/O ljubljanska banka SSfiSM LETO XXV. — številka 85 V»tanovttel]I: ob«, konference SZDI Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ™ Trac — Izdaja CP Gorenjski tisk T Odgovorni urednik Albin Učakai ""■anj. Glavni urednik Anton Miklavčlč G L A '/////< LOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, torek, 31. 10. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Od 1. januarja 1958 kot poltednlfc, Od L januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot pollednlk. In sicer ob sredah In sobotah« ZA GORENJSKO senci 5arav0 ymirai°čih dreves, v pišu jesenskega vetra, hladečega utrujeno »Pa vs vT° J.utri Postali ob grobovih svojcev, katerih liki so spričo VČQsih o«.aniih skrbi nemara prezgodaj obledeli. Prav je, da jih vsaj **eSa> kaVim°' da iim izkažewo tiho spoštovanje dolžnikov, dedičev ■fje'nje pS° nam zapustili in zaradi česar živimo bo'jše, bolj polno Pri sebi h° famo popoldne je sicer malo, pa vendar dovolj, da sami lQrtkat2sk dim° sP°min na pokojne starše, na skromno, nesebično i°nČQHo D° niamo> na padlega borca, na umorjene talce, na prezgodaj H Zunanfe0t bratov> sestra, prijateljev in kolegov. Mimo cvetja in vencev ga blišča je slednje edini cilj in smisel jutrišnjega praznika. Varčevanje -naložba za jutrišnji dan 31. oktober — svetovni dan varčevanja — simbolično poziva vse ljudi k varčevanju za boljši in lepši jutrišnji dan. Cilj varčevanja pomeni osvobojenega in iz dneva 'v dan bogatejšega človeka tega planeta, ki bo sam sposoben ustvarjati in odločati o deležu, ki ga je sam ustvaril. Danes poznamo po svetu in doma različne oblike organiziranega varčevanja. Nekaj desetletij nazaj smo bili pri nas priča različnim hranilnicam. In od takrat naprej lahko govorimo tudi o razvoju organiziranega varčevanja. Zadnja leta pa se je organizirano varčevanje, lahko bi rekli, že zelo razvilo. Te službe so se lotila banke, ki prek države jamčijo za prihranjeni denar občanov. Poslovna enota Ljubljanske banke v Kranju na tem področju ni brez Izkušenj. Poleg klasičnih hranilnih vlog občanov (če jih tako imenujemo) so v zadnjih letih uvedli tudj vrsto novih oblik, ki spodbujajo občane vseh starosti k varčevanju in s tem h krepitvi za najmlajše, v osnovnih šolah na Gorenjskem so pred nedavnim ustanovili prve pionirske hranilnice, uvedli so izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne knjižice. Pravkar pripravljajo, da bi v prihodnje postopoma prešli tudi na izplačevanje pokojnin prek hranilnih knjižic in ko bo steklo varčevanje v osnovnih šolah, bodo to obliko uvedli tudi v srednje šole. Njihov cilj je, da bi varčeval vsak prebivalec Gorenjske. Konec septembra letos so imeli prebivalci Gorenjske na hranilnih vlogah, deviznih računih, tekočih računih in žiro računih ter namensko za stanovanja zbranih 387,453.000 novih dinarjev. Najbolj se Je v zadnjem letu povečalo število varčevalcev v delovnih organizacijah. 23.166 zaposlenih v gorenjskih delovnih organizacijah (kar je 37 odstotkov vseh zaposlenih na Gorenjskem) je imelo konec septembra na hranilnih knjižicah prek 40 milijonov novih dinarjev. Tako so hranilne vloge na račun varčevanja v delovnih organizacijah narasle za dve tretjini. Drug podatek, ki kaže, da število varčevalcev narašča, je, da ima 4862 najmlajših prebivalcev Gorenjske na hranilnih knjižicah 921.000 novih dinarjev. Vsem tem je poslovna enota Ljubljanske banke v Kranju ob rojstvu dala na knjižico 120.000 dinarjev, preostalih 800.000 dinarjev pa so prispevali starši. Nič manj razveseljiva ni ugotovitev, da se pred nekaj tedni ustanovljene pionirske hranilnico prav tako uveljavljajo. V prvih treh tednih obstoja pionirske-hra-nilnice na šoli v Bohinjski Bistrici Je 450 učencev zb.a-lo oziroma vložilo že 13.000 novih dinarjev. ! Oblik varčevanja Je torej veliko. Cilj vseh pa je, navajanje na pametno gospodarjenje. Zato današnji dan pomeni čestitko vsem varčevalcem in poziv vsem tistim, ki niso vključeni v organizirano varčevanje, da se uvrstijo v oblikovanje lepšega jutrišnjega dne. A. žalar 25-letnice Glasa Osrednji dogodek v okviru proslave 25-letnice izhajanja Glasa je bila skupna seja izdajateljskega sveta in kolektiva Glas v soboto ob 10. uri v domu JLA v Kranju. Seje so se udeležili številni povabljeni gostje, med katerimi so bili predstavniki ustanoviteljev, predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, predstavniki združenja pokrajinskih- časopisov in lokalnih radijskih postaj in drugi. Ob začetku seje so udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin umrlih nekdanjih sodelavcev Glasa, nato pa je glavni urednik Anton Miklavčič orisal razvoj časopisa ter probleme, s katerimi se srečuje kolektiv Glasa pri svojem odgovornem delu. Posebej je poudaril družbeno angažiranost časopisa ter njegovo prizadevanje, da posreduje napredno misel in objektivno informacijo v sleherno hišo na Gorenjskem. Z naklado 18.5U0 Izvodov, od katere je kar 16.500 stalnih naročnikov, je Glas prav gotovo najbolj bran časopis na tem področju in torej najbolj poklican za to nalogo. Spregovoril je tudi o bodočnosti časopisa in povedal, da so realni izgledi, da bo časopis že kmalu dobil sodobnejšo obliko in kvalitetnejši tisk. O tem je podrobneje spregovoril tudi direktor CP Gorenjski tisk Jože Konc, ki je zagotovil, da so prizadevanja za posodobitev tiskanja časopisa tik pred uresničenjem. Delovnemu kolektivu je čestital ob pomembnem jubileju Tone Rakovec, predsednik občinske konference SZDL fekofja Loka v imenu ustanoviteljev, njemu pa so slGftHli s čestitkami predstavnik združenja pokrajinskih § sIavnos(ne ^ tieiovne enote Glas ob 25-letnici. Na sliki: glavni urednik Anton Mikk časopisov m lok&mli radij- predsednik izdajateljskega sveta Vladimir Erjavšek in predsednik enote Andrej Žalar. -skih postaj Tone Maslo ter j\ p Pcrdan sekretar osnovne organizacije zveze komunistov podjetja .... i % Gorenjski tisk Rudi Bizovi- \ % \ čar. Po slavnostni seji so si gostje ogledali priložnostno razstavo v novih prostorih uredništva Glasa ter tiskarno Gorenjskega tiska. T. M. včiČ> - Fo- Karel Makuc med mladimi novinarji V sredo, 25. oktobra, je bil gost Informativnega centra Kranj (prej Aktiv mladih novinarjev Kranj) Karel Ma-kuc. Mladim ' novinarjem je pripovedoval izkušnje iz svoje dolgoletne prakse, saj je služboval v Beogradu kot dopisnik Slovenije za list Borba, zatem pa je bil tudi urednik Glasa. Govoril nam je o no- vinarskih zvrsteh ter o novinarstvu nasploh. Po kratkem, toda koristnem predavanju, je bil pripravljen odgovarjati na zastavljena vprašanja. Bili sta prijetno preživeti urici. Upamo, da bomo imeli takšnih še več. Hkrati izražamo željo, da se število mladih novinarjev še poveča. M. Mihelčič Priprave na referendum V Tržiču je bila včeraj seja, ki so se je udeležili predstavniki občinskega sindikalnega sveta in osnovnih sindikalnih organizacij, predstavniki tiska, radia ter tovarniških glasil. Na seji so Obravnavali zadnje priprave na referendum o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Na seji so sklenili, da je treba pred referendumom čim bolje seznaniti volivce z novostjo, o kateri bodo glasovali 19. in 20. novembra. -jk Slavnostne seje delovne enote Glas so se udeležili sodelavci in družbenopolitični delavci renjske. —- Foto: F. Perdan Treba bo podaljšati samoprispevek V Tržiču je bilo v petek 5. zasedanje občinske konference SZDL, na katerem so obravnavali poročilo o gradnji šol in vrtcev v tržiški občini, delovni program konference in njenih organov do konca leta in finančno poslovanje občinske konference. Na konferenci so sklenili, da je treba začeti v občini temeljite politične priprave na referendum o podaljšanju samoprispevka za gradnjo ?oI, za katerega so se Tržiča-ni odločili leta 1968. Podaljšanje samoprispevka je nujno, če hočejo v Tržiču ures- ničiti zastavljen program. Na konferenci so pohvalili dosedanje delo odbora za gradnjo šol, kateremu gre največja zasluga, da poteka gradnja tako pomembnih objektov v občini po načrtu. Na konferenci je bilo sproženo tudi ravnanje poslanca Mira Repiča v primeru poslanca Petra Vujčiča. Ker je Miro Repič član organizacije ZK, je njegovo ravnanje že obravnavala organizacija, katere član je. Če pa bo potrebno, bo o njegovem primeru morala razpravljati tudi organizacija SZDL. -jk Uredništvo Glasa je v svojih novih prostorih pripravilo tudi priložnostno rv F. Perdan ' ' JQ ljubljanska banka 31. oktober svetovni dan varčevanja prijateljska zaupanja GLAS * 4. STR A M TOREK - 31. OKTOBRA 1972 OBSODBA POSTOPKA Organizacija ZK Sava in 10 občinske konference SZDL Kranj razpravljala o ravnanju poslanca gospodarskega zbora skupščine SRS Janeza Beravsa pri glasovanju v skupščini 1-9. oktobra- je bila delovna konferenca organizacije zveze komunistov v tovarni Sava v Kranju. Na konferenci so ocenili stališča direktorja Save Janeza Beravsa, ker se je V soli brezplačni učbeniki Na bližnjem kongresu zveze sindikatov Slovenije bodo ponovno zahtevali, da v štirih letih uresničimo brezplačno Šolanje otrok v osnovni šoli. Nadalje bodo sindikati na kongresu postavili zaite-vo, da se v šolah več dela z učenci, ki se težje učijo. Le-t tem naj bi tudi omogočili celodnevno bivanje v šoli. Zaposleni do 35. leta starosti, ki nimajo opravljene osemletke, naj bi se vključili v osnovno šolo za odrasle. Nasploh bodo sindikalni delavci na kongresu precej pozornosti posvetili izobraževanju. J. V. Samo mladinskih vprašanj ni Pogovor pred občinsko partijsko konferenco in pred tretjo sejo ZKJ 24. oktobra sta se v Kranju na skupni seji zbrali predsedstvi občinskega komiteja ZK in občinske konferenca ZM, da bi izoblikovali teze za razpravo v širšem sestavu, živahen pogovor o gradivu, ki sta ga vodstvi pripravili na okvirno temo: mladi v samoupravni socialistični družbi, je izzvenel v starem, a še vedno premalo prisotnem spoznanju: današnji mladi učenci bodo že jutri upravljavci, današnja napačna in pomanjkljiva skrb, vzgoja in znanje bodo jutri breme, ki se ga bo težko otresti, če se ga bo sploh mogoče. . Tema pogovora je vsekakor eno ključnih . vsakdanjih vprašanj, zato je ves čas ostala na ravni stvarnih, vsem zelo blizkih občinskih . odnosov, ki so jih razpravljale!, tovariši Rogelj, Horvat, Bavdek, Jurančičeva, Fili-povič, Mali, Klemenčič, Boži-čeva, Kavčič, Resman, Gantar, šmit, Zavrnik, Malovrh in Cej, osvetlili z različnih sornih kotov. Pokazalo se je, da je sodelovanje med ZK in ZM na najvišji ravni zadovoljivo, utečeno, skupaj pa se bo treba zavzeti še za mnogo zastavljenih, a še neuresničenih ciljev, med katerimi je po logiki rasti prvi in končni — omogočiti mladim družinam takšne življenjske pogoje, da njihovi otroci ne bodo že ob rojstvu čutili bistvenih, družbeno neupravičenih razlik. Ob tem in znotraj tega, od mnogih stvari soodvisnega dogajanja, moramo na trdnih temeljih ustvariti sodoben sistem vzgoje in izobraževanja. Do leta 1974 bodo za otroško varstvo in osnovno šolstvo v glavnem zagotovljeni prostori, večji problemi so in bodo zaradi strokovne in človeške vprašljivosti učiteljstva in še posebej odgovornosti mentorjev. Srednje šole so glede tega še na slabšem. Neustrezni prostori (ekonomska šola, delno gimnazija in pa dijaški dom v gradu Kieselstein) in pa po mnenju mnogih marsikje pedagoško in morahumo-litično problematično učno osebje — vse to je potrebno temeljite družbene presoje in ustreznih dejanj. Prav zaradi še ne dovolj razjasnjenih vprašanj okoli idejnosti pouka bo občinska konferenca ZK prestavljena za nekaj časa. Eno od skupnih, še ne dovolj uveljavljenih načel, je enakopravna udeležba mladih v samoupravnem odločanju v šolah in v delovnih organizacijah. Predvsem zadnje so in bodo prisiljene za doseganje resničnejšega samoupravljanja vse bolj pospeševati strokovno in družbeno izobraževanje ob delu, učinkovitosti vsestransko obveščanje in kultiviranje. Kako zapolniti tako imenovani prosti čas, kako Kranj vključiti v slovenski višješolski in visokošolski sistem, kako zmanjšati družbenopolitično apatičnost nekaterih mladih in starejših ... to in še marsikaj je ostalo nedorečenega. Konferenca in pogovori po terenskih organizacijah bodo morali dorekatl, kajti zdaj resnično izbiramo le med dvema možnostima, med odtujevalnim zasebni-štvom in osvobajajočo družbenostjo. A Božič kot poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine 20. septembra letos vzdržal glasovanja o odvzemu poslanske imunitete poslancu gospodarskega zbora Petru Vuj-čiču. Na tej seji se je od 53 poslancev glasovanja vzdr-žailo 23. Do predloga za odvzem poslanske imunitete poslancu Vujčiču je prišlo, ker je leta zlorabil svoj položaj, si prilastil družbeno lastnino in napravil še več drugih kaznivih dejanj. Nazadnje je zapustil tudi državo«, Da bi se proti . njemu lahko uvedel sodni postopek, mu je bilo treba odvzeti poslansko imuniteto. Po pojasnilu Janeza Beravsa o razlogih svojega ravnanja so člani delovne konference sklenili, da se Janezu Bcravsu izreče opomin. O ravnanju poslanca gospodarskega zbora slovenske skupščine Janeza Beravsa pa je na zadnji seji, 24. oktobra, razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference SZDL Kranj. Obsodil je njegov postopek pri glasovanju o odvzemu poslanske imunitete Petru Vujčiču, ker meni, da je takšno ravnanje neodgovorno in ni v skladu z osnovami politične in samoupravne morale. A. Ž. Klub slovenskih študentov na Dunaju: Prepovedati HešmatcIieristB V protestni resoluciji, ki so jo naslovili na vlado kanclerja Bruna' Krci-skega, na koroškega deželnega glavarja Hansa' Širno in na vso demokratično avstrijsko javnost, se člani Kluba slovenskih študentov z Dunaja zelo ostro in nedvoumno zavzemajo za ukrepe, katerih cilj naj bi bilo dejansko, ne le papirnato priznanje obstoja slovenske manjšine v Avstriji. Resolucija obsoja mlačnost in omahljivost oblasti ter pristavlja, da ob najno-vejšer.i izbruhu šovinističnega divjanja pristojni organi ne ukrepajo tako kot bi morali. Vladajočo stranko SPO dolži polovičarstva, saj zakon o postavitvi 205 dvojezičnih topografskih napisih ni nič drugega kakor kompromisno popuščanje odločnemu nastopanju slovenske manjšine, reševanje omajanega ugleda Avstrije v svetu ter poskus zavajanja jugoslovanskih narodov. Zakon je v resnici nesramno uradno omejevanje prisotnosti koroških Slovencev na 205 vasi in zanikanje njihove navzočnosti tudi v drugih naseljih dežele, študentje nadalje protestirajo proti vedenju varnostnih sil, ki niti ne poskušajo obrzdati nasilnike in šoviniste in ki so celo izrazile svoje simpatije do zločinskih krogov, medtem ko jim je upravičena akcija slovenskih demokratov služila kot povod za zatirajoče ukrepe. Najbolj drastičen primer je šef celovške policije dr. VVinkler; njegovi ljudje so čisto legalno podpirali razbijače pri znašanju nad dvojezičnimi tablami in nad zavednimi Slovenci. Policija trenutno celo pripravlja proces zoper tri študente, ki jih dolži sovražne dejavnosti »dodajanja slovenskih imen pod nemške topografske napise.« Avtorji resolucije zato zahtevajo takojšnjo prepoved Kiirntner Heimat-diensta, energičen nastop avstrijske policije in sodišč proti šovinističnim hujskačem, odstranitev šefa celovške državne policije dr. VVinklerja in popolno uresničenje demokratičnih pravic koroških Slovencev — vse na podlagi določil državne P°" godbe. L G- Upokojenci po poteh IMOB Ogled begunjskega muzeja in Drage, seznanitev z nekdanjim krutim življenjem v kroparskih vigenjcih in nazadnje srečanje in kramljanje na partizanski Vodiški planini; to so bili osrednji cilji letošnjega izleta upokojencev Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Sindikalna organizacija tega podjetja pripravi vsako leto ustrezna srečanja in izlete za svoje upokojence. Včasih je večji poudarek na ogledu obratov, včasih rizlet v druga kmetij- ska področja, v turistične kraje in podobno. Letos pa so hoteli dati poudarka naši zgodovini Osvobodilnega boja. Zanimivo je bilo, da izmed 72 udeležencev — čeprav vsi Gorenjci — mnogi še niso videli Begunj, dasi so domala vsi več ali manj sodelovali in trpeli, mnogi pa se celo s puško v roki bojevali proti tiraniji. Zato so bili letošnjega izleta zelo veseli. V okviru načel pri uveljavljanju minulega dela pa so tudi izrazili željo, da bi pri letošnjih volitvah sindikalnih or- ganizacij po binatu zajeli kojencev. TOZD in v tudi vrste K kom' u P0' M. živilSa Napisi v tujih jezikih Turistično društvo Bohinjska Bistrica je vsem turističnim društvom v Sloveniji poslalo pismo, v katerem ugotavljajo, da se v naših turističnih središčih in ob cc. stah, ki vodijo vanje, pojavljajo reklamni napisi v tujih jezikih. Pravijo, da je to sicer razumljivo in potrebno, grajajo pa prakso, da turistične organizacije, gostinska in druga podjetja ter zasebniki ponujajo svoje storitve le v tujem jeziku. Vedno več je namreč reklamnih tabel, na katerih nI slovenskih napisov. V pismu pravijo, da njihovega stališča ne gre jemati kot neke vrste nestrpnost, pač pa kot zeljo, da bi pri različnih komercialnih prijemih ohranili pravo mero, predvsem pa Slovenca in vrednega svoji to so- pozvali društvd organ i z prime rt navajo različni ter dostojanstvo Jugoslovana, ga imena. Za-vsa turistična ib eno politične mj omenjene njo in obrav-isredujejo, da reklamni napisi ne bodo samo v tujih jezikih. A. 2. GLOBUS Nove delavnice V petek je bila na Tekstilnem centru v Kranju novinarska konferenca, na kateri so predstavniki šole seznanili novinarje z novimi modernimi delavnicami, ki jih je dobil center, in s prizadevanji, da bi bil praktični pouk na šoli čim boljši. To velja predvsem za tehnično čevljarsko solo in za šolo za čevljarske delavce ter za nekatere od- delke tehniške tekstilne šole. Vrednost novih delavnic presega poldrugi milijon dinarjev. Za nove delavnice je značilno tudi to, da je v njih veliko najsodobnejše opreme, ki so jo šoli poklonile nekatere domače, predvsem pa tuje firme, ki imajo v večini primerov za tako sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo več razumevanja od domačih tovarn. -jk Priznanje hotelu Creina Kolektiv kranjskega hotela Creina je sodeloval na XX. turističnem gostinskem zboru, ki je bil v Portorožu od 25 • do 28. oktobra. Za sodelovanje na razstavi pogrinj-kov in kulinaričnih izdelkov so dobili srebrno in dve bronast^ medalji Natakar hote- la C reina Milan Žunko je skupaj s kolegi dosegel pri pogrinjku srebrno medaljo. Darka Audič, ki je sodelovala s slaščičarskim izdelkom; pa je prejela dve bronasti medalj;. Priznanja so glede na mlad kolektiv hotela Creina lep uspeh. A. Z. Meso prodajajo z izgubo V kamniških mesnicah le--P5 „ še ni zmanjkalo mesa. 0 Je kar pohvalna beseda za osarje ki pa je precej dra-£ za "delovni kolektiv. 2e Je svinjsko meso prodaja-1 Pod ceno. Meso kupujejo raznih podjetjih v Srbiji Pri ^ Bosni po 25 dinarjev za ^'ogiam, prodajajo pa ga .zamrznjeni ceni 22,7 di-gjna. Račun Podjetje tak? trgovino, precejšnjo kaže, da ima Meso Kamnik . s lzgubo. Mlado pitano govedino kujejo po 27 dinarjev, proda- jajo !°gram Podjetje Meso Kamnik je pri raznih kmetijskih zadrugah kupilo več telet in jih oddalo v rejo kmetovalcem. Ko je pitano govedo težko okoli 500 do 600 kg, ga vzamejo nazaj, kmetu pa plačajo prirastek. Za tovrstno sodelovanje je pri kmetijskih proizvajalcih veliko zanimanje. Zdaj ima podjetje Meso na pitanju 80 bikcev in telet, do konca leta pa jih bo prek 300. Izgubo zaradi nižje prodajne cene mesa pokrivajo s s prodajo mesnih izdelkov. J. Vidic mmmmmmmmmmm USTAVLJENA DELA NA POLICI — Splošno gradbeno podjetje Projekt iz Kranja, ki se je lotilo ureditve odcepa za gramoznico in Exoterm na Polici (na tem kritičnem odseku je treba namreč zgraditi poseben zaviralni oziroma čakalni pas), je moralo pred nedavnim dela ustaviti. Pri zemeljskih delih so namreč naleteli na glavni vodovod. Na srečo so najprej naleteli na vodovod, kajti nekaj metrov naprej je tudi podzemni vod visoke napetosti. — Kot nam je povedal odbornik občinske skupščine Anton Grašič s Police, do okvare na vodovodu ne bi prišlo, če bi se predstavniki Projekta najprej pogovorili s predstavniki krajevne skupnosti in z lastnikoma zemljišča. Tako pa se Projekt sploh n| posvetoval z lastnikom zemljišča Janezom Golobom in Janezom Pavlinom s Police. Anton Grašič je tudi poudaril, da se je pred nadaljevanjem del treba najprej sporazumeti z lastnikoma zemljišča ter s podjetjem Vodovod in Elektro Kranj. — Foto: A. Žalar Koliko denarja za stanovanjsko gradnjo »Ce resho želimo zmanjšati socialne razlike, potem je nujno, da gradimo več na-jemniških stanovanj;« je na četrtkovi seji občinske skupščine Kamnik rekla Marija Lukanc. Odborniki so namreč na seji razpravljali o predlogu postopka za potrdi- tev in sprejem samoupravne ga sporazuma in občinskih odlokov s področja stanovanjskega gospodarstva. O tem vprašanju že dlje tečejo razprave, ki sta jih organizirala socialistična zveza in srin-dikati. Sklenili so, da bodo ustavili skupščino solidarnostnega stanovanjskega sklada. V skupščini sklada bo 35 članov, in to 17 iz industrije ter 18 iz drugih vej gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij. Občinska skupščina je sprejela piedlog, naj bi v samoupravnih sporazumih določili prispevno stopnjo za stanovanjsko gradnjo v višini 6 odstotkov od osebnega dohodka. Teh šest odstotkov naj bi delili lakole: 2,5 odstotka denarja naj bi šlo v solidarnostni sklad, 3 odstot- ke naj bi v te nameiu ostalo podjetjem, 0,5 odstotka sredstev pa se mora vložiti v banko. Samoupravni sporazum d stanovanjskem gospodarstvu bodo predvidoma podpisala 20. novembra. Najkasneje do 10. decembra letos pa bodo izvedli volitve za člane skupščine solidarnostnega sklada in ustanovili ta sJclad. Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, je odbor« nike seznanil, da v občini primanjkuje 483 stanovanj. Na občini je 307 prošenj za stanovanja, 82 prošenj je pri delovnih organizacijah. Letno bi solidarnostni sklad moral razpolagati vsaj s tridesetimi stanovanji. V občini je 60 kritičnih primerov stanovanjske stiske, ki bi jih morali čimprej rešiti. J. Vidic Pitne vode bo dovolj !* 22?' Vaslc« "»« Bohinjsko Belo, bo dobila novo cesto. Oddaljenost ocI trgovin^in šole C pove^va v zimskem času, so prisilili vaščane, da so že polet, £%*J*2*J£ n°- Ce'V^dili že čez 1500 ur prostovoljnega dela, kar je res lep uspeh «»f***lS ^k2»° na*ncravaJo zgraditi do 29. novembra, vendar le, če jim bodo s g^^jJJ*™ ***2e "a pomoč delovne organizacije. Do sedaj so vaščani sami prispevali 10.800 dm, »V. Mili —_ * » - - »T ..____U ~ ... ,, , r> M.' , II . tli pomoč delovne organizacije, uo scuaj >u «~~......---- * raTV«l turiz- £*• U2 ?8 jim * občinska skupščina. Nova cesta bo pomembna tudi « imvoJ lunz S* dn £ma pod Babiim w*om J« bila sedaj redko obiskana, kajti slaba ajtorta »H U« 06 do Kupljenika sta odbila marsikaterega obiskovalca te naravne lepote. - Foto. F. Pav Kamničani imajo zaradi starega vodovoda težave s pitno vodo. Cevi, ki so jih položili v zemljo že pred več kot petdesetimi leti, ne vzdržijo več pritiska. Letošnje poletje so popokale cevi, £er je vanje prišel zrak in Kamnik je ostal brez vode. Večje okvare so hitro popravili, toda po izračunih še vedno uhaja precej vode, ker je težko odkriti okvare. Komunalno podjetje Kamnik je že sklenilo pogodbo z vodno skupnostjo Savinja — Celje. Te dni bodo začeli graditi drenaže, zajetje in cevovod v dolžini 2000 m+ Zajetje bo na Iverju pod vznožjem Kamniških planin. Nove cevi premera 500 mm bodo položili od zajetja do betonskega mosta v Stranjah, kjer bo priključek na stari vodovod. Cevi starega vodovoda so samo 125 mm premera. Skladno z dotokom sredstev za to investicijo se bo nadaljevala gradnja vodovoda od Stranj proti Kamniku, J. Vidic PREMALO POSLUHA ZA LIKOVNO VZGOJO Likovna vzgoja še vedno preveč nepomembna stvar — Težka pot od osemletke do varšavske akademije za grafično oblikovanje — Svobodni umetnik: kaj je to? v galeriji Mestne hiše v Kranju od 27. oktobra do 16. novembra »Vsa stvar se ti zdi zelo preprosta. Hodiš v osemletko in kar naenkrat te začne nekaj privlačiti, tisto, kar se ti zdi, da bi lahko postal tvoj življenjski poklic. Tako je bilo pri meni z likovno umetnostjo. Risanju se je takrat v šoli posvečalo malo pozornosti. Se zdaj se mi zdi, ko vidim, koliko mladih talentov je v 2ireh, da ima likovni pouk premajhno veljavo,« mi je pripovedoval Zirovec Tomaž Kržišnik, ki je pred tremi leti diplomiral na varšavski akademiji za grafično oblikovanje. »Z .rahitično' pripravo, kakršno sem dobil v osemletki, sem se vpisal na šolo za oblikovanje. No, pa kljub temu sem jo končal z odliko. Zato me je toliko bolj prizadel neuspeh na sprejemnem izpitu za slikarsko- akademijo v Beogradu. Na izbiro sta mi takrat ostali le še ljubljanska slikarska akademija ali pa pedagoška akademija v Ljubljani. Odločil sem se za slednjo, čeprav sem poleg likovne vzgoje moral študirati še zgodovino, kar mi je vzelo celo več časa kot risanje samo. Ob koncu šolanja je bila v Moderni galeriji pripravljena razstava otroških risb, na kateri so sodelovali tudi študentje pedagoške akademije. V reprezentativni katalog, ki je bil poslan tudi organizaciji UNESCO, je bila uvrščena tudi ena od mojih kompozicij, kar mi je dalo novo voljo in samozaupanje. Napisal sem prošnjo za Prešernovo štipendijo, ki bi mi omogočila študij na eni od evropskih akademij. Kljub majhnemu upanju mi je bila dodeljena in odločil sem se za Varšavo na Poljskem, kjer je ena najboljših akademij za področje grafičnega oblikovanja. Ker pa se sistemi študija med posameznimi državami močno razlikujejo, avtomatično sem začel obiskovati IIL letnik, sem imel prvo polletje hude teža-, ve. V korak z drugimi mi je uspelo priti šele ob koncu leta, ko mi je bila dodeljena celo nagrada rektorja. Za specializiran študij plakata, knjižne opreme in scenografije sem se lahko odločil šele po dveh letih. Pritegnilo me je področje, ki se dotlej pri nas še sploh ni resno obravnavalo. Diplomiral sem leta 1969, za diplomsko nalogo pa sem izdelal študijo ilustracij »Zlata ptica«. Moje prvo samostojno delo so Poljaki ocenili nadvse ugodno. Zlato ptico sem presrečen prinesel domov, vendar pa je pri nas delo obležalo v predalu, saj so ga skoraj vsi zavrnili kot preveč poljsko. In kaj zdaj? Moram priznati, da je v prvem trenutku po vrnitvi, z diplomo v žepu, še največ posluha za moje delo pokazala žirovska tovarna obutve Alpina.« In zakaj so vam drugi obračali hrbet? »Zaradi zagovarjanja nekega nivoja, ki je bil preveč radikalen, je večkrat prišlo do nepotrebnih nesporazumov. To je pri nas še vedno povsem razumljivo, če gre za novatorstvo. Ljudje vsako tako stvar sprejmejo z nezaupanjem, sam pa se počutiš nemočnega. Po nekajmesečnem službovanju, delo ni bilo v ničemer povezano z mojo strokovno izobrazbo, sem dobil status svobodnega umetnika. Prav takrat sem vzpostavil prve tesnejše stike s slovenskim gledališčem. Vendar pa se je ponovno pokazala stara hiba: kdor ni v okviru ozko slovenske tradicije, naleti na odpor sredine, v kateri dela. Največji kompromis je preiti na nivo, ki ni problematičen. Menim pa, da bi se na vsak način morali boriti za neki koncept, ki bi ga lahko postavili v širše evropsko okolje. Vse prevečkrat se zgodi, da je plakat, še preden je pri nas sprejet, uspešno zastopal slovensko kulturo na razstavah v tujini. Zal je tako, da mlade tolažijo s tem, da imajo še čas! Sem pa pač tak, da še vedno ne verjamem v konflikt generacij, saj me: nim, da je to le konflikt od- nosa do stvari. Boli me, da se pri nas pojavlja vse več ,kvazi' strokovnjakov, ki ustvarjajo najbolj tipično potrošniško miselnost — srednji, neproblematični nivo. In preidimo na moje področje! Plakat? Rekel bi, da plakat . ni samemu sebi namen, temveč del kompleksne predstave stvari, prvi element, ki s svojo formo obvešča o novem programu in kvaliteti programa.« Razstave? »V Kranju sem razstavljal projekte plakatov, sodeloval sem na bienalu ,ZIato pero' v Beogradu, mednarodni razstavi plakatov s kulturnih področij v paviljonu Združenih narodov v Montrcalu v Kanadi, na svetovnem bicna-. lu plakatov letos v Varšavi na Poljskem, na knjižnem sejmu v Bologni v Italiji in pred dnevi na beograjskem knjižnem sejmu! Največje priznanje za moje delo pa mi pomeni povabilo vodilne evropske revije na področju uporabne grafike »Grafic Anualc«, ki izhaja v Švici, naj pošljem svoja dela za objavo v naslednjem letniku.« Načrti? »Letošnje leto sem posvetil predvsem knjižnim ilustracijam. Se pred novim letom bodo izšle poezije Iva Minat-tija Obraz, ki je že dobila naziv .najbolj čudna knjiga', nadalje pripravljam še knjigo poezije Svetlane Makaro^ vič, slikanico za otroke in knjigo Basni.« J. Govekar Med skupino slikarjev mlade generacije, ki jo je kritika poimenovala z »ekspresivni-mi ncofiguraliki«, predstavlja delo Ladislava Pengova posebnost v dveh pogledih. Predvsem moremo ugotavljati v njegovih slikah in grafikah povsod očitno sintetiziranje, poenostavljanje človeških oblik v znaku bližno telesno arabesko. Ta sporoča gledalcu sienogramsko skopo o bistvenih značilnostih samosvojega sveta slikarja-gra-fika. To sintetično poenostavljanje oblik je osebna slogovna različica, ki jo bomo zastonj iskali med njegovimi »neofigurativnimi« kolegi. Mimo nje preseneča pri Pen-govu njegovo nemirno, ž doseženim vselej nezadovoljno iskanje, ki se kljub očitnemu, že dokaj jasno determi-nlranemu avtorjevemu vsebinskemu repertoarju poganja za novimi izraznimi sporočili. V kratkem razponu nepolnih dveh let, kateri sta zaobseženi v razstavljenem grafičnem opusu, moremo slediti trem različnim ciklom, ki ob prej omenjenih izpoved-no-formalnih konstantah nakazujejo postopno spreminjanje končnega ideala. V zgodnejših primerkih »fitudes« je zauovoijiu le z eno, "y""il skušal grafik v skicozno je dolga pot. Pot Preni^L spontanih, otroško risarsko v bistvo izpovedovanja. ifn^ ne plošče In začne z montažnimi dodatki sestavljati vsa-kikrat nov zunanji obris grafičnega odtisa na belini papirja. Vsebinsko je ubral pot »arhaiziranja«, svoje »ho-muncule« je povezal s pra-kulturami Egipta in otokov Oceanije, ki se neprisiljeno stapljajo v presenetljivi slffl* biozi. Naj bodo primitivnim maskam podobne glave ali figuralno pomenkovanje organskih oblik z geometrijskimli kdaj tudi z vizualno komunikativnim znakov jem, vselej skuša Pengovova grafika govoriti neposredno, brez računanja na posebne mikavnosti tehnike ali na pra-tanjenosti strukture patine. Kolikor jih najdemo na njegovih listih, so dosežene mimogrede, izvirajo iz izvedbenega postopka, niso pa avtorju želeni cilj. Vnovič nai preseneti Pengov, ko svoje delo razpolavlja na barvno ploskovno koncipirane list* pa na take, kjer sta grafični črni risbi dodani ena, kvečjemu dve barvi. Od Ven-gova-slikarja, ki se je že od akademskih let izražal. na platnih s poudarjeno skalo, barv, pa do Pengova- grafika, ki se ob ekspresivni risbi zna zadovoljiti le z eno, dvema, naivnih črtnih zapisih z vstavki barvnih lis predstaviti predvsem svoje čustveno odzivanje, ki se je odreklo vidnejšim miselno urejevalnim shemam, že v Istem letu pa sledi vdor prav takih trdnejših oblikovalno-kompo-zicijskih imperativov. Avtor hkrati zavrže prej obvezujoči ga pravokotni format grafič- jevanja na tisto neogibno potrebno, da bi se doživetje likovnega ustvarjalca skozi umetniško realizacijo pretočilo v gledalca. Da bi delo izžarevalo moč, ki bo zmogla emulgiratl ustvarjalcev iO gledalčev predstavni svet t enotnem podoživet ju. M. Tršar Karikature Jureta Cihlara ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE Akademski slikar Jure Cih-laf je bil rojen leta 1944 na Golniku. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1969. leta. Tokrat že drugič samostojno' razstavlja v Kranju. 27. oktobra je bila namreč v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave njegovih karikatur, ki si jih bodo ljubitelji te umetniške zvrsti lahko ogledali do 16. novembra. Če bi v modrih rekih ali domislicah ljudi, ki so se se ukvarjali s satiro, iskali izhod v dilemi, kaj si pri karikaturah Jureta Cihlara vzeti za izhodišče, potem najbrž ne bi mogli mimo mnenja, da je življenje najboljša in naj-ostrejša satira. Življenje, ki smo si ga predvidoma kar najpametneje uredili, pa nam je zmanjkalo časa, da bi se kdaj za hip ustavili in preverili, če res živimo to, kar bi hoteli, kar bi radi in kar bi mogli. Dolžnost in poslanstvo karikaturistov je, da za- beležijo ' tisto, kar vsi gledamo, a ne opizamo. Upanje karikaturistov je, da bomo z njihovo pomočjo kaj videli In postali drugačni. Jure Cihlar Je s svojo govorico nespravljlvo vezan na ta svet, tak, kot ga srečuje na vsakem koraku in ga ne more izenačiti,s tistim, ki ga nosi v glavi. Ideje, ki iz tega nesoglasja Izvirajo, v njegovih karikaturah podajajo ljudje v ohlapnih likih, ki nam na prvi pogled delujejo neresnično, skoraj abstraktno; a v intimnejšem stiku z njimi nenadoma iz njih spregovorimo mi sami. Spregovorimo tisto, kar vseskozi govorimo, pa se pravzaprav v tem hipu prvič zaslišimo in se — pogosto — zgrozimo in ne moremo razumeti, da smo kaj takega kdaj rekli. Cihlar nam znova polni oči in ušesa z našimi dejanji in besedami, četudi ve, da se te slabe vesti zlahka otreserno že s tem, da od vrnemo od karikature. FJ sti vendar to počne znova znova In ob vsej grobo njegovih Ukov iz njih vej« "panje, da ne govore v prazno. V tem Je Cihlar — k »reči — nepopravljiv romantik' Med slovenskimi karikaturisti Je Cihlel med redkejši-»ni. ki se življenja lotevajo dnevno, na vsakem koraku, In še posebej tistega, ki roti abstraktno pravimo politika, v resnici pa pomeni ustvarjanje, da bi živeli dobro & prav. Nezadovoljstvo mu daje moč, da nas opozarja. Na' Se razumevanje bo rodilo moč, da bomo spreminja" svet. Svet v naših glavah bo *f nekaj časa drugačen od »' »tega, ki ga živimo. 2lvlle*£ bo še nekaj časa najbolj** satira. Za Jureta Clhlafa, bo del* dovolj. Tudi današnja t****" va je potrdilo, da *ffl°_J3 pravljeni iti z nJim. S. rte* RADO FERLAN: Na križišču Azije (1) V Bangkoku, prestolnici daljne Tajske, je združeno vse, kar poznamo pod pojmoma »orient« in »orientalska kultura«. O njem nam bo v treh zaporednih reportažnih zapisih pripovedoval loški svetovni popotnik Rado Ferlan »v pisani druščini sopotnikov najrazličnejših narodnosti, namenjenih v tisoč in i tisoč kilometrov oddaljeno I Tajsko, smo bili jaz in nala-\p zakonca z Jesenic edino i jugoslovansko zastopstvo sre-|4i stotnije angleško, franco-iSko in italijansko govorečih | turistov. Izlet je pripravila *nana zahodnonemška agensa Neckermann. Navzlic razmeroma visoki ceni mi ni « porabljenega denarja, saj ■i tudi najbolj izbirčen ude-I leženec ekspedicije zaman »*ai kakšno »luknjo« v oiga-Oizaciji, Toda preidimo k ! stvari. RAZBELJENI KARA« Za pot od Frankfurta do gangkdka je orjaški DC-8, letalske družoe Atlanta, P°l>eDoval 14. ur. Vmes smo [J5«4li v Karačiju (Paki-stan), kjer so izsušene tanke , ^čnega velikana z*iova nagnili z gorivom. Dasi sem *°maj čakal, kdaj bom lahko J^tegiul- odrevenole ude, bi ? Po petih minutah postolja okrog letaliških objek-^ naj raje vrnil v letalo; JJ"0* ic bila neznosna, 36 v senci. Toda prema-so me bogato založene. Palice pristaniške restavraoi-g Ko sem stopil bliže in ho-1 kup; u tri primerke vzorč-stekleničk, kakršnih hra-okr doma cel° zbirko — og 1300 jih je, mislim — 2, *I*fauka odločno odki-*.a- Nekako so mi pole m j. [Usuui. da smejo alkohol v prodajati samo JJJoldan in zvečer - in «■ ^ah VrZel° omejenih količino \ „.°P°ldne ga preprosto w točijo Vendar nisem vr-semPu^ke v koruzo. Prosil hie ^ model°val ter n«art- Je Pren °Val ter n; SS^ sta*i natakarJa- Se->. dolgovezen zapi- "»odeloval ter nazad. ikarja. Se-ezen zapi-prebrskala aševala za tere. A saj je le, da so &nj ^tančno l?e^ očet *? ^Sevala za L Važno v^n matere- A sa' JM| nc buteljčice konec os" v moji prtlja" ^fe-S1?8 nl minil * , moril je divja- U,>aniTenJsk'm sapicam. ! ttl(> 1 C,dežem s™ ne-J°Vl" ravnotežje. Manj odporni so dobili celo morsko bolezen. No, kljub premetavanju še je srebrni ptič mehko in varno spustil na betonsko stezo. Prispeli smo. TAXISTI, POLICAJI IN ŠE KAJ Utrujen od dolgega poto vanja sem skušal najprej malo leči. A skrivnostni šumi, prodirajoči skozi priprla okna hotela Prince, kjer smo stanovali, so brž pregnali spanec ter me zvabili venkaj. Prežet z nepotešljivo radovednostjo sem jo ubral čez ulice, pogreznjene med pročelja slikovitih stavb zelo različne starosti, katerih ravne strehe je rastoči mrak obarval zamolklo oranžno. Ceste, polne čokoladno rjavih, vselej nasmejanih Azijcev, so čisto samosvoje, prav nič podobne ameriškim. Čeprav avtomobilov nc manjka (prevladujejo nemški in japonski tipi), imajo noge absolutno prednost. Vrvež je neznosen in človek bi mislil, da bo zdaj zdaj prišlo do nerazrešljivega zastoja. Toda spretni, izredno hladnokrvni šoferji se vedno nekako izmotajo iz klopčičev pločevine in teles ter odvijugajo naprej. Daleč najdrznejši so taksisti, ki jih je v Bangkoku prek 8000. Brž ko opazi-zijo tujca, navalijo nanj in presneto odločen moraš biti, ko jim dopoveduješ, da ti ni do prevoza. Zaradi morilske konkurence so neverjetno poceni; enourno križarjenje stane 20 tajskih batov oziroma 1 US dolar. Kolovrati! sem naokrog, stopajoč mimo niza stojnic, obloženih z vsakovrstnim blagom, sadjem in živiili neznanega izvora, ter polagoma ugotovil, da dežela le ni popolnoma brez prometnih predpisov. Predvsem tu vozijo po levi strani, hitrost pa je strogo omejena. Prekršeik je draga stvar — in kazni skoraj ni moč uiti. Grešnika namreč zagotovo izsledijo, kajti uniformirani redarji na ogromnih, tisočkubičnih hon-dah. nadzirajo večino pomembnejših križišč. In baje ne poznajo milosti. VELIKA GOSPODOVA REKA Ob prebiranju prejšnjega poglavja ste si bržkone ust- Bangkok ima več obrazov: stare, tradicionalne, s posebnostimi orientalske kulture izpolnjene četrti, predel, poln sanjsko lepih in enkratno bogatih budističnih svetišč in pagod ter seveda naselja novejšega datuma, kjer vplivi zahodne civilizacije in omike nezadržno izpodrivajo tradicionalne azijske poteze in arhitekturo. Malo je Slovencev, ki so imeli priložnost videti Bang-kok, ki so občutili utrip te veličastne prestolnice Tajske, tega popka Azije, katere tisočletna kultura si je po čudnem spletu okoliščin za svoj rezervat izbrala prav obalo reke Menam. No, eden od njih je Rado Ferlan, humorist iz škofje Loke. Dni, prebitih v trimilijonskem križišču Oricnta, zlepa ne bo pozabil, pravi, šele zdaj, skoraj štiri mesece kasneje, ko so se napaberkovani vtisi ustalili in ko je zbirka fotografij in diapozitivov razvita, je pripravljen bralcem Glasa v obliki potopisa predstaviti košček Zemlje, ki ga večina Evropejcev ne more prav dojeti, čeprav so besede prešibke, da bi nadomestile osebna doživetja, vam bomo s skupnimi močmi vseeno skušali pričarati vsaj bežen odsev vzdušja, ki prepeva metropolo Daljnega vzhoda. varili malce zgrešeno sliko o Bangkoku. Dovolite, da popravim zamujeno in vam ga poskusim opisati. Osnovna značilnost mesta je reka -M~-nam, ki prestolnico deli v dve približno enaki polovici. Levo in desno od nje se v strnjene falange poslopij zajeda nešteto kanalov, spričo katerih turista obide občutek, da ni v Bangkoku, temveč v Benetkah. Kar zadeva grečo, prekopi prav nič ne zaostajajo za običajnimi ulicami: namesto avtomobilov in pešcev skoznje vrvi jo pravljično okrašene motorne bar-kače, elegantne džunke in tanki čolniči domačinov, ki so si v lesenih ali slamnath kočah, posejanih na nosilne stebre, zabite v mehko dno ojbalnih plitvin, uredili prazgodovinskim koliščem sorodna bivališča. Menamchao Phrava, v prevodu »Velika gospodova re-,ka«, je božji dar ljudskim množicam. Njene mlečno rdeče vode so polne rib, hkrati pa opravljajo funkcijo kanalizacije, kopalnice in plavalnega bazena, od jutra do večera naphanega s kričavo otročadjo. Nemara zveni neverjetno, vendar ni niti približno tako umazana in zastrupljena kot so struge evropskega zahoda. Menam reže kruh dobremu milijonu meščanov, ki kljub revščini nikoli ne tarnajo. Lenoba je zanje neznan pojem; vsakdo kaj dela, kaj prodaja. Z obiskovalci so izjemno prijazni in prisrčni. Prosjačenje ni v navadi — dasi ponujene napitnine ne bodo odklonili. Belce, zlasti močnejši spol, očara lepota in milina deklet. Značilnost moških je visoka, vitka, mišičasta postava. Debeluhi so redki kot lokvanj srodi puščave. Kuhinje civiliziranega sveta bi vzgojile mnogo manj trebušnikov, če bi posnemale recept oriental-cev; pri njih sta sadnje in zelenjava pogosteje na mizi kakor pri Kranjcih krompir in kruh. V TURŠKI KOPEU Medtem se je popolnoma stemnilo. Tuhtal sem, ali ne bi veljalo opustiti pohoda v zakotne četrti in zaviti pod varno okrilje hotelskih zidov. Kolikor namreč poznam milijonske metropole, so ponoči skrajno neprimerno sprehajališče — posebno za nebogljenega posameznika, ki zamaknjeno bulji v lokalne znamenitosti, namesto da bi pazil na denarnico. Naj mi bo odpuščeno, ampak nika kor ne uspem pozabiti Ncvv Yorka, kjer je pohod sko/i določene predmestne predele prvovrstna norost. Vanje si drznejo stopiti edinole močne skupine primerno oboroženih policajev, ki jim zahrbtni roparji niso kos. Bangkok je k sreči drugačen. Dnevni utrip s sončnim zahodom ne zamre. Prej bi rekel, da naraste in si nadene karnevalski videz. V zatišju obokanih vhodnih vrat fantalini tujcem vsiljujejo cvetje. Nedaleč proč sloneči trgovec molče motri mimoidoče; mamila prodaja. Hašiš in opij sta na Tajskem približno tisočkrat cenejša kot v Londonu, kamor vodijo nešteti tihotapski kanali. Kupčevanje z omamo je resda prepovedano, vendar so oblasti presenetljivo tolerantne. Kmetom, ki pridelujejo mak kot Gorenjci solato, pač ne bodo preprečili donosnega zaslužkarstva. V sanjske narodne noše ogrnjene mladenke nedvoumno nakazujejo, kakšne vrste poklic opravljajo. Toda v primeri s civilizirano« prostitucijo denar tu ni poglavitni cilj sladkih uslug. Japonskim gejšam podobne dami-ce osebno izberejo stranko — in ne obratno. Cena pride na vrsto pozneje. Cipice višjih kategorij pa so zbrane po raznih maserskih lokalih, imenovanih turška kopel, v kakršno sem iz zvedavosti zavil tudi sam. Spretno, ustrežljivo osebje me je vzelo v temeljito obdelavo in pol ure kasneje sem bil bolj podoben sesekljanemu zrezku kakor spodobnemu turistu. Kakršnekoli naknadne zabave bi zagotovo ne prenesel — in razen tega je v mestu brez števila dosti bolj interesantnih stvari ko so prelesti najstarejše obrti. Raje sem segel v žep, plačal in skremžen od bolečin odtaval počivat. Priredil: I. Guzelj (Prihodnjič: V svetišču zlatega Bude) CREIDR turistično prometno podjetje KRANJ POSEBNI VOZNI RED za 1.11.1972 za 31. IO. 1972 KRANJ mesto — POKOPALIŠČE - KRANJ mesto KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto 14.25 Pokopališče 14.20 14.35 18.05 _ — 9.25 18.10 — 1428 0 B "2 Primskovo J. 14.17 14.32 o 18.02 - — 9.26 o 18.11 — 1429 rS ** • Vodov, stolp 14.16 14.31 18.01 - — 9.27 18.12 c3 c > E 2 "*> Avtobusna rt d g 1 ir. 9.15 9.30 na vsak 15 minu 18.15 14.15 14.30 18.00 postaja 14.15 14.30 > 18.00 18.15 14.16 14.17 14.31 1432 18.01 18.02 Globus Evropa hotel — 14.27 1426 rt c ■a « n 18.12 18.11 9.16 9.17 9.31 9.32 s "o 14.20 14.35 18.05 Pokopališče — 1425 18.10 9.20 9.40 •8 * 3 ni C > B 2 «o Avtobus vozi od pokopališča po Ručigajevi ulici, Cesti Staneta Žagarja, Oldhamski, Cesti JLA, na avtobusno postajo, nato po Koroški, Prešernovi, Zupančičevi ulici in po Cesti talcev do pokopališča in obratno. Cena vozovnice v eno smer je 1,00 din. Cenjeno občinstvo obveščamo, da bomo za dan mrtvih, 1. novembra, organizirali prevoz svojcev v Begunje in Drago. Odhod z avtobusne postaje V Kranju ob 8.30, cena povratne vozovnice 10,00 din. Predprodaja vozovnic je na avtobusni postaji v Kranju, telefon 21-084. Pokopališče 920 9.35 Primskovo J. 9.17 9.32 Vodov, stolp 9.16 9.31 Avtobusna postaja 9.15 9.30 Globus — 927 Evropa hotel — 9.26 Pokopališče — 925 zadrt 18.1; 18.} 18 M a t |ai Zigon DRUGO ROUSTI Sredi težkega razmišljanja je naenkrat začutil nevzdržen pritisk znotraj lobanje, glavo mu je hotelo raznesti, vročina ga je oblila in kaplje potu so mu zacurele po nepovitem delu obraza, tisti prazni svet okoli njega se je divje zavrtel, mrak, vse gostejši, se je spustil nadenj, v desc-tinkah sekunde je z grozo, ki mu je stiskala srce, občutil, da z nepopisno naglico pada v poslednji, nepozabni, brezupni nič ... zatem pa je krčevito izbruhnil vse, prav vse, kar je imel v drobovju — drugega kakor grenak sok tako ni bilo — in z ogabnim okusom v ustih ter s še vedno trajajočim občutkom slabosti je postopoma znova zazrl ncobljudeno postranstvo okoli sebe; na Strašljivi občutek, da ga bo črno brezno niČesa Vsak čas pogoltnilo, pa je tako naglo, kot se mu Je vzbudil, k sreči tudi pozabil. A iz neopredcljive samote okoli njega se mu Je prikazal, v prvih trenutkih le v obrisu, kakor senca, nato pa v vse bolj razvidnih potezah, okrogloličen obraz, obdan z bujnimi lasmi, črnimi kakor saje, z nenavadno izbokltm čelom, da da, obraz se mu je zazdel po tej potezi nekam znan, a ni se mogel domisliti, kje naj bi ga bil že videl. Dekle se je sklanjalo nadenj, opazil je kretnje njenih rok, slišal je, kako mu z žametastim altom nekaj govori, nekaj prijaznega, kot je sploh prijazen njen obraz — a kaj mu pravzaprav pripoveduje, ni mogel povsem doumeti. Tako kot se je dekle v Aleševih očeh nepričakovano pojavilo, tako hitro je tudi izginilo. A le za kratko. Kaj kmajai je bila spet tu, zaznal jo je, ko je s svojim žametastim altom nekomu nekaj pripovedovala, potlej je iz moškega grla razločno zaslišal svoje ime, pogledal je za tistim nizkim glasom, da, blizu debeloličnice je stal še eden, katerega menda še nikoli ni bil videl, z močno vboklimi stekli pred očmi, z orlovskim nosom, z blesketajočo se golino na temenu. Nekaj sta se motala okrog njega, potem pa je Aleš začutil oster vbod v komolčni zgib. To ga je do kraja zdramilo in ozrl se je tja: s kazalcem in sredincem desnice mu je neznanec tam pri zgibu podržaval nekakšen valj, steklen valj, napolnjen z brezbarvno, oljasto, svetlikajočo se tekočino, s pokromanima okovoma na obeh konceh, igla na spodnjem koncu valja je bila vbodena v njegovo zelenkasto žilo pod kožo, s palcem pa je tisti moški počasi od zgoraj potiskal v cev nekakšen bat. Injekcija! je v svetlem trenutku prepoznal Aleš. In naenkrat si je bil na jasnem, da ta, ki mu daje vbrizg, ne more biti nihče drug kakor zdravnik, in ona, ki zdravniku pomaga, bolničarka. V rokah sanitejcev sem ... torej — kaj naj bi imel pri njih iskati... da, ranjen sem! jc bilo zanj, zdaj v prebujenju, že zopet popolnoma novo, presenetljivo odkritje. Zadelo me je — da, da, spominjam se, se mu je odprlo — tam — med tistim — jurišem . ..! Slika iz spomina se je pred Alešem znova raz-živela, a tokrat je bila stvarna, kakor na dlani, vnovič se je znašel pred tisto postojanko v soteski, dvonodstropno, ozko stavbo v dolnjem koncu vasi, za mostom, ob šumeči rečici, z nizkim, zidanim bunkerjem na vogalu, čisto jasno je videl in slišal samega sebe, kako je pritekel po tistih strmih, lesenih stopnicah dol, skozi obokano vežo, skozi uto z mizami, do vogala gostilne, tam skupino borcev, ki so s puškami v ropah prihuljeni čakali na udar partopa, pok zgoraj v hiši in zatem oglušljiv raztresk od utrdbe, zopet sebe, kako zakričrin se požene po dvorišču, že je pod košatim, golim drevesom, blizu kamnite ograje, ko se nekaj strašno raz-poči — zaskeli ga, ©poteče se — ujame se za deblo, drsi, drsi... da, kaj jc z naočniki?... potem — kot bi odrezal — nič — nič več... Res, dobro se spominja tiste vasice —- z visokim zvonikom — v ozki soteski, s poraščenima, bregovoma — tudi sicer jo pozna — pred vojno 11* m se tista vas že imenuje... imenuje s."''na$ nuje.... ah, naj se še toliko trudi — lIti. pfll ne more domisliti ... to ... to ... nc, to J se je večkrat peljal s kolesom skozi , vas že ime ah, naj se še toliko trudi — kot bi hotel — goro prestaviti Čeprav mu je slabost že popustila in J ^ prej moreči pritisk v glavi, združen z-f*f5$fi bolečino, ponehaval, kajti vbrizg je ~P!i izdelovati, vendar o usodnem doživetju Pr^L t kerjem ni mogel uganiti ničesar več ka^ kar mu je ravnokar v spominu prišlo Pie^c naj jc že vrtal, kolikor jc mogel globoko, to še vem: po tistem, ko me je zadelo ""^ijl;1 je dolgo, dolgo o nečem sanjalo.. • • vj" časa — je minilo od takrat — ure — f£\-\ tedni? ... Niti približno — ne bi mogel """Ejjjijfl je razočaran nad svojim pomnenjem zaV — Nič pa se ranjenec ni zavedal, da d bolnici, v sobi barake, na spodnjem le*1 ^ stelje v dveh nadstropjih, pokrit s 1 fiiD zeleno, prešito odejo iz svile od padal, s zavezniki spuščajo partizanom opremo, jg p ležišče je drugo sem od kuhinjskih vrat. ,j, strani sobe so še štiri postelje za dva, »cs ^ iz grobo obtesanih smrekovih tramov ^ od spodnjega -do zgornjega lcžižča in se do stropa je ravno toliko prostora, đ ^ sedeti, vzdolž cele nasprotne stene P* ^ Jej stavljeni eno nad drugim skupni Icžišei rjd ranjenec; blizu sredine sobe, tik °" / zavzema v prehodu dragocen Pr< deblo, z gladkim, sivim lubjem, tu pa_ ^ kastimi lisami, skozi strop barake Tj** ra$V'J bukev v višavo, pač zato so jo Pust.^0iJitn> 3 z vejevjem zakriva brunarico pred ^fcfi&^f gledi iz zraka; sobo ogreva pečka _jz ?.c\c7.^\^ soda za bencin, na treh prikovanih ^ ^jfi^A žicah, kurjena edino z ogljem, da-.s^ ^ijS jalsko nc kadi; in skozi dve okenci sobe, eno je zraven Aleševega z£ ototW'.Jjj I siromašen razgled: precej onkraj P 1&A ledenem oklepu žubori doli pod baj30r0iJH'' nekaj sežnjev hude strmine, s p^r mi, pod snežno odejo. r^zdravnik vet uje Helena iz Kranja — Prosim vas za model obleke, ki Di jo lahko nosila za šolo. Obleka naj ima dolga rokava. Kakšne barve mi po vašem mnenju najbolje pristajajo? — Imam modro sive oči, kostanjeve lase, stara sem 16 let, tehtam 50 kg, visoka pa sem 163 cm. Marta — Za vas sem narisala W,-Upad- Čeprav se so zna-i za to h 'liva W clar bo ta na-°Zriamo , n> 7a katero ne ^zdravila niti ceplje- na rIJ' Om«: vna nitl cep ie-S*r*T» na minimum, 1 dej , ■ niSiena sestav-visokcga standarda. Zdravstveni delavci pa bodo vse dotlej morali opozarjati na čistočo in spet čistočo rok, sanitarnih prostorov in prostorov, kjer se pripravlja hrana in podobno. »Na srečo večina obolenj ni hujšega značaja,« je povedala direktorica zavoda za zdravstveno varstvo Kranj dr. Ana Kraker. »Bolezen bi kaj hitro lahko omejili, če bi bile šole, kjer se bolezen največkrat pojavlja, zgrajene po normah, za katere se zdravstveni delavci zavzemamo. Tako pa ne poznamo šo- le, za katero bi lahko rekli, da ima dovolj umivalnikov, dovolj straniSč in tudi dovolj brisač in mila. Katera šola pa ima umivalnike s toplo vodo? V takih razmerah je seveda izredno težko vzdrževati higieno in to so posebno občutile šole, kjer se jc bolezen pojavila, zavod za zdravstveno varstvo pa je zahteval izvajanja zelo strogih higienskih ukrepov. Da je le tako ravnanje učinkovito, dokazujejo šole, kjer se je hepatitis pojavil, vendar pa zaradi omenjenih ukrepov do novega vala hepatitisa ni prišlo.« Poudarek higieni sanitarnih prostorov in tako doma kot kot v šolah in povsod, kjer se zbira več ljudi, je vsekakor opravičljiv in nujen še posebej zato, ker zdravila proti hepatitisu ne poznamo. Zmotno je mnenje, da gama globulin zaščiti pred boleznijo. To sredstvo le dvigne splošno odpornost organizma, zbolimo pa lahko kljub temu. Zato dobe to izredno drago sredstvo le nosečnice v okolju, kjer se pojavlja hepatitis, in pa slabotni otroci. Zaščita pred okužbo pa gama globulin ni. PROJEKTIVNO PO DJETJ E KRANJ CESTA JLA 61 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Prešernovo gledališče gostuje v Novi Gorici V petek, 3. novembra, olj 20.15 bo ansambel Prešernovega gledališča iz Kranja gostoval v Novi Gorici. Predstavil se bo z delom Ivana Cankarja Za narodov blagor, ki ga je režiral Janez Povše. PRODAM Kvalitetne SADIKE JABLAN in HRUŠK v vseh novejših sortah nudi drevesnica Cegnar Franc, Dorfarje 26, žabnica 5634 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče. Pu-celj Anica, Koroška 25, Kranj 5635 Prodam suha bukova DRVA in staro OSTREŠJE. Ba-šolj 20, Preddvor 5636 Ugodno prodam popolnoma novo trajnožarečo PEČ 150 gorenje. Kelbl Katarina, Bohinjska Bela 15 5637 Poceni prodam cementno STREŠNO OPEKO folc. Be- nedikova ščc) 17. Kranj (Straži-5638 MOTORNA VOZILA Prodam STROJ za ŠKODO. Zadružna 9, Kranj 5639 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 za 5500 din. Mar-kuta Blaž, Gasilska 13, Šenčur 5640 Prodam GARAŽO v Kranju na cesti Staneta Žagarja št. 7. Doli nar, Partizanska 42, škofja Loka (nova stolpnica) 5641 Prodam GARAŽO v naselju Vodovodni stolp. Informacije do 14. ure na telefon 21-236 ali popoldne na domu. Rozman Jože, Mlakarjeva 24, Kranj . 5642 Izdaja in tiska ČP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja L -Tekoči račun pri SDK v Kranju 515 1-135 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-833, novinarji 21 860, maloogla sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % po pusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. POSOJILA Takoj nujno potrebujem 6,000.000 S din (šest milijonov) za ohranitev in razširitev perspektivne in dobro vpeljane obrti za dobo dveh do treh let z zaželeno obre-stjo. Naslov v oglasnem oddelku 5631 Vsem, ki ste sodelovali pri iskanju pogrešanega Razin-gerja Jakoba z Jesenic, Tomšičeva 69, se iskreno zahvaljujemo. Žena in hčerka z družino 5643 Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka vabijo k sodelovanju 1. več delavcev in delavk za priučitev na različna delovna mesta pri proizvodnji hladilnega pohištva in v livarni. Nudimo zelo ugodne delovne pogoje: nudimo samska stanovanja (januar 1973); povrnemo skoraj vse stroške za prevoz na delo; osebni dohodki so zelo primerni; možnost strokovnega izpopolnjevanja velika; 2. kurirja podjetja Kandidati morajo imeti dokončano osemletko in sposobnost daljše hoje, biti morajo zanesljivi; 3. vodjo biroja službe kvalitete v kontroli Kandidati morajo imeti dokončano fakulteto II. stopnje tehnične ali ekonomske smeri s 3-letno prakso; 4. več električarjev Kandidati morajo imeti zaključeno poklicno šolo, zaželena je nekajletna praksa; 5. referenta za investicije Kandidat mora imeti dokončano strojno fakulteto II. stopnje, zaželena je dvoletna praksa, lahko pa je tudi začetnik. Kranj CENTER 1. novembra amer. barvni film TIGER ZRE LEPOTICE ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra amer. barvna film KJE JE POT NA FRONTO? ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra amer. barvni film KJE JE POT NA FRONTO? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 1. novembra franc. barvni film UKRADENI POLJUBČKI ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra premiera amer. barvnega filma KAKTUSOV CVET ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra amer. barvni film KAKTUSOV CVET ob 16., 18. in 20. uri Tržič 1. novembra amer. film NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 18. in 20. uri 2. novembra amer. fiilm NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 18. in 20. uri 3. novembra ob 1730 nastopa IVICA ŠERFEZI. danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 20. uri Kamnik DOM 1. novembra amer. barvni film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 18. in 20. uri 3. novembra amer. barvni film PEKLENSKI KOMAM DOSI ob 18. in 20. uri škofja Loka SORA 1. novembra ameriški film NAJDALJŠI DAN ob 17. in 20. uri 2. novembra ameriški film NAJDALJŠI DAN ob 20. uri '3. novembra nemški barvni film INŠPEKTOR PERAK ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 1. novembra kinoteka: VDOVA IZ VVAGON GEPPA ob 20. uri 3. novembra angleški barv. film VAMPIRJEVE LJUBICE ob 20. uri Radovljica 1. novembra ameriški barv. film RDEČI GUSAR ob 18. uri, amer. barv. film MOST PRI REMAGENU ob 20. uri 2. novembra nemški barv. film KAKO TO REČI SVOJI HČERKI? ob 20 uri 3. novembra amer. barv. film MOST PRI REMAGENU ob 20. uri Bled 1. novembra italij. barvni film MEČ ZA BRANDOA ob 15., 18. in 20. uri 2. novembra kalij, barvni f.Hm MEČ ZA BRANDOA ob 17. in 20. uri 3. novembra franc. barvni film NORO SRCE ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 1. novembra italij .-ameriški barv. CS film SE ZA NEKAJ DOLARJEV Jesenice PLAVŽ 1. novembra i tal.-francoski barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI 2. novembra ital.-francoski barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI 3. novembra i talij .-ameriški barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV Kranjska gora 1. novembra franc. barvni CS film BORSALINO 2. novembra italij.-ameniskj barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV Javornlk DELAVSKI DO*1 2. novembra amer. barvnf film ESKADRILJA SMRTI nesreče AVTOMOBIL ZAPELJAL S CESTE V petek, 27. oktobra, zvečer se je na cesti drugega reda v Ret* čah pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtonioD Francu Kovaču iz Ljubljane. Voznik Kovač je v Retečah pf hiteval drug osebni avtomobil, pri tem pa je njegov avt^It!aj bil zaneslo v levo s ceste, da se je prevrnil in nazadnje oos na kolesih. V nesreči sta bila voznik in sopotnica ranjena so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST Na Cesti železarjev na Jesenicah je v petek, 27.oktc ^ njen na bok. V nesreči so biLi ranjeni štirje sopotm je za okoli 90.000 din. NEZGODA Z MOPEDOM a ^ V nedeljo, 29. oktobra, opoldne je na cesti tret£fv v Sp. Gorjah voznik mopeda Milan Vilfan z Javor" *dcr ku zaradi neprimerne hitrosti zadel v ograjo, od k ^ I odbilo nazaj, tako da je trčil v Marijo Dolinar, sta ^ iz Sp. Gorij. V nesreči je bila Dolinarjcva hudo ranj jo prepeljali bolnišnico. VOZNIK PADEL IZ AVTOMOBILA Na cesti drugega reda v vasi Studeno J« \\el(^A' 29. oktobra, popoldne voznik osebnega avtomoblla ' t, 0*% Zagoršek iz Škofje Loke zaradi neprimerne hitre ^ cC , drsno ograjo, od koder je avtomobil odbilo vj M^.J/' kjer se je vozilo preobrnilo in obstalo na kolesi ^ ^ n ^ vračanjem je voznik Zagoršek padel iz avtomobii^^ P ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. 6000 din. •ti to OD NEDELJE DO NEDELJE HOKEJ NA LEDU — V drugem kolu I. zvezne hokejske lige so Jeseničani katastrofalno premagali Crveno zvezdo, medtem ko sta si Kranjska gora in Partizan razdelila točki. Rezultati: Jesenice : Crvena zvezda 21:0 (5:0, 11:0, 5:0), Kranjska gora : Partizan 3:3 (1:2, 2:0, 0:1). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Partizan, Medve-ŠČak : Kranjska gora. ODBOJKA — V II. zvezni odbojkarski ]igi — zahod sta oba gorenjska predstavnika osvojila vse štiri možne točke. Jeseničani so premagali ekipo Cajevca, Kamnik pa Interplet. V slovenski ligi so moški odigrali zadnje jesensko kolo. Blejčani, ki so gostovali v Celju, so ostali praznih rok v igri z Gaberjem. i Rezultati: Jesenice : Cajcvac 3:0, Kamnik : Interplet 3:1, Gabcrjc : Bled 3:1. NOGOMET — V slovenski nogometni ligi je pomlajeno moštvo Triglava na stadionu Stanka Mlakarja »emiziralo proti Nafti. Kranjčani so po tekmi vkižili Protest, ker je pri Nafti nastopil igralec, ki še ni dopolnil 18 let in je bil brez specialnega zdravniškega Pregleda. V ZCNL pa je v gorenjskem derbiju Sava v Skofji Loki odpravila LTH. ^ Rezultati: Triglav : Nafta 3:3 (2:1), LTH : Sava 0:2 Zmagali v podaljšku Tržiška lokalna radijska postaja bo 29. novembra praznovala deseto obletnico svojega delovanja. V okviru praznovanja se je kolektiv odločil tudi za razne športne prireditve. Prvo športno srečanje, ki ga je imela ekipa radia, je bila rokometna tekma z ekipo zdravstvenega doma iz Kranja. Tekmo so odigrali na igrišču rokometnega dru-šva Tržič. V začetku igre so gostje povedli z rezultatom 6:2, v polčasu pa je bilo neodločeno 6:6. Vodstvo se je neprestano nrnjalo in tudi ob regularnem zaključku jc bilo neodločeno z rezultatom 12:12. V podaljšku tekme pa je'ekipi radia uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo in doseči zmagoviti gol. Z gosti iz Kranja so se domenili še za srečanja v namiznem tenisu in šahu ter za povratno rokometno tekmo, ki jo bodo odigrali v Kranju. •JP Triglav na kvalifikacijah V Beogradu so v soboto na sestanku izvršnega odbora vaterpolske zveze Jugoslavije izglasovali, da se bo I. zvezna vaterpolska liga v prihodnji sezoni povečala na 12 članov. Za dva nova člana lige se bodo na kvalifikacijskem turnirju pomerili zadnje-uvrščeni iz I. lige POŠK ter drugolignši Korčula, Triglav in Šibenik. Kvalifikacije naj bi bik od 2. marca do 4. marca v Beogradu ali na Hvaru. Prvenstvo v zvezni ligi pa naj bi se začelo s 15. južnijem. Na tem kvalifikacijskem turnirju ima Triglav lepe možnosti, da si po dveletnem premoru spet zagotovi nastop v I. zvezni ligi. -dh \Pari prihodnjega kela: Ljubljana Adria, Vozila : LTH. Triglav, Sava », ROKOMET — V predzadnjem kolu v slovenski mo-1 hgi so Tržičani spet osvojili obe točki. Tokrat so Premagali rokometaše Ribnice. V ženski ligi pa so gralke Alplcsa spet zmagale in s 16 točkami osvojile Jesenski naslov. Rezultati — moški: Tržič : Ribnica 15:8 (6:3); ženske: A1Ples : Sava 13:7 (7:5).. V zadnjem jesenskem kolu se bodo Tržieani pomerili z rokometaši Poleta. NAMIZNI TENIS — Na prvem republiškem namiz-oteniškem turnirju za člane in članice v Kranju je v sotnosti najboljših igralcev Korpe, Vecka in Savi •'•••.s Prvo mesto med posamezniki osvojil Nišavič (Iliriji:), Pn jfenskah pa članica Olimpije Vcrstovškeva. V aUpi I «tkt Urenci Je v finalu Ilirija premagala Soboto, v žen-SK' Pa Olimpija Triglav. -dh Podjetje za turizem, gostinstvo in trgovino KVARNER EXPRESS Opatija objavlja prosta delovna mesta • za notrebe hotela Alpina v Kranjski gori: Sindikalno tekmovanje v odbojki kaLfti™ obćini>k^ sindi-ttijj ' sortnih iger bo v pele v J^ovadnici osnovne šo-lnc "reddvoru finalno tek-n5JbolJMh ekip sin-ske JSS 0rSanizacij iz kranj-i°kmo V odb°Jki- V Prcd' sinciikv,an-iu so bile ekipe iz Ijeno . organizacij razde-V ltri lupine lupini A stl]e takole: se ekipe Elektro. 1KOS, Komunalni zavod za socialno zavarovanje in PTT; v skupini B: Iskra, Javna skladišča in osnovna šola Lu-cijan Seljak; v skupani C: ekipa prosvetnih delavcev iz Preddvora, Sava, IBI in Projekt. V petek se bodo torej pomerile ekipe Elektro, Iskre in prosvetnih delavcev iz Preddvora. A. 2. 1. šefa recepcije P6io# visoka ali višja šola s 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovali mestih P g 3 v gosti^kolurističnem gospodarstvu ali srednja šola in 7 let delounh izkušenj na delovnem mestu šefa recepcije z znanjem 3 tujih jezikov, 2. šefa kuhinje Pogoji: VKV kuhar, 5 let delovnih izkušenj na delovnem mesti* šefa kuhinje in pasivno znanje enega tujega jezika; 3. šefa strežbe Ka rete klub v Kamniku I Ji! S . arate klub Kamnik-Olim-Kam v ustanovljcn lani. Ceu n'Ški. mladinci so že za-Vadlti to zanimivo šport- no panogo. Izvolili so vse organe kluba in izdelali pravilnik. Vaje imajo v telovadnici osnovne šole Toma Brej-J.V. Premalo so skrbeli za mlade M "Jekinir r Vzan Kamnik in sta vi? ,đlč že več ^ m- ^am L^^na. Vzroki so e ne za to »bolezen« Poznajo zdravila. Ma- ščujejo se stari grehi, ker so premalo skrbeli za mlade. Zato danes primanjkuje vodilnega — trenerskega — kadra. J-v* Pn„n), vixia ,sja ali srednja šola gradbene, strojne ali elektro smeri t tremi oziroma šestimi leti deknnih izkušenj; , 5. knjigovodje Nas,op p« govoru v^^xtfj%s?%£& zssrt: podjetja. p«X^„%VXvnetobSzbe Je treba dostaviti najkasneje do M.nmem- miu da i£Z -S« »• "odo insedena do navedene8a roka, velja oSla. *> aa-sedbe. GLAS TOREK —31. OKTOBRA 1972 Potrebščine za zimski šport • SMUČI, PALICE ELAN, BLIZZARD • SPECIALNA SMUČARSKA OBUTEV: ALPINA. LANGE IN CONCORO 9 VEZI: MARKER, TYROLIA, SALAMON > SMUČARSKA OČALA, TORBICE, ETUIJI ZA SMUČI, SPONKE, NOSILCI ZA ČEVLJE IN VARNOSTNE VEZI • KOZMETIČNI PREPARATI ZA ŠPORT • OBLAČILA VSEH VRST • TEKMOVALNE IN NAVADNE SANKE • HOKEJSKE PALICE • DRSALKE (0 t/ j? m VtiUstfL KRANJ 0$> oddelek: ŠPORT, TURIZEM 5°/o popust športnim klubom Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih Kranj 1. novembra ob 10. uri bo na Trgu revolucije v Kranju osrednja žalna komemoracija. V drugih krajih bodo svečanosti po naslednjem razporedu: 31. oktobra ob 13. uri pred spomenikom žrtvam v tovarni Sava ob 11. uri pri spomeniku žrtvam v Trbojah ob 11. uri pri spomeniku žrtvam v Mavčičah ob 17. uri pred zadružnim domom na Primskovem ob 18. uri pri spomeniku žrtvam na Jezerskem 1. novembra ob 7.30 pred kulturnim domom v Britofu ob 8. uri na pokopališču v Predosljah ob 9. uri pri spomeniku žrtvam v Žabnici ob 9. uri na pokopališču na Kokrici ob 10. uri pri spomeniku žrtvam v Naklem ob 11. uri na pokopališču v Šenčurju ob 11. uri pri spomeniku žrtvam v Cerkljah ob 15. uri na pokopališču v Besnici Tržič 1. novembra ob 10. uri bo osrednja svečanost pri spomeniku narodnoosvobodilne borbe v Tržiču. Žalne svečanosti pripravljajo tudi vse krajevne organizacije zzb nOv. Škofja Loka 1. novembra ob 9. uri bo osrednja žalna svečanost pred spomenikom padlim pred domom Zveze borcev v Skofji Loki. Drugod bodo žalne komemoracije pripravile krajevne organizacije zzb nov. Jesenice 1. novembra ob 16. uri bo osrednja žalna svečanost pred spomenikom žrtvam vojne na Jesenicah. Svečanosti bodo pripravile tudi krajevne organizacije ZZB nov pred spomeniki in spominskimi obeležji v občini. Radovljica 3. oktobra ob 16. uri bo osrednja žalna svečanost na pokopališču v Srednji Dobravi. 1. novembra pa bodo svečanosti: ob 8. uri na grobišču padlih v Zgornjih Gorjah ob 9. uri na pokopališču borcev na Bledu ob 10. uri pred spomenikom v Dragi ob 10.30 na dvorišču nekdanje kaznilnice v Begunjah ob 11.30 pred spomenikom padlih v Radovljici _ 720 dinarjev za Čufarjev spomenik V akciji zbiranja denarja za postavitev spominskega obeležja Tonetu Cufarju v Šentvidu pri Ljubljani sodeluje poleg jeseniške osnovne šole Tone Cufar tudi osnov- na šola Tone Cufar iz J-ju^ Ijanc in osnovna Šola , $() Cufar iz Maribora. Akcij« -zdaj zaključili. Jcsen 72tf učenci so zbrali skupa) dinarjev. D. S- Razširjena seja sekretariata C K ZK Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič odstopil V Ljubljani je bila v soboto In nedeljo razširjena seja sekretariata centralnega komiteja ZK Slovenije. Razpravljali so o oceni idejnopo-11 Učnih in družbenoekonomskih razmer v Sloveniji v zvezi z uresničevanjem pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Izhodišča za razpravo so bile teze, ki jih je pripravil sekretariat CK ZKS na podlagi aktivnosti, predlogov in ocen komunistov, organizacij in vodstev ZKS ter razpoloženja med delovnimi ljudmi Slovenije, kot osnovo za referat in sklepe na prihodnji seji centralnega komiteja ZKS, ki bo v soboto 4. novembra. Na seji je bilo poleg drugega ugotovljeno, da so obstajali nekateri pomembni razločki v republiških vodstvih v ocenjevanju posameznih družbenih pojavov in zavzetosti za uresničevanje politike zveze komunistov. V kri- tični in samokritični razpravi je bila izrečena kritika Stanetu Kavčiču. Stane Kavčič je predlagal svoj odstop s funkcij člana predsedstva ZKJ in predsednika izvršnega sveta republiške skupščine, da bi tako pomagal odpraviti ugotovljene slabosti in da bi prispeval k enotnosti vodstva ZKS ter onemogočil povezovanje tehnoblro-kratskih in drugih tendenc z njegovo funkcijo. Kritično pa so spregovorili tudi o delu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in gospodarske zbornice ter njunih predsednikov Toneta Kropu-ška in Leopolda Kreseta. Včeraj (ponedeljek) je bila izredna seja izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, na kateri je predsednik Stane Kavčič obvestil izvršni svet, da je sporočil predsedniku skupščine SR Slovenije svoj odstop s položaja predsednika izvršnega sveta. Do razrešitve bo delo Izvršnega sveta vodil podpredsednik Inž. Tone Tribušon. A. 2.