik kaznjencu: »Ali boste zelo »rečni, ko besle lahko odšli odtod?« Kaznjence: »Ne vem, obsojen nem na:, reč na dosmrtno ječo.« Si se zlagali« Mož: >Ali še nisi oblečena'.’« SCftia: »Kako me le moreš venomer nadlegovati. Saj tj že colo uro trobim, da bom takoj gotova.« najboljša odvajalno sredstvo imrnsma rmmm m. m* »Bom že očetu povedala?« Kolikokrat slišimo to grožnjo, ki v pravilni vzgoji naših otrok nikakor ni na mestu. Denimo, da otrok res kaj narobe naredi. Mati bi ga morala takoj kaznovali, če je kazen potrebna 'jn če se zlo ne da popraviti z naukom ru-itiiiskeea tednika<, Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni »redni 25.'). Alkohol ¥ kozmetiki Čisti alkohol smejo uporabljati Batno ženske, ki imajo izredno mastno kožo in Se te samo v poletni vročini. Tedaj na lahko kanejo nekaj kapljic na vato in si z njo izbrišejo maščobo z nietra. Zenske s »uho kožo si polti nikakor nr smejo čistiti z alkoholom, ker bodo potem dobile še boli suho kožo. Posebno blago učinkuje na polt alkohol. ki smo mu primešale polovico vodo. S to mešanico si vsaka po večkrat na teden lahko umiva obraz in vrat. pa se ii koža ne bo prav nič osušila. Če imamo na koži kakršen koli izpuščaj, ca moramo im» večkrat na dan natreti z alkoholom, v katerem »mo raztopile malo kafre. Ta mešanica ie dobra tudi za masažo cležniev. ki so zatekli zaradi dolge hojo. Zenske, ki imalo mastne laso. bi si iih morale po večkrat na mesec licitirati s čistim alkoholom. Tako bi lase Izsušile in jih hkrati okrepile. Če si hočemo dodobra razkužiti usta. kanimo v kozarec tople vode nekaj kapljic alkohola iti si z nio iz-plaknemo usta. Morda ste prihranile nekaj žganja, ki smo ga dobili o Božiču na nakaznice? Iz njega si lahko pripravite dober olepševalen pripomoček, ki bo posebno zdaj. ko so bliža oomlad. blagodejno vplival na vašo poit. V stekleničko žganja namočite vejico rožmarina in io pustite v njem teden dni. Potem vzemite rožmarin iz žganja, preostalo tekočino Pa razredčite z nekaj kapljicami vode. S to mešanico si potem obraz vsako jutro natrite. Dobile boste lepo. eladko in svežo polt. Ta rožmarinova »voda« prav tako dobro vpliva tudi na lasišče, če ca z nio večkrat na mesec masiramo. Nespodobna nega obraza Kakšna nega io pa spet to. boste začudeno vprašalo. Odgovor bo iasen in kratek: javna neca obraza. Tista neaa. ki jo tako pogosto srečamo povsod v javnosti, bodisi v kavarni, v kinu po predstavi, v gostilni ob obloženi mizi ali pa v veseli družbi v ucledni restavraciji. Slika io zmerom precej ista. Mlada gospodična na iepein potegne iz ročne torbice ogledalce ali pudrov ko. io odpre, odpiha puder, ki se ie bil nabral na zrcalu, potegne iz oudrovke kosmič in se prične meni nič tebi nič pudrati. Po navadi še prej otrese čopek za pudranie svojemu sosedu pod mizo na temnomodro hlače, tako da se pozneje zdi. kakor da bi bil v moko padel. Ko ie ta umetnija gotova. vzame iz torbico še rdečilo za ustnice ali za lica, se namaže z njim, na koncu si pa še oslini mezinec in si potegne z njim po obrvih in po ustnicah. Če slučajno sediš pri sosednii mizi in ješ. te nenadno mine tek. In nrav tako na lepem se ti liubka gospodična nič več ne zdi tako mikavna in tako naravna. kakor se ti ie videla, ko ie bila dobre pol ure poprej stopila v sobo. Takšno javno »pleskanjej obraza je nekaterim ženskam že tako prešlo v meso in kri. da »e ca niti ne zavedajo več. ne vedo. kaj delajo, iti bi bile užaljene, čo bi jih kdo opozoril, da ni spodobno. In ne samo. da ni spodobno tudi nevarno je. Zakaj nevarno? Ker na ta način vsakdo izve, da vaša zunanjišČina ni naravna, da morate materi naravi pošteno iwma-eati s črtalom, pudrom in rdečilom. Čo ie poslikati obraz že sam po sebi zoprn, ie še posebno zoprno slikanje obraza vpričo drugih ljudi. Kaj »i bo mislil vaš občudovalec o vaši i>olti. o vaših oČeli in vaših ustnicah? Da niso drugega kakor proizvod lepotnih pripomočkov. In sodil bo po vaši zunanjosti tudi vašo notranjščino... Kaj bi rekle ženske če bi se kakšen moški kar v restavraciji obril? Obsodile bi ga. da ie nevzgojen, nespodoben. prenapet ali celo nenormalen. in vendar britje obraza ni drugega za moškega kakor za zimsko pudranie, rdeČenje ustnic in mazanje trepalnic ali obrvi. Mi smo vas prepričali? Upajmo vsaj. da niso bilo to besede zamau. Če že hočete biti negovani, se negujte doma. zavedajoč se. da je res negovana samo tista ženska, ki nje nege ne opazimo na prvi pogled in že od daleč. (Ti trije modeli so atttm izrečno tu *L>ni/n.b& tednik« iu u>»o bili te objavljeni.) I ri praktične in lepe pomladne obleke za matere v pričakovanju. Prva ie temnomodra z belim ovratnikom. Žepi so samo naznačeni s prešitki. od njih navzdol se spuščata na vsaki strani po dve globoki aubi. Do pasu se zapenja obleka s kovinskimi gumbi. — Druqa obleka je prenarejena iz dveh starih oblek. |e lemnosiva, ovratnik, prednji del života in krilo so pa temnordeči. Obleka se na levi sirani zapenja po vsej dolžini, gumbi so pa skriti. Krilo ima dve gubi. — Tretja obleka je crna ali temnozelena in zelo nagubana. Ovratnik je bel, gumbi so kovinski. Širimo jo tako. da širimo pas, ki ga na koncu vežemo samo še zadaj. Ali veife« kal Ig $oia? Pogosto berete o soji, o sojevem mleku in o pridelovanju soje, pa ne veste, kaj ie soia in kje raste in uspeva. Soja je rastlina, ki jo goie predvsem na Dalinjem vzhodu in spada kot. slavno živilo na jedilni list Kitajcev. Japoncev, pa tudi Američanov. Je podobna našemu lizolu, vendar io vse boli uporabna, vsebuje več rudninskih snovi in beljakovin in se da na vse mogoče načine uporabiti in predelovati. 1 kila soje da človeškemu organizmu toliko koristnih snovi kakor 3 kile mesa ali 'Jo jaic ali 4 litri mleka. Sojo lahko pripravimo na vse moeoče načine, podobno kakor naš fižol, soievo moko uporabljajo za soieve kolače in pecivo, iz soie izdelujejo soievo presno in kondenzirano mleko, ioaurt in razne druge mlečne« izdelke. Soja nima kakšnega izrazitega okusa, zato io uporabljamo za pripravljanje raznih jedi. kakor na primer pri nas krompir predelamo na mnogo načinov, bodisi kot pražen krompir ali ga pa uporabimo tudi za peko krom- pirjevih sladkih kolačkov itd. Posebno koristno jo soievo mleko, ki ga takole pripravljajo: sojo 24 ur namakajo v vodi. jo odeode in stolčejo ali zmeljejo in nato spet > rdečilo. Nato pa še uniiimo obraz s toplo vodo in milom iu šele nato si ga splahnimo z mrzlo vodo. da se znoj rtiče zapro. Šele zdai si natremo v polt novo kremo, bodisi hranilno za ponoči ali pa suho — polmasSiK- — kot podlago za puder Poaosto smo že o tein pisali, toda zdi se. da ženske te nasvete le prerade pozab liaio. hkrati se pa pritožujejo, da imajo slabo polt. Milo in topla voda sta izredno dobro čistilo za polt. izogiba naj se ju samo tista, ki ima tako občutljivo kožo. da takšnega čiščenia res ne prenese. Če imate mastno polt. si ie nikar ponoči spet ne namastite! To bi bilo prav tako. kakor če bi bolnik, ki ima preveč želodčne kisline, zvečer še popil silce kisa. In kako je s hranilnimi kremami? Le tista krema ie vredna tega imena, ki res vsebuje branila za polt. t. i. kolesterin ali lecitin, izvrstni snovi za obnovo polti. Takšno kremo ie danes težko dobiti, prav kakor ne smemo imeti preveč zaupanja v razne »mastne« kreme, sai dobrega olia in masti še za hrano primanjkuje, torej si lahko mislimo, kakšno mast in kakšno olje dajejo v razile kreme, če izdelovalec ni zelo pošten človek. S kremami io torej pri ženskah nekako tako kakor pri moških z britvicami. Šele. ko preizkusijo deseto rezilo. ugotove. da ie primerno za njihovo polt. toda tedaj imaio pa tu;'i že vneto in razdraženo kožo in si io morajo najprej pozdraviti. Katera ie torei dobra krema? Katero nai uporabljam? _ »Ni >dobre« kreme za vse! Uporabljajmo tisto kremo bi ie primerna za naši* polt. pa bo za nas »dobra-c. Prav tako ravnajmo * lasno vodo. milom in z vodo za čiščenje obraza. (n) Dihai pravilno ! Dandanes skoraj vse čutimo, da nam manjka sprememba zraka in celodnevni izleti v božjo naravo, po katerih smo se vselej tako dobro počutile. Marsikatera se liajbrže ne zaveda. da so ti izleti tako dobro vplivali nanjo samo zato. ker ie. pri niih globoko dihala in tako poživila vse delovanje svojih notranjih ominov. Čeprav si takšnih dolgih izletov danes ne moremo privoščiti, iih vendar nekako lahko nadomestimo s pravilnimi dihalnimi vajami, ki iih lahko z malo truda in dobre volje dela vsaka. Vsako iutro. lakoj ko vstanete, odprite okno. stopite preden iu se zravnajte. Potem počasi in no da bi se trudili globoko vdihnite sveži jutrnii zrak in pri tem potisnite trebušno prepono navzgor. Nato trenutek počakajte s polnimi pljuči, pot p m. pa zrak počasi izdihnite. To ponavljajte desetkrat. Zgornja vaja ie najureprosteiša dihalna vaja. Lahko si pa pomagalo tudi drugače. Stojte pri odprtem oknu. dvignite reke v višino nad »lavo in alolKiko vdihnite, nato trenutek počakajte, počasi spuščajte roke navzdol in izdihajte toliko časa. da imate popolnoma prazna pljuča. Tretja vaja ie prav posebno dobra. Lezite na tla tako. da se » hrbtom popolnoma dotikate tul. Potem se počasi dvignite, tako da sedite in pri tem vdihavajte. Potepi so počasi spet spuščajte nazaj, izdihavajte t n spet lezite na hrbet. Pri tel vaii posebno trpijo trebušne mišice in li<> posebne prav prišla onim, ki bi st1 rade iznebile nadležne maščobe, na trebuhu. Vadilo io vsak dan vsai petkrat zapored. Zimska pomoč še zmerom sprejema prispevke. Darujte tudi obleko ali koristne predmete, ki jih lahko pogrešite! Naslov: Gosposvetska cesta 2/1, te!, št. 47-57. Račun pošt. hran. štev. 16.5S0. llerausgeber: K. Bratuša. Journulist; verantwortlicher Redaktonr: H. Kom, Joumalist; Druckerei: Morkur, A. G. in Ljubljana; ftir die Druckere! verantwortlich: 0. Mihalek ~ ali* io Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi * Ljubljani.