w OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION E-ntered as Second-Class Matter December 12th, 1&23 at the Past Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912 4- Največji slovenski tednik V Združenih driavah. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za člane, na leto ------ S0.84 Za nečlane _________________ S2M Za inozemstvo ............ 13.00 NASLOV uredništva in upravništva: 6117 St. Clair Av«. Cleveland. O. Telefon: Randolph 7501 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 2.—No. 2. CLEVELAND, O., 9. JANUARJA (JANUARY), 1924 Leto X.—Volume X. VAŽEN SHOD. ŽRTVE OGNJA. OROŽJE ZA MEHKO. ZA S MIR. NAČRTI DEMOKRATOV. VOJNA NA BALKANU. VR$I SE 20. JANUARJA V CHICAGU. VEČ OSEB ZGORELO PRI PREDS. COOLIDGE PREPO- RAZNIH POŽARIH. \fU VEDAL IZVOZ MUNICIJE. TEKMA ZA NAČRPA »TAVO TEGA MCLJUčENA. DEMOKRATJE PRIPOROČA- JUGOSLAVIJA POSLALA JO ZNIŽANJE DAVKOV. ULTIMAT BOLGARIJI. IZ RUSIJE. SOVJETSKA VLADA ZAPRE VSE PRIVATNE ŠOLE. Gotovo se bo čitateljem Ruahville, 1»., 7. jan.—Ko Waahington, D. C., 7. jan.— New York,|6. jan.—Se lan- "Glasila" zdelo čudno, ker se je včeraj sredi najhujšega Ker je Teodoro Freziers, agent sko leto jc zjiani filadelfijski zopet v Chicagu nekaj priprav-1 mraza nastal ogenj v tukajš- mehiškega revolucijonarnega publicist Ed. ;K. Bok razpisal lja in nas kliče skupaj kot bra- njem trgovskem distriktu, se voditelja De La Huerta name- $100,000 nagrade za sestavo te in sestre naše mogočne pod- je pri neki hiši udrla stena ter raval v Združenih državah na- najboljšega stetovnega mirov- porne matere, K. S. K. Jednote. zasula štiri osebe, 26 letnega kupiti večjo množino municije nega načrta pa podlagi kate- No, ta stvar bo pa res nekaj Elmo Burnsa, Rajmond Briggs, za mehiške upornike, je prišla rega bi lahki tudi Združene novega! Chikaška združena 22; Maurice McFeetersa, 28 ta zadeva predsedniku Cool- države kaj pripomogle, društva, spadajoča h K. S. K. in John Stoverja, 22; tri druge idge v odločitev, je li naj se Do razpisanega termina se Jednoti se prav živahno pri- osebe so bile opasno ranjene, izvoz orožja v Mehiko dovoli, i je prijavilo 22.165 tekmecev s pravi j a jo na takoimenovani Springfield, IIL, 7. jan.— ali ne. svojimi načrti! Danes je toza- "Slovenski katoliški javni Dasiravno so skušali tukajšnji V tej zadevi je danes pred- devna razsoj^vahia komisija shod," v nedeljo popoldne, dne j ognjegasci iz neke goreče hi- sednik Coolidge izdal svojo spoznala načrt št. 1.469 za 20. januarja t. 1. še rešiti vso družino H. T. But- proklamacijo, da se izvoz mu- najboljšega, iled česar bo av- čemu pa ravno v nedeljo, I lerja, se jim to ni posrečilo, niči je v revolucijornane svrhe tor istega dotjU $100,000 na- dne 20. januarja?—si bodeš Pri reševanju sta bila oče dru- v Mehiko ne sme izvršiti. Me- grade; vendar ime srečnega morda mislil cenjeni čitatelj in žine in njegov 7 letni sin tako hiški ustaši so kupili več voj- zmagalca še «i znano, čitateljica.—Da, to bo nekaj opečena, da sta kasneje umrla; nega materiala in orožja iz V obče se povsem novega, ker omenjeno mater in ostalih 5 otrok so og- preostale zaloge od naše vla- načrtu pripoi nedeljo se vračajo glavni Jed- njegasci rešili. de. Ker je to blago za izvoz žene države notini uradniki z letnega zbo- Canton, O., 7. jan.—Pri ga- že na potu iz raznih državnih stalnemu mei rovanja v Jolietu; ti se bodo šenju neke hiše se je danes skladišč, bo treba isto zopet sodišču, koj< ta dan vstavili v Chicagu in zjutraj ognjegasec W. B. Bow- i nazaj poslati. tem mirovne:n ia, da naj Zdru-ikoj pristopijo k trodnomu raz-je že pele oj ni med nami preživeli nekaj vese lih ur. Ako se nam ta iskrena že-» ja uresniči, bomo dne 20. januarja gotovo chikaški Slovenci slišali veliko lepih govorov tudi o napredku in poslovanju naše mile podporne ma tere,~K. S. K. Jednote. Pri tej priliki apeliramo Že danes na vse Slovence in Slovenke, živeče v Chicagu, South en smrtno ponesrečil; pet njegovih tovaršev je pa nevarno ranjenih. o * Sen. Copeland, predsedniki kandidat veteranov. New York. K. J&i. jan. — Tukaj ee je vojaki in mornarji predsednik Harding vedno pri- V predsednikovi proklama- poročal. Poleg tega naj. bi ciji je pač omenjeno, da se Združene držive večkrat s svo-municijo lahko pošlje Obrego- jim javnim mnenjem nastopile novi vladi, ne pa nasprotni-J pri zamotani! fVetovr.ih poli-kom iste. tičnih, vojnih (in gospodarskih o vprašanjih, ce priporo- Pogon na rumunske komuniste, ča strogo obranite v znane _4Eidružene iave naj~bTria nol ustanovil1 odkrtia veliko zaroto komuni-1 države naj bf na noben tmffn posebni klub, kojega namen je 1 stov v mestih Bazargic, Calli- ne smele Povzeti kake odgo-delovati za izvolitev senatorja ' arca in Dobrudži ; organizirani' v<>™osti v zvezi z verzaljsko Ki»„ii Dr. Copelanda prih. predsed- komunisti so nameravali str-' P°S°dbo brez odobritve kon- Chicagu m bližnji okolici, da nikom združenih drŽav. Ta m0glaviti sedanjo vlado in klub si je izbral sledeče geslo: i vprizoriti krvavo revolucijo v "Bonus, Beer or Bust". (Pivo, deželi. Ko so preiskali stano-bonus, ali poči). Tajnik tega vanje dveh komunističnih vo-kluba je Francis J. Lowe. Ve- diteljev, so našli ondi celo za- Washington, D. C., 7. jan.— Atene, 3. jan. — Ker se biv- Voditelji demokratske stranke ši bolgarski kralj Ferdinand nameravajo predložiti^ kon- namerava vrniti v Sofijo ter grešni zbornici svoj obpirno iz- zopet zasesti prestol, je sinoči delani načrt v zadevi (revizije jugoslovanska vlada poslala davčnega zakona po načrtu Bolgariji odločen ultimat, da tajnika Melloora. Ta načrt se temu nasprotuje. Zaeno Ju- ozira na olajšanje plačevanja goslavija protestira proti taj- manjših davkov in povečanje nemu povečanju bolgarske višjih. armade, ter proti ogrožanju Kongresnik Garner iz Texa- pristanišč ob egejskem morju, sa, član hišnega odseka poroča Vsled napetosti med označeni- o tem sledeče: ma dvema sosednima država- "Mi nameravamo uvesti po- ma je postala tudi Grška vzne- stavo, da bi bili družinski očet- mirjena. je prosti vsakega davka, ki za- Semkaj se uradno poroča, služijo do $3000 na leto; zdaj da je bolgaiska vlada v resnici jc bila svota določena na dovolila da se sme bivši kralj $2500. Samske osebe naj bi se Ferdinand vrniti v Sofijo, če- obdačilo, če zaslužijo nad ravno je bil baš Ferdinand $2000 na leto." največ odgovoren za vpletljaj fetranke, ki imajo na leto Bolgarije v minuli svetovni nad $92,000 čistih dohodkov, vojni, ker je bil vnet zaveznik naj bi plačevale 44 odstotkov Nemčije. Po končani vojni, dohodninskega davka. Far- oziroma po porazu 1 1918 je marjem in srednjim trgovcem kralj Ferdinand izročil žeslo naj se zniža davek za 33od- vlade svojemu sinu Borisu, stotkov. Drugim naj se zniža sam se je pa preselil v Avstri- davek z 4 odstotkov na 3 od- jo. stotke, ter z 8 odstotkov na 6 Odpoklic jugoslovanskega po- o(j&tfitkov. „ Poleg tega pripo- slanika ia Sofije. Italija pod- Riga.—Ruska sovjetska vlada je nedavno izdala ukaz, da i sc mora V3e privatne šole ši-trom Rusije takoj zapreti, tako da se vrši poduk mladine samo v komunističnih državnih šolah. Za prestopke te postave so določene občutne kazni, ne le samo za učitelje privatnih šol, ampak tudi za starše otrok. Najbolj bodo v tem oziru prizadete farne ali cerkvene šole, kjer^se je doslej poduče-valo tudi krščanski nauk. Namen ruske vlade je stem zadušiti sleherno iskrico religije v srcih ruske mladine in uvesti brezbožnost. Tudi minule božične praznike so se vršile v Moskvi velike protiverske in proticerkvene demonstracije vsled agitacije vlade. Teh demonstracij sc je vdeležilo v Moskvi okrog 10,000 otrok. nas ta dan obiščete, četudi še niso člani naše K. S. K. Jednote. čuli bodo lahko dosti lepih besed in se nam morda pridružili v bodoče? Torej trdno upamo, da ne bo Slovenca ali Slovenke v Chicagu, ki nas ne bi obiskal dne 20. januarja t. 1. Bolj natačno o tem važnem shodu bo poročano v prihodnji številki "Glasila." Že danes se za obilen obtak najtopleje priporočamo. Odbor združenih društev K. S. K. J. v Chicagu, IU. gresa. Dalje naj Združene države predlagajo, s da bi bil vstop v Ligo narodov vsem svetovnim državam dovoljen. Končni nasveti v tem mirovnem ročajo efemokratje tudi znižanje carine čotove vrste blaga. Jutri se bo posebni odsek demokratov bavil z vprašanjem vojaškega bonusa. SMRTNA KOSA. teran* zelo obsojajo sedanjega logo streliva ia municije. Do- načrtu 8°' da naj 3e 8estavi predsednika, ker vedno zavla- gnano je, da so ti komunisti v ve dolo Pennaf pihuje Bolgarijo7 Atene, 3. jan.—Vsled sklepa belgrajske vlade je bil dosedanji jugoslovanski poslanik v Sofiji, Ravič včeraj odpoklican v Belgrad; dokler ne bo T . . , , dala Bolgarija Jugoslaviji pri- Iz Chicaga nam poročajo, da mernega zadoščenja bodo d{_ je minulo soboto, dne 5 janu- ,omatske zveze med tema arja ob pol 5 un popoldne v driavama pretrganc. neki bolnišnici umrl obče znan > Biy.. nik Rayič da rojak, Martin Cvenk, organist neg pred izrednQ sejo jugoslo_ tamošnje slovenske cerkve sv. vanskega kabineta podal po- štefana Pokojnik je ze dlje drobnQ poroči,o q tajnih bo, časa bo ehal na vratu, da se gftrgkhi h predpri avah .* je dal končno operirati, toda tem je zalrjeval> da v tem Venizelos smrtno bolan. Atene, 7. jan.—Minulo soboto je bil bivši grški ministrski predsednik Venizelos z ve-Ifko večino Izvoljen predsednikom narodne skupščine s po- močjo njegovih pristašev (libe- Konvencija Kuklukaovcev. Atlanta, Ga. 4. jan.— E. Y. —E. Y. Clarke, glavni predsednik tajne zveze Ku Klux Klanovcev je poslal na vse podrejene odseke daljšo okrožnico, v kateri poziva članstvo na izvanredno konvencijo, vršečo se dne 26. februarja t. 1. v At-lanti, Ga. Clarke se v tej okrožnici bridko pritožuje, ker je nastal zadnji čas velik nesporazum celo med glavnimi uradniki Klanovcev, glede političnih nasprotstev, nemirov, itd., vsled česar že zvezha vlada zasleduje označeno tajno organizacijo. Na nameravani konvenciji se bo skušalo te nedo-statke odpraviti ali pa organizacijo razdreti. Radio pod vodo. New York, N. Y. 5. jan,— Včeraj, ko so bili inženirji zaposleni z vrtanjem predora pod Hudson reko, 90 čevljev pod morsko gladino, so na posebno izdelanem aparatu odločno čuli program radio koncerta v Pittsburghu, Pa. To je prvi sličen slučaj v zgodovini radiografije. kovani priboljšek (bonus). Označeni klub je izdal na vse ameriške veterane sledeči oklic: "Fantje, pridružite se našemu du. On je bil rojen v Michi- ganu, ter ga bodo gotovo tudi novitev~pIačilne "lestvice ameriške ženske pri volitvah | ^^ konvencija premogar-podpirale, da bo dobil najmanj gke zveze U. M. W. of A. se bo 12 milijonov glasov." pričela dne 22 januarja t> ] v Indianapolis, Ind. Tudi tu- Indiana in Illinois so na konferenci z operatorji dne 4. t. m. v Clevelandu sklenili, da se ima vršiti dne 11. februarja zastavonoši Copelan-|t , v jack8onville. Fla. posebno posvetovanje v svrho ob- I nega glasovanja odobrilo tudi ameriško ljudstvo. V odboru razsodnikov so bili: Elihu Root, J. G. Harboid, Ed M. House, E. F. Pendletor., Roscoe Pound, W. Alien White in Brand Whitlock. brez uspeha. Pokojni Martin Cvcnk jc bil oziru vtika vmes zopet Italija svoje umazane prste, ker pod- Lepo božično darilo cerkvi. kaj bo na dnevnem redu važna, točka glede sestave nove pla Lockport, Illinois. — Ko je župnik tukajšnje katoliške cerkve sv. Denisa sešteval ni-klje srebrn drobiž in dolarje minule božične kolekte, je na svoje veliko drugim našel tudi ček za $20. rioznačenih 000 prispevek 70 letnega pre- P°ff°dba, oziroma plačilna lest-možnega farmarja M. Fitzpa- ^ca poteče dne 31. marca Denarne postne pošiljatve v Jugoalavijo. Vrhovni zvezni poštni urad nam poroča, da je s prvim januarjem t. 1. stopila v veljavo pogodba med Združenimi Dr- rojen v vasi Polzela v Savinjski pjhuje Boljfarijo> da naj stopi dolini na štajerskem. Star■ jc y vojno z Jugoslavijo. bil 50 let. V Ameriko je prišel __ s svojo ženo pred 15 leti in si- Umrljivost otrok v Clevelandu. cer je opravljal prvo službo Megtni zdravatveRi komisar organista pri hrvatski cerkvi v Rockwood poroča> da se je Calumetu Mich. Leta 1917 je umrljivogt otrok> £tarih do x povzel službo organista ccr- ,eU y clevelandu leta 1923 kve sv. Jožefa, Joliet, 111. P<> lo zmanjšaia Vsled izredne odhodu bivšega organista, Mr.N. P. J. Pokojni zapušča neutolažljivega očeta nositi. Pač žalosten prizor! Pogreb se je vrift s prvo sv. mašo zadušnico ob 9. uri v Rockdale, ob 4o. pa v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa, od-tam pa dalje na farno pokopališče. Pogreba se je vdeležilo veliko število občinstva, ker ima Boltetova družina tukaj mnogo znancev. Josip Piškur, voznik avtomobila se je vsled te nesreče tako prestrašil, da je taval vso noč okoli in prišel še le drugi dan domov. Iskali so ga njegov brat, prijatelji in policija vso noč; toda zaman. Drugi njegov spremljevalec, rodom Poljak, je le bolj lahko ranjen. Prizadeti Boltetovi* družini iz rekam iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč. i—V nedeljo, dne 30. decem bra je v So. Chicagu umrla 77 letna vdova, Mrs. Golob, ki je živela več let v Jolietu, 111. na Broadway, blizu Bridge St. Bolehala je samo par tednov. Zapušča štiri hčere in 1 sina. Okrog božiča je prišla po nje njena hči, tako da je bila po kojnica samo nekaj dni v So Chicagu, kjer je umrla. Njeno truplo so prepeljali v Joliet na novega leta dan oh»ll- uri: ležala je na svojem domu sa mo 3 ure, da smo jo šli lahke kropit samo bližnji sosedje nakar se je vršil pogreb na nemško pokopališče, kjer poči va tudi njen mož. —V bolnišnici sv. Jožefa se zdravi že par tednov rojal\ John Zivetz, starejši, kjer jc bil operiran na kili (utrganju). tukaj žalujočo ženo in štiri! Vrlemu in uglednemu sobratu otroke, dalje, tukaj na Chis-; Zivetzu iskreno želimo, da bi hoJmu enega brata, v starem kraju pa mater, tri brate* in 8 sestre. Prizadeti družini iztekam s tem -globoko sožalje!-John Sterlej t Springfield, 111.—Že dalj časa ni bik) dopisa iz našega me--star. - Da smo bolj.-lani; za pisavo, je že resnica, a tudi pomanjkanje časa je dostikrat vzrok temu. .Kar se tiče dela, je tu še precej dobro. « Kakor se sliši po malih naselbinah.je ondi še mnogo slabše glede tega. Naše društvo Sv. Rozalije, <Št. 140, še precej dobro napreduje, samo da bi>članice prihajale bolj redno k mesečnim sejam; to bi se jim priporočalo, kajti čim več nas je na seji, tem lažje i se pogovorimo kaj koristnega v prid društva. kmalu okreval. . na tak način, da so bila kolesa j setiti. To naklonjenost smo pri vrhu, streha pa zdolej; to- pripravljeni s protiuslugo po-rej »e ni mogel nihče takoj re- vrniti pri prvi priliki. Biti iz te nevarnosti, ker so vsi Kar se našega društva, št. trije sedeli skupaj spredaj. 46 tiče, se moram pohvalno iz-Pri tej katastrofi si je Piš- raziti, da isto lepo napreduje kurjev prijatelj, 25 letni John v financi in tudi v članstvu. Bolte zlomil tilnik, da je na Najbolj bi pa še priporočal na . mestu umri. Nesrečni Bolte je šim staršem mladinski oddelek edini sin znanega rojaka, J. K. S. K. Jednote, ker jr re<* Bolte, ki boleha vsled revma- nekaj koristnega za Jednoto in tizma; tudi njegova mati je bo- otroke. Dragi mi sobratje in lehna; zapušča tudi dve sestri, j rojaki: kaj boljšega vam more Ko se je vršil pogreb nesreč- nuditi nada Jednota kot to, kar nega John Bolteta, ml., sta smo sklenili na zadnji konven- ciji, da otroka, akoravon se pohabi pred 16. letom—Jednota sprejme v odrasli oddelek, in zavaruje za $500. Premislite rojaki in sodraitveniki! Otroka pošljete v šolo zdravega in čilega; domov vam ga pripeljejo s kakim zdrobljenim u-dom. Katera insurance družba vam bo zavarovala pohabljenega otroka? In Se drugo. Pohabljen človek lahko zboli, da ne zasluži nič. Ali vam ne pride prav v slučaju bolezni bolniška podpora, do katere je dotičnik istotako opravičen, kot zdrav član, oziroma nepo-habljen? Zatorej dragi mi 3obratje: Na plan z vašo mladino v naš Mladinski oddelek!"' Rad bi videl, kot vas tudi poznam—da to moje priporočilo ;n opomin ne bode zastonj. Vaša požrtvovalnost mi je znana, da se boste temu pozivu polnoštevilno odzvali. Zavarovalnina otrok znaša samo 15 ientov na mesec. Lepa hvala našim članom in Slanicam za požrtvovalnost in neumorno delo pri veselicah in ori igrah. Sad vaše požrtvovalnosti se pozna v blagajni ;er v članstvu. Tekom petletnega društvenega delovanja je laša blagajna narastla do približno $2000.00 in nad 90 čla-lov in članic brez mladinskega sddelka. Vsa čast in hvala iato vsakemu posameznemu članu. Dal Bog, da bi se naše iruštvo do 16. konvencije povzdignilo nad 190 članov; jaz iem prepričan, če bomo*še taco agilno delovali kot doslej— je bo moja iskrena želja izpol-lila; samo malo več agitacije je še treba. Želim vsem društvom naše lednote sporazuma, kakor-inega goji naše društvo št. 46, 5amo eno napako imajo nekateri člani, da moramo odborniki preslišatf kako pikro besedo zaradi nerednega in netočnega prejemanja "Glasila." Zaradi tega vas prosim, sobrat jrednikj da vpoitevate opomi-io tajnikov, pa bo vsestranska sloga. Pa brez zamere! • Veselo novo leto vsem članom in članicam naše K. S. K. lednote. Živeli še na mnoga leta! Sobratski pozdrav, John Cvetkovich, predsednik društva št. 46. LISTNICA UPRAVNI5TVA. Društvo sv. Frančiška, it. 46, New York.—Željo vašega br. predsednika se bo vpoštevalo od strani upravništva. Danes smo poslali br. tajniku zadnji adresar naročnikov v pregled. Br. tajnika uljudno prosimo, da naj nam še enkrat naznani naslov one nove članice, ki ne prejema lista. LISTNICA UREDNIŠTVA. Uredništvo "Glasila" prosi nastopna društva, da bi ftiu kmalu doposlala imena in naslove novoizvoljenih uradnikov za tekoče leto, in sicer predsednika, tajnika in blafajnika. Označite tudi kraj in čas mesečnega zborovanja. To nujno rabimo v svrho sestave novega imenika uradnikov krajevnih društev. 121 naznanil že imamo na rokah, manjka nam jih toraj še od sledečih 17 društev: štev. 5, 10, 39, 46, 54, 55, 61, 69, 71, 73, 126, 140, 147, 157, 166, 173 in 174. Ča nam ne bo poslalo katero izmed gorioznačenih društev zaprošenega naznanila (ime-hika uradnikov), bomo prisiljeni dotično društvo pri prvi objavi celokupnega imenika izpustiti. Novi imeftik sledi že v prihodnji številki. JOS. KLEPEC. Invirance, Real Estste, Lotos. 215 N. Chicago St. (Nad Woolworth « fc iae Prodajalno.) JOLIET, ILL. lTrada Tal. 5768 Sta«, tel. 1764-H. Zavaruje MSe in pohi&tvo proti požara is navfhti. Prodale MBe in lote. Poaojoje denar in isdelvje notarske posle. Priporoča se rojakom v poaet. 0 ljubezni Dvanajst samaritanskih govorov V stolni cerkvi sv. Nikolsjs v Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka. PREDGOVOR. In glej neki učenik postave je vstal, da bi ga izkušal, rekoč: Učeniki kaj naj storim, da bom večno življenje zado-bil? On pa mu je rekel: Kaj je v postavi pisano ? Kako be reš? ^On je odgovoril in re- rekel: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega sr ca in iz vse svoje duše in iz vse svoje moči in iz vse svoje mi sli; in svojega bližnjega kakor samega sebe." In mu je rekel: Prav si odgovoril; to stori in boš živel. On pa je hotel sam sebe pravičnega delati in je rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus pa je odgovoril in rekel: Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike, kateri so ga tudi oropali in z ranami obdali ttfr so šli in ga pustili napol /nrtvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem potu; in ga je videl in je mimo šel. Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto in ga videl, mimo šel. Neki popoten Samaritan pa je prišel do njega, in ko ga je videl, se mu je v srce smiiil. In je pristopil in mu obvezal rane in je vlil vanje olja in vina in ga je posadil na svoje živinče ter ga peljal v gostilnico in ga oskrbel. In drugi dan je vzel dva denarja in jih je dal gostilni-ku in je rekel Skrbi zanj in kolikor boš več izdal, ti bom jaz nazaj grede povrnil.—Kateri teh treh se ti zdi, da je bil - bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike? On pa je rekel: Tisti, kateri mu je usmiljenje storil. In Jezus mu reče: Pojdi in tudi tako stori (Luk. 10, 25-37.)-- Gospod Jezus i. TI sam si naš preusmiljeni Samaritan, ki si nas slečene in ranjene pobral na cesti tega sveta. Dodeli, da zavoljo tebe ljubimo vse bližnje svoje in s čudovi-tvorno to ljubeznijo pokrijemo množino svojih grehov! V Ljubljani, na praznik pre-svete Krvi, 1923. Dr. Mihael Opeka. I- —Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca .:. in svojega bližnjega kakor samega sebe! (Luk. 10. 27.) Tu notri je vse, cela krščanska pravičnost. Boga ljubimo, če njegove zapovedi izpolnjujejo: Kdor moje zapovedi ima in jih izpolnjuje, tisti je, ki me ljubi, pravi Kristus. (Jan. 14, 21.) Tri stopnje ljubezni do Boga so: Prva, ki izpolnjuje božje zapovedi tako, da se varuje vsaj vsakega smrtnega greha. Ta je najnižja in za zveličanje neobhodno potrebna. Druga ljubezei^se varuje tudi vsakega prostovoljnega malega greha. Ta je večja in močnejša. Tretja, najvišja in naj plemenitejša, pa gre za tem, da božjo voljo na kar najpopolnejši način vrši, kakor so to delali svetniki božji.—Kako pa je z ljubeznijo do bližnje ga? V čem je le-ta? Komu smo jo dolžni? Zakaj? Kako jo izkazujemo? S čim se zlasti pregrešimo zoper njo? Kakšno je njeno plačilo? Veliko tehtnih vprašanj. Na ta vprašanja, predragi, sem se na menil zopet v več govorih odgovoriti. Razpravljal bom o velikem poglavju ljubezni do bližnjega in o nekaterih starih in modernih grehih zoper njo. Upam, da se bo dalo v vrsti teh premišljevanj povedati marsikaj, kar je današnji čas krvavo potrebno slišati. Danes bom za začetek odgovoril na vprašanja: Kaj je ljubezen do bližnjega? Kdo je naš bližnji? Zakaj ga moramo ljubiti? Na prvo vprašanje je odgovor kratek. Ljubiti bližnjega se pravi/ bližnjemu dobro želeti mu po možnosti dobro storiti ali vfeaj pripravljen biti pomagati mu v vseh dušnih in telesnih, večnih in časnih potrebah. Ta ljubezen—kakor ljubezen sploh—je torej pred vsem v pametni volji, ne v sr cu; v hotenju, ne v čuvstvova-nju. Dasi namreč čuvstvo pri ljubezni voljo močno podpira se vendar lahko tudi zgodi, da v srcu za koga nič ne čutimo, z voljo mu pa vse najboljše hočemo; ga torej v pravem pomenu besede—ljubimo. To je dobro pomniti zlasti zaradi ljubezni, ki smo jo dolžni tudi svojim nasprotnikom, protivni-kom, sovražnikom. Dejal bi namreč kdo, da ta ljubezen ni mogoča. Počasi! S srcem res da največkrat ni mogoča, ker srce največkrat ne more in ne more pozabiti razžaljenja in krivice. Toda s svojo dobro voljo, uravnavano od pameti, človek vseeno zmerom lahko pravi: In vendar tudi razžal nikom vse dobro želim; in vendar tudi njemu pomagaj, kjer bi mogel. Evo, pristne ljubezni do bližnjega! Kdo pa je naš bližnji? Na to vprašanje je odgovoril Od-rešenik z znano parabolo o usmiljenem Samaritanu, ki je ubogemu ranjencu ob cesti izkazal dobroto brez ozira na njegov rod, na njegovo vero, na razmerje njegovo do sebe. (Luk. 10.) Gospodov nauk na koncu te parabole: Pojdi in tudi ti tako stori; hoče reči, da je naš bližnji vsak sleherni Člbvek. Bližnji, pravi sveti Avguštin, je tisti, ki izhaja, kakor ti, od Adama in Eve . . . Za svojega bližnjega moraš imeti vsakega človeka, tudi preden je kristjani . . . Torej brez razločka: bodi vernik ali nevernik, bodi tega ali onega naroda človek, prijatelj ali sovražnik, visok ali nizek, bogat ali siromak. Nekrščansko je torej—zdaj se že začenjajo praktični stavki—nekrščansko je vsako versko sovraštvo, mr-žnja do teh, ki niso z nami ene vere. Seveda, je treba obsoditi in sovražiti nevero, krivo vero, zmoto; ne smemo pa zaničevati in črtiti hevercev, krivover-cev, zmotežev. Ah, bogve kolikokrat bi naša ljubezen do teh, ki so odtujeni katoliški Cerkvi, ki so zunaj nje, bogve kolikokrat bi naša ljubezen, izkazana vsaj v tihi goreči molitvi za nje, ki sede v temi in smrtni senci, položila v dušo kal, iz katere bi vzbrstela vera v edinozveljčavno Cerkev!—} Nekrščansko je tudi vsako sovraštvo, mržnja, preziranje teh, ki niso z nami enega naroda, istega jezika. Nacionalizem v tej obliki, da preklinjaš vse, kar je tujega, da mr-ziš vsakogar, ki prebiva onstran domačih meja, nacionalizem, ki ne pozna pravice, ki ne da vsakemu narodu, kar mu gre, ki tako razdira mir in srečo ljudstev, ta nacionalizem je setev satanova! — Nekrščansko je takisto izključiti iz svo^e ljubezni grešnike in v strasteh izgubljene. Ljubi v človeku—ne pregrehe, marveč človeka, pravi sv. Avguštin; zakaj človek je delo božje, pregreha pa človekovo! O, in kolikokrat je dobra mera hinavščine v nas, ko pravimo: S tem in tem človekom nočem imeti ničesar, ker je tak in tak, namreč slab . . . Pozor, dragi! Kako pa, da tega ne praviš pri onem drugem, ki je ravno tak ali še slabši? . . Da še slabši, pa ga imaš za svojega zaupnika, za svojega intimnega prijatelja] O, le odkritosrčni bodimo : Velikokrat preziramo, zaničujemo bližnjega—ne zaradi njegovih napak, grehov, strasti, marveč zato, ker nam je pač prenizek—kajneda, o gospodje aristokrati?—ali ker ker nam je preveč priprost— kajneda, o gospodje z napuh-njeno učenjaško glavo?—ali pa—in tukaj se « udarimo na prsi vsi!—ali pa preziramo, zaničujemo bližnjega, ker se nam je bližnji pač kdaj osebno zameril. Zato se ga ogiblje-mo, zato ga ne ma?amo ... A vse to je nekrščansko. Ljubiti moramo vse ljudi. Nismo dolžni ljubiti vseh ljudi enako, to se ve. Cisto naravno je, da ljubimo dobre bolj nego hu dobne; starše in otroke in sorodnike bolj nego tuje ljudi; te, ki so naše ljubezni in pomoči potrebnejši, bolj nego dru ge; in podobno; toda od ljubezni izločiti ne smsmo nikogar! In zakaj ne? Zakaj moramo ljubiti vse bližnje svoje, vse ljudi? Predragi! če naj nič ne govorim o tem, da je ljubezen do bližnjega stroga zapoved božja; da stavi Kristus to zapoved takorekoč v eno vrsto z zapovedjo ljubezni do Boga: Ljubi Gospoda, svojega Boga! to je prva in najimenitnejša zapoved, druga pa je tej podobna: Ljubi svojega bližnjega! (Luk. 10. 27); če naj nič ne poudarim, da imenuje Gospod to zapoved specifično svojo zapoved: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj (Jan. 15, 12.), ho-teč s tem izraziti, da mu je preljuba, predraga; če naj sploh ne omenim, da je Kristus zapoved ljubezni do bližnjega priporočil prav posebno v tisti uri, ko se je pred smrtjo poslavljal od svojih učencev, in je s tem to zapoved takorekoč postavil v svoj testament za nas; če naj nič ne spomnim, da je hotel imeti Kristus ljubezen do bližnjega za znamenje, na katerem naj vsi spoznajo njegove učence. Na tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj (Jan. 13, 35); če naj nič ne črhnem o tem, kako smatra Jezus vse, kar bližnjemu iz ljubezni storimo, kakor bi njemu samemu storili: Resnično vam povem, kar ste storili najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni storili (Mat. 25, 40) . . . če naj vse to pred vami zamolčim, moji častiti poslušalci—bom pa povedal še drugih nagibov, zakaj moramo ljubiti slehernega človeka! Predragi! Po stenah naših stanovanj vise podobe. Kaj je podoba? Papir ali platno in barve, navidezno majhna vrednost. Toda mi cenimo podobe zelo in jih ljubimo. Zakaj? Zato, ker nam predoču-je ta očeta ali slavnega prednika, ona mater ali sploh imenit no ženo, a ta in ona je dragocena umetnina velikega moj stra. Predragi! Tudi človek, sleherni človek je podoba in umetnina—podoba božja, u-metnina večnega Stvarnika. Zakaj mi odklanjamo tisto znanost, ki hoče človeka poži-valiti; ki na prazne marnje oprta, z visokih stolic proglaša nevemkakšno opico za našo prababico. Mi nismo rojeni iz živali, razvite iz neke neza vedne pražleze; mi smo stvari smo stvari božje. Vsak od svojega očeta smo in vsi od enega Očeta, ki je v nebesih. In če pustimo znemar to na-naše telo, pri katerem je Bog staršem našim dal od svoje stvariteljne moči, je pa gotovo po duši vsak človek neposred na umetnina božja, originalno delo božjih rok, delo, ki je— da nič ne rečem o nšdnaravi in milosti—že po sami svoji naravi eminentna podoba božja odsev duhovnega, razumnega, prostega bitja božjega. Ah, kdo bi te umetnine, te pristne podobe božje ne spoštoval, ne ljubil ? Kdo bi je ne spoštoval, ne ljubil v slehernem človeku, tudi v najslabšem, najnepopol-nejšem, tudi v najrevnejšem, najbolj zavrženem? ... Ko je koli prej videl, z veliko ljubez-{ti poglavitni grehi bi zginili s redbe proti njim, da bi bila v prosto gibljivost nijo sprejel, ker je opazil, ka-i *- "- .... nam je presiromašen—kajne-1 prišel mladi Tobija k Raguelu, da, o gospodje magnatje!—ali j ga je Raguel, ki ga ie ni bil ni- ko je mladenič podoben staremu Tobiju, njegovemu sorodniku in srčnemu prijatelju. Glej, je dejal Ani, svoji ženi, kako podoben je ta mladenič sinu moje sestre! (Tob. «7, 2.) In ko je izvedel z gotovostjo, da je sin Tobijev, ga je s prisrčno nežnostjo objel, poljubil in se zjokal nad njim in mu rekel : Blagor ti, moj sin dobrega in predobrega moža! (Tob. 7, 7.) Predragi! Koliko bolj pa je vsak človek otrok božji nego otrok svojega očeta, koliko bolj je podoben svojemu nebeškemu Stvarniku. nego svojemu zemeljskemu roditelju ! Zato pa, če smo kristjani, če ljubimo Boga, evo nam velikega vzroka, da ljubimo vsakega človeka tudi zato, ker je stvar in podoba božja! To pa tembolj, ker je vsak naš bližnji, kot otrok nebeškega Očeta, obenem naš brat, naša sestra. Zato kličemo kristjani, poučeni po samem Kristusu: Oče naš, kateri si v nebesih! Ne kličemo: Oče moj, pravi sv. Janez Krizo-stom, marveč v J Oče naš!—zato da se spominjamo, da smo bratje in sestre enega skupnega nebeškega Očeta. In sv. Ciril lepo nadaljuje: Ne molimo: Daj mi danes moj vsakdanji kruh, odpusti mi moje dolge, ne vpelji me v izkušnja-vo, temveč reši me hudega—; marveč molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, odpusti nam naše dolge . . .; molimo splošno za vse ljudstvo, ker smo z vsem ljudstvom eno. Zato, moji častiti poslušavci, moramo drug drugega ljubiti, kakor se ljubijo bratje in sestre med seboj, kakor so se ljubili prvi kristjani, o katerh pravi Dejanje apostolov; Množica vernih pa je bila enega srca in enega duha; tudi nihče in rekel, da je od tega, kar je imel, kaj - njegovega, ampak vse je bilo med njimi vseh. (Dej. ap. 4, 82i) ««« Podobe boije, otroci enega in istega Očeta, bratje in sestre med seboj . . .( Pa Še ena misel, moji častiti poslušavci! Vsi ljudje smo si tovariši na poti do enega in istega cilja. Kako se imajo radi ti, ki skupaj stremijo za enim ciljem! Vzemite tovariše-sošolce, ki se v mladosti vzgajajo za en in isti poklic, recimo za duhovski stan, za sveto, službo pri oltarju. Kako se ljubijo v poznejšem življenju! Kako se ob gotovih spominskih dneh, ob petindvajsetletnici, ob petdesetletnici mašništva radi snidejo, da se zopet vidijo, da si obnove svoje mlade, lepe spomine, da iznova potrdijo svoje prijateljstvo, da se medsebojno pokrepčajo za nadaljno delo, za nadaljno življensko pot! Mi vsi ljudje pa se na zemlji skupaj vzgajamo za nebesa, ki so nas vseh končni cilj. Skupaj romamo po poti, skupaj hrepenimo, delamo, trpimo za prihodnjo lepšo srečo svojo Ah, tovariši, sopotniki, sobojevniki, če hočete—saj je vojska na svetu naše življenje, dokler ne sine dan na večih holmih—tovariši tedaj, sopoti-ki, sobojevniki na zemlji, ali ne bomo ljubili drug drugega? ali si ne bomo vse dobro želeli, si v vsem pomagali in se podpirali? . . : Moji častiti poslušavci! Zakaj je vendar današnji svet tako prazen krščanske ljubezni do bližnjega! Ali bi ne bila naša medsebojna krščanska ljubezen—naša največja sreča že tukaj na zemlji? Ali bi ne bile ž njo pregnane s sveta ta-koreko£ vse socialne pregrehe? Napuh in ošabnost, s katerima se povzdigujemo drug nad drugega; nesrečna.lakomnost, zaradi katere je toliko krivic med nami, iz katere izvirajo sovraštvo, zatiranje, tatvine, ropi, poboji, umori, vojske in še druge reve in nadloge; nevoščljlvost, Izredno so sveta* če bi kraljevala med na-1 senatu kmalu nastala revoluci- plahe in se nikdar na človeka mi ljubezen, če bi mi drug dru- ja. Vendar pa je kak zagrize- ne navadijo. V slučaju nevar-gega spoštovali, drug drugemu nec plačal rajši tudi največji nosti samica mladiče rajši po-dobro privoščili, drug druge- davek, kakor pa da bi se bil mori, samo da niso ujete. Si-mu sreče želeli, si v nesreči po- oženil. Seveda so bile pa zahte- cer bi bila pa tudi kožuhovina magali . . . Zemlja bi postala ve elegantne žene takrat ne- dosti slabša, če bi lisice ne bile raj . . . , znosne. Najhujša odredba je proste. Na otoku pa mislijo, O ti veliki dobrotni Bog lju- bila ta-le: Moški, ki se do 25. da so proste, in se lovijo nemo-bezni obudi med nami več lju- leta ni poročil, je bil izključen teno okoli. Zato se pa tudi sil-"" bežni! Amen. od vsake dedščine. Sicer so to no množijo in kožuh postane -?—o--odredbo nekoliko omilili, ven- izredno poln in fin. Nekemu BOGOSKRUNSTVO RUSKIH dar je pa tudi v omiljeni obliki slučajnemu obiskovalcu otoka BOLJŠEVIKOV. donašala državni' blagajni ve- je rekel Robinzon, da je glavni --likanske dohodke. pogoj za uspevanje lisic vsak- "Izvestja Sovjeta Narodnih Kitajec in avtomobil. Kita- danje redno polaganje hrane Komisarjev" so poročala o lan- jec je revež, vse življenje ga na številnih krmiščih otoka, skem (1922) sovjetskem "bo- mučijo zli duhovi in ga prega- Zlasti je to potrebno pozimi., žiču,'* ki ga je priredila Zveza njajo. So mu tik za petami in Polagajo jim pa zelenjavo, komunistične omladine (Kom- jih ne more spraviti proč, če kunčevino in pa meso morske-eomol), da pobija "versko ne- še tako moli. Zato jo mahne ga psa, če ga morejo dobiti, umnost." Božič se je vršil po včasih križem in leta po cesti Morske pse loviti je zelo težko, določenem sporedu. Mladina enkrat na eno stran, drugič na sila so oprezni in zavohajo je priredila Karnevale s prole- drugo, ker misli, da gredo du- lovca že na veliko razdaljo., tarskimi pesmimi, plesi in jav- hovi naravnost naprej in da se Samo strel v glavo je dober; v, nimi govori proti veri. Skupi- jih bo na ta način znebil. Av- tem slučaju splava truplo do ne mladine so nosile rdečo zve- tomobilisti, ki so potovali v: obali, pri vseh drugih strelih zdo in so namesto Božiča na- zadnjem času po Kitajskem, se pa žival utopi in je zgub-znanjali sovjetsko vlado. Sta-1 nam pa pripovedujejo, da se Ijena. Poleti se lisice za polo-ri pravnjki so nastopili kot ob- postavljajo Kitajci ob strani ženo hrano večkrat ne zmeni-1 sojenci na javnih sodiščih, kjer i ceste tako, da gre avto tik mi- jo in si jo poiščejo same. Ob so sedeli na klopeh obtožen- mo njih; ali pa zletijo v zad- obali iskopavajo ribja jajca, cev: Kolčak, Antanta, patri- njem trenutku tik pred avto- lovijo majhne ribe, ki so si u-arh Tihon, Poincare, Scheide- mobilom čez cesto. Mislijo in pale preblizu brega, ropajo mann, stiskač-graščak, boži-: upajo, da bo avto zmlel duho- ptičja gnezda, itd. Vsako leto čen prašič in druge maske. ve in vrage, ki se ga držijo, ali pride na otok trgovec s kožu- V Tiflisu so ob tej priliki se- pa jih povozil. Večkrat se sežgali podobe svetnikov in tudii veda zgodi, da vzame avto hovino; Robinzon mu proda kože ubitih lisic in dobi v zameno vsakdanje potrebščine. Gotovp sta ta dva samotarja bolj srečna kakor pa tisoč slamnate može v mašnih obla- oba, Kitajca in vraga, čilih. To se je zgodilo pred Zavarovan za dve minuti in stolno cerkvijo, okrašeno z rde- 59 sekund. Najbolj čudno za-čimi zastavami in lepaki. Ta varovanje je sklenil pač neki mestnih prebivalcev, cerkev je prepuščena zvezi ko- Swarthmoore. Lani 10. sep- Hansa Bulova, znanega skla-munistične omladine in vsi kri- tembra je opazoval v mehikan- datelja in kapelnika. jc nago-ži so nadomeščeni z rdečimi' ski državi Durango solnčni voril nekoč popolnoma mu tuj zvezdami. * mrk; bal se je, da bi se mu fo- človek s staro frazo: "Stavim, Največjo procesijo so prire- tografiranje ponesrečilo in je da se me ne spomnite."—"Sta-dili v Moskvi na trgu pred z , neko zavarovalno družbo vo 3te dobili," reče Bulo\v in znano sliko Iverske Božje Ma- sklenil sledečo pogodbo: tere. Tu so paradirali zastop- "če bi se zaradi oblačnega niki vseh ver:*Budda, Mardo- vremena ali pa zaradi vetra, hej kot zastopnik židoV, Božja ki so v Durango zelo hudi, po-Mati, kitajski borci, katoliški nesrečil fotografični posnetek vase in naJ se smeja odslej na župniki, rimski papež, prote- popolnega solnčnega mrka, o; pa bo bogat in ljudje ga bo-stantovski pastor, pravoslavni trajajočega od dveh 34 minut do spoštovali in radi imeli. (Ta popi—vsi v karikiranih oble- in 17 sekund pa do dveh 37 mi- modrijan, ki je to pogruntal, se kah. Menihi so jahali z odpr- nut in 16 sekund dne 10. sep-timi krstami in tržili ž relikvi- tembra, 1923, plača zavaroval- gre naprej oni pa zija zs njim, • Sedaj naj pa vsak sam sebe preštudira in premisli; in če vidi, da se smeja na u, naj gre gotovo smeje na u.) -t- fjami. Zraven ao se pele posebne pesmi, ki se zdaj tiskajo. Ena se glasi: "Ni nam treba rabincev in popov! Ubijajte* buržoazijo!" Zbor "angelov" je pel: "Razgraja v Betlehemu brezbožen Komso-mol." . Na trgu se je darovala "rdeča maša" z molitvijo k Marxu in drugim "svetnikom." Isto &e je godilo v Petrogradu in v provinciji pred pravoslavnimi in katoliškimi cerkvami, sinagogami in mošejami. Komunisti so pogosto vdrli v hrame in nagajali vernikom. Vendar niso potekli ti usodni prazniki povsem mirno. Verniki so sprejemali mladino z velikim ogorčenjem in marsikje so tudi udeležence procesije pretepli. Govornike, ki so zasmehovali cerkev, so pogosto izkepali s snežnimi kepami, tako, da so morali pobegniti. "Vršili so se krvavi spopadi", poročajo "Izvestja." -o- TO IN ONO. Samski davek v starem veku. V več državah so mislili in mislijo na vpeljavo posebnega davka za samce. Ta misel je pa že zelo stara. Najbolj sovražna samcem je bila stara Spar-ta, kjer je samec izgubil celo državljansko pravico, če se ni o pravem času oženil. Stari samci se niso smeli udeleževati javnih svečanosti in jih tudi niso spoštovali, kakor so sicer stare ljudi. Vrhu tega so morali taki trdovratneži enkrat na leto delati javno pokoro. V Atenah ni bilo tako strogo. Solon, ki je bil sam samec, je pustil tudi druge samce pri miru. Ne tako pa Platon, čeprav je bil tudi on samec. Rekel je, da mora vsak neože-njen mož, ki je star več kot 35 hi, plačati državni blagajni znesek v višini vzdrževalnine za ženo. Jako veliko je bilo samcev v Rimu m časa cesarja Avgusta, jeza—vsi j Cesar je izdal tako ostre od- j zato sta J na družba gospodu SvvartHo-moore $10,000." On sam je plačal $500 zavarovalnine. Nismo mogli zvedeti, ali se je fotografiranje obneslo ali ne. Moderni Robinzon in njegova žena. Amerika se razprostira daleč proti severovzhodu; zadnji odrastek se imenuje A-laska. Brzojavi nam poročajo, da so dobili tam nekakega modernega Robinzona.: Razlika je med našim šolskim Robinzonom in onim ob Alaski je ta, da je slednji oženjen. Sta pa to neki učitelj iz ameriškega mesta Bostona in njegova žena, ki ju je pred več leti zanesel doslej nepojasnjen slučaj na oni oddaljeni polarni j otok. Tam sta si uredila biva- j lišče in se bavilta s prodajo lisičjih kož. Mislila sta začetkoma, da še nikdar pred njima ni bilo nobenega človeka na otoku; pa sta kmalu videla, da sta se motila. Silno sta se začudila, ko sta našla na paši starega sicer pa zelo zdravega konja; dokaz, da so bili že prej ljudje tam, da so pa na konja ali pozabili ali pa ga niso mogli vzeti seboj, ko so odhajali. Pozneje sta zvedela, da je bil konj že tri leta čisto sam na otoku. Poleti je že šlo, dosti je tam detelje, divjega graha in drugih rastlin; neumljivo pa je, kako se je konj preživel pozimi; sneg leži -na metre na debelo in divji viharji divjajo po otoku. Konja sta moderna samotarja imenovala "Petek," kakor beremo slično v povesti o Robinzonu. Kp sta bila prišla nova na- r seljenca na otok, je bil konj popolnoma podivjan in sta ra-j bila precej časa, preden sta ga spet ukrotila. Napravila sta si j kočo in lisičarno. Konja sta uporabljala v prvi vrsti za to, da je vozil krmo za lisice na različne točke otoka, domov pa les, naplavljen na obalo. Lisice v ujetništvu ne uspevajo, jim pustila popolno žt vaš otrok ponoči joka, je nemiren in ne spi, povzroča te tež-koče najbrž hrana. V takih slučajih bi morali uporabljati Bordenovo Eagle Mleko, hrano, ki je vzredila več čvrstih in zdravih moških in žensk kot vsa druga hrana za otroke skupaj. Eagle Mleko je stanovitno mleko že 63 let. Močno ga priporočajo in predpisujejo zdravniki, če ni mater-nega mleka. če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranenja. Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno. v (2) TETC B0RDEN COMMNV Bordra BM£NewYoik "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. -—--—---- Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote t ameriških. Združenih državah 6117 St Clair Ave.« Uredništvo te upravništvo: Telefon: Randolph 7501. CLEVELAND, OHIO. Za člane, na leto ....... Naročnina: Za nečlane .................. ________, , ,„•„.,■„„ *2fm Z* inozemstvo .,,«, ..... ............................ $3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Wednesday. OFFJCE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 7501. CLEVELAND, OHld. 83 SVOJI K SVOJIM! Dasiravno bi se ta spiošnoznani in zlati rek lahko smatralo važnim v vseh panogah človeškega življenja, je prišel bolj v rabo v trgovskem oziru. Previden in izkušen trgovec ga največkrat rabi, četudi včasih samo na jeziku ali samo na papirju; oziroma brez uspeha. Pomislimo najprvo veliko vrednost in pomen trgovskega stanu. Stvari, katere pridela farmar, blago, katero se pro-ducira po tovarnah in delavnicah, skuša trgovec spraviti v denar. Na ta nain dela korist farmarju in tovarnarju; je pa to tudi za občinstvo (odjemalce) velike vrednosti, ker sami ne morejo raznega blaga od farmarjev in tovarn naročati. Trgovec riskira vse svoje telesne in finančne moči, da si nabavi čim popolnejšo zalogo raznovrstnega blaga samo radi tega, da nudi kupcu (stranki) več udobnosti pri izberi ali nakupovanju. Veliko skrbi in dela ima marljiv trgovec in tudi veliko odgovornosti. Paziti mora pred vsem na poštenje svojih uslužbencev; na točno plačevanje kupljenega blaga, na račune od strani svojih odjemalcev; na blago, da se mu ne pokvari, itd. Vse to že rad voljno prenaša, če uvidi, da mu gre kupčija povoljno, to je, da ga tudi njegovi rojaki podpirajo, ne pa jude; in pri tem še le spozna posledice lepega reka: "Svoji k svojim!" Je pa trgovski stan še druge velike važnosti. V slovanskih naselbinah, kjer je domača trgovina razvita je vse bolj živahno in vse bolj progresivno. Taka naselbina napreduje v vseh ozirih. Lastniki hiš dobivajo od trgovcev več najemnine kakor od privatnih stanovnikov; zemljiša se dvigajo v ceni; ljudstvo se seli v trgovska središča; vstanovljajo.se cerkve, šole, razna društva, denarni zavodi, itd. Vse to so posledice razvite trgovine in obrti v kaki naselbini. Če se že ljudstvo noče zavedati gorioznačenega reka, "Svoji;k svojim/' se pač istega drži večinoma vsak slovenski trgovec napram ljudstvu s tem, da rad pomaga cerkvam, društvom, itd. Če kako društvo priredi veselico, mu pri tiskanih programih baš trgovci največ pomagajo. To izvršujejo tudi osebno pri kakih veselicah in prireditvah. Večkrat romajo kar desetaki iz trgovčevega žepa v društveno blagajno. Ako pomislimo vsa ta efejstva, potem moramo nehote pripoznati črno nehvaležnost onih Slovencev, ki iz zavisti nočejo podpirati svojih domačih trgovcev, ali ki se ne držijo reka: "Svoji k svojim," ampak "Svoji k drugim! Med vsemi ameriškimi slovenskimi naselbinami se baš naša clevelandska metropola s slovensko trgovino lahko najbolj ponaša. Iz prometa in števila raznih vnetih trgovcev bi smelo trdili, da vlada med njimi in cenjenim občinstvom lepa sloga. Toda, ne smemo soditi previsoko. Je še tukaj nečastnih izjem ali rojakov, ki rajši podpirajo judovskega biznesmana, kot pa domačina. Kaj ne? če bi vsi cleve-landski Slovenci kupovali izključno pri slovenskih trgovcih, bi bil ža marsikdo—milijonar. Že naša narodna zavest in naš narodni ponos nam velita, da ne bodimo omahljivi. Držimo skupaj v raznih ozirih, predvsem pa v trgovskih Ali ste že videli Čeha, Poljaka ali Italijana, Žida, ki bi hodil kupovat k tujemu trgovcu? Ne. Ti naj nam služijo v iivgled! Clevelandski Slovenci in Slovenke, kupujte torej pri naših podjetnih slovenskih trgovcih in.držite se prelepega gesla: "Svoji k svojim!" To kar velja za našo elevelandsko metropolo, naj velja tudi za vse ostale slovenske naselbine širom Amerike! -» O-:- KAJ JE DOL2NOST VSAKE- svojim!" Glejmo, da bodo vsi GA NAŠEGA ČLANA IN ameriški katoliški Slovenci ČLANICE? spadali v našo Jednoto. 6—Vsak član in članica naj 12—Ena izmed f lavnih dolžnosti je dalje, da vsakdo marljivo agitira za svoje društvo in našo K. S. K. Jednoto s pridobivanjem novih članov. 13—Dolžnost članov K. S. K, Jednote je dalje, obiskovati bolnike; pomagati sobratom v nesreči: pridrejati jim dostojen cerkveni pogreb; spremljati pokojnike na pokopališče in se jih spominjati v molitvah. 14—čitati uradna Jednotina in društvena naznanila v "Glasilu." 15—Ko list do konca preči tate, dajte ga še znancem v roke, ki še niso člani naše Jed note. 16—Kadar prilika nanese in če je mogoče, poročajte "Glasilu" kako novico iz vaše naselbine. 17—Izrežite vsa ta pravila in se po njih ravnajte! Iv. Z. Gevdandske novice.' Smrtna kosa. Iz Newburga se poroča, {la so imeli v tamošnji naselbini koncem starega leta kar tri smrtne slučaje, in sicer 90 u-mrli: Mrs. Frančiška Zakrajšek, stara 38 let, soproga rojaka George Zakrajšek, doma iz vasi Krka na Dolenjskem. Pokojnica je bila že par let v bolnišnici. Zapušča moža ter sedem otrok, najstarejši je star 17 let. , Druga je umrla znana rojakinja Frančiška Jerič (Jeriče-va mati), stara 67 let. Tudi navedenka je ležala več let doma v bolniški postelji. Pokojnica je bila doma iz Primsko-vega na Kranjskem. Za tretjo žrtev si je smrt izbrala dve in pol leta starega Josip Gross-a, ki je umrl vsled posledic bolezni v vratu. Vsem tem prizadetim družinam naše sožalje, pokojnikom naj večna luč sveti. Rojak ponesrečil. Ko se je minulo soboto po poldne 42. letni rojak Math Praznik v nekem avtomobilu domov z dela vračal je na 55. cesti v avtomobil zadela poulična kara. Pri teta je Prazniku zlomilo sedem reber in m ko, da je že 10 minut po katastrofi umrl v bolnišnici sv. Aleša. Lastnik avtomobila, Praznikov preddelavec, je bil tudi nevarno ranjen. Pokojni Math Praznik je bil po poklicu mizar; doma iz vasi Medvejek pri Velikih Laščah.. Tu v Ameriki je živel 19 let. Stanoval je na 1422 E. 63. cesti, kjer zapušča ženo in štiri otroke. Sil je član društva Maccabees (Carniola Tent, št. 1288) in društva Naprej, št. 5 S. N. P. J. . Pogreb se je vršil včeraj zjutraj iz hiše žalosti na Calvary pokopališče pod vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda. R. I. P. Potovalni zastopnik '"Edinosti" ▼ Clevelandu. Večletni potovalni zastopnik chicaSkega lista "Edinost," Mr. Leo Mladlch, je dospel minulo soboto v našo naselbino po svojih opravkih. fcer je list "Edinost" ugleden katoliški list in gre našemu listu rad na roke, br. Mladiča tu živečemu članstvu K. S. K. Jednote toplo priporočamo. Vam seja iruštva sv. Vida. Minulo nedeljo popoldne se je vršila v Knausovi dvorani prva seja dr. sv. Vida v te- 1—Da se zaveda, da spada se vestno drži prisege, katero k najstarejši in največji katoli- je položil pri vstopu v društvo Iki slovenski podporni organi- in jednoto. zaciji v Ameriki. '7—Pri tem ste obljubili na- 2—Kot tak naj nikdar nc tanko izvrševati društvena in pozabi, da je Slovenec in kato- Jednotina pravila. ličan- 8—Na podlagi teh pravil je 3—Pomniti mora, da smo vaša glavna dolžnost, da se vsi sinovi ter hčere ene podpor- redno vdeležujete društvenih kočemiet«. Dasiravno je bilo ne matere—K. S. K. Jednote;; sej. dan ixVan»dno mrzlo, se je 9—Na podlagi vaše zoablju-1 označene seje vdeležilo še pre-be morate redno vsak mesec cejšnje število članov. Sejo plačevati IneseČne prispevke je vodil do začrtanega dnevne-(asesmente). ga reda še stari predsednik,, 10—Dolžnost vsakega člana br. John Zulich, po zaprisegi vedno izvrti . ___________ in članice je, da čisla in spo- ali umeščenju novih uradnikov 6117 St Clair Ave., celoletna r .. . . stuje svoje predstojnike, ti so je dobil kladivo v roke novi naročnina za Cleveland znaša Gojimo torej našo sveto vero, društveni uradniki in uradnice, predsednik, br. Anton Strniša, samo #2.00. ljubimo naso novo domovino in ll-Istotako je dolžnost Tekom seje so bili sprejeti | Priper^lo Cleielandskim čislajmo udi nas mili slovenski članstva, da ceni in spoštuje trije novi člani, dva sta pre- ^^govcL« Smo ZMnega" re^^°"Svoji k J^ŽT* ^^ * ' ^^ ^^ '«e torej se nazivamo med seboj po pravici brate in sestre. 4—Držati se zlatega reka: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega se^e." 5—Geslo naše Jednote je: "Vse.za vero, dom in narod!" pet članov od drugega društva v mladinski oddelek društva št. 26, dva pa na novo, takp da Šteje društvo sv. Vida sedaj 463 članov v odraslem in 171 v mladinskem oddelku, ali 634 skupaj, članica Marija Rra star se je kot prva članica te ga društva zavarovala za 20 let. Who is naxt? Iz celoletnega finančnega poročila posnemamo da so leta 1923 umrli trije člani in sicer John Grdina, John Kostanj šek, Frank. Novak in Janko Pleško. Društvo je tekom leta narastlo v aktivnem oddelku za 18 članov. Dohodkov je bi lo celo leto $13,445.51, stroškov $13,089.81, torej je bilo za $353.75 čistega prebitka čisto društveno premoženje 31. decembrom, 1923, je zna Šalo $6062.23, pač lepa svota Navzlic takemu premoženju je vrlo društvo sv. Vida pristopilo že 1. decembra minulega leta Centralni bolniški oddelek Nadzornikom, oziroma bolniš kim obiskovalcem za 3 mesece je bil izvoljen br. Josip Ogrin društvena zdravnika sta Dr James Seliškar in Dr. M. J Oman. Že proti sklepu seje je predsednik, brat Sterniša predstavil društvenikom tri navzoče glavne odbornike K. S. K. J. ki so bili prisotni in sicer: glav nega predsednika, br. A. Grdina, nadzornika, br. John Zu licha in urednika "Glasila," br. Ivan Zupan-a. Povdarjal je. da je baš društvo sv. Vida letos doseglo ta izvanredno čast, da šteje kar tri glavne uradnike K. S. K. J. v svojem krogu. Vsi trije označeni glavni uradniki so se nato odzvali s primernim nagovorom. Urednik "Glasila" je bodril člane, da naj letos k 80 letnici društva in Jednote skušajo število članstva pomnožiti nad 500, da bo imelo to društvo prvenstvo v številu članov odraslega oddel ka. To bo sedaj prav lahko doseči, ker je društvo sv. Vida v centralnem bolniškem oddelku. Sentvidčani, torej na noge! .».*--' Zimski izlet pevskega društva "Lira." Na povabilo uglednega rojaka Jos. Cimpermana, znanega farmerja v West Park, O., se je v nedeljo popoldne k njemu na obisk peljalo 12 pevcev in pevk katoliškega pevskega društva "Lira,$ pod vodstvom predsednika A. Grdina in pe-vovodje Srnovršnika. "Lira-ši" so to pot pokazali, da se ne bojijo najhujšega mraza, ka-koršen je bil omenjeni dan, 10 3topinj pod ničlo! Pri Cimper-manovih so bili vsi pogoščeni z okusno večerjo. Naravno, da se je čula pri tej priliki tudi naša lepa slovenska pesem in tudi govornikov ni manjkalo. Ta sestanek je bil važnega po-mena, kojega se je vdeležilo še več drugih vnetih rojakov iz West Parka v svrho ustanovitve nove slovenske fare. Shod so počastili s svojim obiskom tudi trije duhovniki, Rev. Po-nikvar, Rev. Virant in Rev. Hy-lan, ki so bodrili vnete rojake iz West Parka, da naj gredo složno na delo v svrho dosege zaželjenega cilja. Našim za-padnim sosedom želimo pri tem največ uspeha in božjega blagoslova! Pozor, prijatelji našega lista! V predzadnji "Ameriški Domovini" je bilo na prvi strani poročano, da so v uradu "Ameriške Domovine," na 6117 St. Clair Ave. naprodaj tudi posamezne številke "Glasila" K. S. K. Jednote, en iztis velja I centov. Kdor izmed rojakov aH rojakinj, živečih v Clevelandu bi se rad na naš list (Glasilo) naročil, to lahko v upravništvu na mo na današnji uredniški članek "Svoji k svojimi*' ki je v prvi vrsti posvečen vam. 4'Gla silo," dasiravno še kot novinec v tej naselbini, bo vedno skušalo po svoji najboljši moči Širiti idejo tega lepega gesla, ^ar smatramo za našo važno dolžnost. Pri tej priliki se pa tudi vsfem clevelandskim slovenskim trgovcem in obrtnikom toplo priporočamo za njih cenjeno naklonjenost tudi našemu listu, ki je največji slovenski tednik v Zedinjenih Državah, broječ 13,5po naročnikov in nad 20,000 čitateljev. V Clevelandu samem imamo okrog 2000 naročnikov. Svoji k svojim! Za cene in podrobnosti lahko pišete ali vprašate upravni-Štvo "Glasila," 6117 St. Clair Ave., telefon Randolph 7501. Plesna veselica društva Marije Magdalene. Na zadnji seji društva Marije Magdalene, št 162 K. S. K. Jednote je bilo sklenjeno prirediti veliko plesno veselico zadnjo nedeljo tekočega meseca <27. januarja), v Knausovi dvorani. Več o tem prihodnjič. šentklairski paberki. (Piše urednik) Naši slovenski trgovci v Clevelandu so napram svojim odjemalcem zelo uljudni in liberalni ker pri računu ne gledajo dosti za par centov čez dolar. Ako znaša račun $1.03, naredijo kar "glih za glih", oziroma nočejo vzeti onih 3 centov. To delajo menda zaradi tega, ker se nočejo ukvarjati z bakrenim drobižem, in ker so jim srebrni in papirnati dolarčki ljubši. — Radoveden, sem, če bi kje kupil za $103.00 blaga, če bi tudi računali glih za glih?" s x Ne samo naši slovenski tr-govci, ampak tudi naši slovenski možički so napram svojim ženam zelo uljudni. Na Silvestrov dan predpoldne sem čul neko mlado ženo, ki je šla v mesnico ter je doma na stopnicah svojemu mlademu možu sledeče velela: "Frank, nalupi ene štiri krompirčke in pristavi jih na peč za kosilo; jaz grem pa po "steak" v mesnico." — Jeli naš Frank to pove Ije izvršil, ali ne, tega Vam ne morem povedati. * Lupiti krompir za kosilo ni ravno posebna težava; bolj nerodno je pa za one može, ki morajo ob sobotah namesto že ne stopnice ribati, ob pondelj-kih zvečer "žehtati" in prati, torek pa perilo likati. —r Pri tem delu mu žena prinese iz kleti "bufalco" Ohiočana, da za pri "žehtanju" počasi "ieh ta". — Znat se mora! hem Mervarjevem Tonetu mojstru to izdelovalcu harrno nik. Ogledal se* si prktej pri lite njegovo delavnico, kjer je polno že dovršenih "akvizbkks ia tudi nedovršenih, Tone mi je rekfel, d$ ima tolike naroči da bo dobil kar dva pontaga-Ča iz star« domovine. Njegove lične harmonike so me v resnici tako mikaie, da bi si tudi jaz rad izbral eno. — Kdo bo pa igral nanjo, če se na take "iti me" ter base ne zastopim? Ko bo dovršena prva elektri čna harmonika, si jo morda na ročim. • Ne samo odrasli rojaki Clevelandu, ampak tudi mla dina se zelo zanima za našo Starokrajsko narodno godbo na harmoniko. Ravno isti dan opodne sem naletel na naši St. Clair cesti komaj devet let starega slovenskega dečka, ki jo je ponosno dalje korakal malo "skvizbakso" v rokah; njemu je sledila cela kopica otrok. Ta* mladi mojster je igral gotovo vsem znano pesem "Ti Marjanca, ti Marjan-ca!"—čez leta bo ta igralec morda posekal še znanepa prof. Petra A. v Jolietu? Pri nas v CleVelandu občfi-jejo mlade Slovenke doma s stariši najrajši v materinem jeziku. Po dolgem študiran ju sem končno dognal vzrok tega, čemu nočejo naše mladenke svojih mater učiti angleščine. Stvar je morda tale: Dekleta ne "glajhajo", da bi njih mati umela angleščino ko se na obisku s svojim izvoljencem doma v angleščini pogovarjajo, kam pojdejo na ples. Poleg Ribničahov, Ljubi jan čanov, Potočknov in Zužem berčakov imamo v Clevelandu tudi nekaj rojakov iz Kostanjevice. Ti domačini so tako ponosni na svoj rojstni kraj, da VŽivajo najrajši njim najljubšo okusno domačo jed— kostanj, bodisi že pečen, ali kuhan. Niso si vsled tega zastonj zaslužili lepega imena Kostanjčani! Kdo so "Kislo-zelarji" in "Fižolarji", tega vam za danes še ne povem. Po dolgem iskanju sem kon čno pronašel, da ima v zalogi najboljše suhe kranjske kloba-sce naša znana Modičeva ma ma na St. Clair in 62. cesti. Iste pa niso na prodaj nikomur in za noben denar. Recepta, kakor se tako ifine klobase izdeluje, tudi ni mogoče izvedeti. s ♦ Na novega leta dan zgodaj zjutraj sta jo dva nočna slovenska slavčka korakala po naš znani Sonna Ave. Dasiravno je padal tedaj v resnici sneg, sta jo v duetu zakrožila: "Je pa davi slanca pala" — Iz tega petja sem toraj spoznal, da so nočni pevci okrog Bonna Ave. bolj sentimentalni in zaljubljeni, med tem ko so taki pevci v bli šini G less A*e. bolj prijatelji krasne narav«. — Pisal sem i«, kako sem ondi nekoč č«i dva taka slavčka, ko sta v hripavem duetu pela znano gorenjsko pesem" Po jezeru bliz' Triglava" — Vsak po svojem! * Dasiravno imajo v Clevelandu vsakovrstno importirano robo, si nisem doslej mogel omisliti kakega starokrajskega pipca. — Danes ga pa že imam na pisalni mizi. Dobil sem ga zadnjič na obisku v "ftpicburgu, Penslovenija". Ko sva se na Silvestrov dan popoldne z br. G. peljala proti naši občeznani pittsburški metropoli, je bilo pravo spomladansko vreme. Se nikdar pred nisem videl, da se na ta dan še živina na prostem pase, kot ono popoldne. V Ameriki je vse mogoče! — Vse drugačno vreme je pa bilo naslednji dan. Ko sem se peljal domov, je bila vsa narava pokrita s snegom. Kolika izpremem-ba! ČLANEK 48. —S. ODSTAVITEV OTROKA. V splošnem rečeno, mora biti otrok odstavljen med devetim in štirinajstim mesecem. V gotovih slučajih je pa treba otroka prej odstaviti kot v devetem mesecu. Če materi zmanjka mlpka, ga mora na vsak način prej odstaviti. Na to razdobje ima včasih tudi vreme vpliv. Ni priporočljivo odstaviti ali od-ttavljati tekom vričih dni, seveda, če to ni absolutno potrebno. Odstavljajte otroka počasi. To je veliko bolj lahko za otroka, da se počasi privadi druge hrane. Kako zrnato jed ali kak kraker mu dajte med'tem, da ga boste lažje odstavili. Zapomnite si, da otrok ne more do osemnajstega ali dvajsetega meseca prebavljati jedi, v katerih je škrob. Take hrane mu ne lajate. Krompir, fižol in druga taka hrana vsebuje dosti škroba in vsledte-ga je ne dajajte otroku. Predno začnete odstavljati otroka, je najboljše, da vprašajte zdravnika za svet. On ve, katera hrana je najboljša za takega otroka, in vam bo povedal. kaj mu dajajte jesti. Najnapornejša doba za mater je takrat, ko začne deklica odraščati. To je najbolj nevarno razdobje v dekličjem življenju. To je čas, ko je ves njen du-Sevni nazor v posebnem tvorbnem stanju ter ima svoj temelj v dušeslovni kriz:. To je čas, ko ima njmo zdravje ahko življenske posledice. Zdravje deklice v tem razdobju je istotako tudi problem matere. Vsaka mati se mora baviti i njim. Skrbeti mora za zdravje in moč svoje mlade hčere v namenu, da ji varno pomaga skozi težavno razdobje. Brez zadostne pravilne hrane se ne more sistem naraščujpoče deklicc uspešno upirati zahtevam narave, ki jih stavi v tem staftju. Taki otroci naj dobe dvakrat na dan Eagle Mleko razen svoje .redne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle Mleka s fi čaše mrzle vode. Rajše ga pijejo z ginger-aelom, gzrozdnim sokom v tem času—ali mogoče pozneje. Čitajte te članke skrbno vsak teden *ter jih imejte za bodočo uporabo. Naša znana alner. LJubljana je postala dne 4* t. m- v resnici "bela" vsled snežhe odeje. Le korajžo ln pogum! čez 5 mesecev bomo pa itaeli lepše vreme, ko bo zopet Vse zeleno. e. j' Nedavno izgubljeno in pogrešane halo '*pelo" stao končno izsledili in našli tukaj v Clevelanda; prešla je semkaj svojim Izvoljenem Mikom C.—V prihodnji številki se bo *opet oglasila. ZAHVALA. Mr. Anton Mervar, izdelovalec harmonik 6921 St. Clair Ave. Cleveland, O. Cenjeni rojak:— Vam sporočam, da smo prejeli harmoniko, katera se do-pade meni in naročniku, ter je zadovoljen z glasom in z delom, vsled česar vas priporočamo igralcem harmonik po celi Ameriki, ter^jim svetujemo, da bi si naročili vašega izdelka harmoniko, ker je v resnici dobro in trpežno delo; zatorej se vam priporočamo še nadalje. Kar se tiče kovčeka, če ga bo naročnik zahteval, vam bom že pisal; tukaj Valu pošiljam denar. Koledar sem prejel; lepa vam hvala, in vam voščimo uspešno novo leto, da bi imeli obilo dela in naročnikov. Prosim vas, da bi dali to zahvalo v list, kojega ste vi naročnik, da vas toplo priporočamo rojakom. Z isknyiim pozdravom Frank Koreltz in Peter Bukovec. Boh Air, Pa. dne 27. dec. 1923. (Advertis,) , . , Vsled povabila sem se mudil poleg tega je,prestopilo tudi j trgovce in obrtnike opozarja- nakaj dni nazaj pri našem «na- POZOR VRHNIČANI! Kdor namerava iti v stari kraj in ondi kaj sveta nakupiti, ima sedaj lepo priložnost za to. Jaz, spodaj podpisani, po domače Urbanov iz Hriba na Vrhniki imam naprodaj kos zemljišča za 6 mernikov setve na Stari.šrangi; gozd meri čez 6 j oho v, na stari cesti so same smreke in hoje; ena velika loža in tri majhne, in tri kose gmajne; en srednji laz j- t ^ , inm Novi cesti (Sveč hrib) in di l^?*?1**0*- ž€ml* en mernik setve v tlj^H ki N«*ličevem "prug". mT^II' °n },*ddler' a,i P* V8ak kos posebej. Kdor *** aledeče po- hoče o tem več pojasn la, naj »■Jal: "H4II0 naja jabiika, aajs »ajs čebula," itd. ! Kupit« piše na naslov: krompir, Frank Reven, P. O. Box 211, Richmondville, N. Y. GLASILO" fe. S. K. JEgNjft^E, 9. JANUARJA, 1924 Ustanovljen« v Jolietu, 111, dne 2. aprila 1804. Inkorporirana v Joliet«, drfcvi Illinois, dne 12. Januarja, 1898. glavni n. chicago st„ jolift, ill. solvektnost k. s. k. j. znaša 100.36% Od ustanovitve do 1. decembra 1023 znaia skupna izplačana podpora $2,280,995.00. . J , . GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East r Franjo Toplak. Župnik v ^amečah Anton Kulner je stopil v kartuzijanski red v Ple-^rjih in za provizorja jc ime-lovan kaplan iz Starega trga '^sner. Frankolovo je dobil mošnji provizor Venceslav ^h, ki je bil dosedaj kaplan v ?iji. Vsaka italijanska jaderni-:a, ki pride v Dalmacijo po les, pripelje s seboj riž, moko in drugo blago, ki ga v Dalmaciji z lahkoto spravi v denar. Ni čuda, da se Italija tako krčevito trudi, da spravi tudi reško luko trajno v svoje roke. Ocebna vest. Za knezonad-škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan župnik v Slavini na Notranjskem, g. Luka Smolnikar. 11 stotov razstreliv ukradli. Na križišču pri Nabrežini so orožniki ustavili tovorni avtomobil, na katerem so našli 11 stotov razstreliv. Razstreliva so bila ukradena v n,ekem vojaškem skladišču. Nevarno blago so zaplenili, spremljevalce pa zaprli. Napad v Kobaridu« Dne 11. tanju. Kot duhovna pomo-1 novembra zvečer ka za ev. Trojico v Halozah Kobaridu brez • imenovana bivši kutat Mla rin Nt '.rah. Fasič«. * civilna liate. Držaji proračun določa za ministr-*:ega predsednika Nikolo Pa-iča tajni dispozicijski fond v znesku 2in pol milijona zlatih dinarjev ali 180 milijonov so fašisti v najmanjšega povoda na ulici napadli in pretepli trgovca Stresa, učitelja šturma in nekega gospoda iz Jugoslavije, ki je prišel v Kobarid obiskal svoje sorodnike. Šolske razmere v Kringi. V Kringi je šolska oblast poitali-jančila oba razreda. Prejšnje kron. Od te vsote ni treba Pa-šiču dajati nobenega obračuna. S temi milijoni lahko razpolaga. kakor ce mu poljubi. Nihče mu nič ne more, če bi ta denar porabil čisto za sebe. 180 milijonov kron je prav čedna vsota in bi se ž njo lahko preživelo okoli 2500 državnih uradnikov. Divjačina v Sloveniji. Iz zanimive lovske statistike povzamemo, da se je v Sloveniji leta 1922 ustrelilo: 15-.522 zajcev, 2292 srn, 34 jelenov, 350 divjih koz, 5 medvedov, 5 volkov, .2 divjih prešičev, 353 jazbe-2V, 1349 lisic 236 kan, 40 vi-ir, 3497 veveric, 15.200 vran srak, 200 sov, 2 orla, 180 .ivjih petelinov, 59 ruševcev, 346 fazanov, 3196 jerebic, 1505 prepelic in 2213 jastrebov. Smrtna kosa. Umrl je dne 12. decembra v Potulah pri Colju v 77. letu starosti posestnik g. Anton Božič, oče odvetnika dr. Antona Božiča In rgovcev Božičev v Celju. Sam narodnjak in kremenit značaj, je vzgojil tudi svje sinove in hčere vzorno ter dal svojemu narodu izbome. delavce na narodnem in gospodarskem polju: Naj počiva v miru, cenjeni rodbini pa naše sožalje.—V št Petru v Savinski dolini je umrl veleposestnik g. Josip \enko. Svojčas je bil politično i gospodarsko delaven ter je stopal svoj okraj ludi v de-elrcm zboru štajerskem.—V iljski javni bolnici je umrl 10. ecembra g. Hugo Watzlawek; >če bivšega novinarja Riharda Vatzlaweka. N. v. m. p. PRIMORSKE NOVICE. -iolgoletne, zaslužno učitelj-3tvo je moralo oditi, namesto tega sta prišla italijanski uči-:elj in učiteljica, ki še v šoli sporazumevata z otroci samo s pomočjo znamenj, kakor to delajo mutci med seboj« Tudi verouk bi se moral vršiti na ta lačin — ako bi duhovnik ne poznal svoje dolžnosti. Otroci tudi'med seboj v šoli ne smejo spregovoriti nobene hrvatske besede. Umljivo, da ob takih razmerah šola ne izvaja na mladino namanjše privlačnosti. Postopanje z duhovščino. "Edinost" poroča: "Župnik Vrbka, po rodu Čeh, je služboval v Istri 34 let. Zadnje čase je župnikoval v Lanišču. Sedaj pa se mora seliti, kakor toliki drugi. 13. t. m. se je hotel odpeljati v Trst, da izroči spise ordinarijatu. Vstopil je na vlak na postaji v Buzetu, pa so ga orožniki aretirali baje zato, ker ga morajo iz njegovega bivališča, iz Lanišča, spraviti preko meje. Zdi se, da so orožniki iz Lupoglave v tem zmi-clu brzojavili onim v fiuzet. Tirali so ga nazaj v Lupoglavo, no da bi bil mogel vzeti iz voza s seboj spise in suknjo!" Naskok na slovensko učiteljsko organizacijo. Gorjanski šolski vodja Aurelio Vittori je započel akcijo za razbitje slovenskega učiteljskega društva. Razposlal je vsem učiteljem sežanskega okraja okrožnico, v kateri jih vabi na vstop v učiteljski sindikat "Eia", ki se je pravkar ustanovil in ima svoj sedež v Gorjanskem. Sindikat da hoče delati za "bratske od-nešaje "med učitelji v okraju, pomagati pri rešitvi šolskih --vprašanj (poitalijapčevanja!) Trst osvaja Dalmacijo. Tr-fin pospeševati gospodarske in- aški italijanski listi z vese- teiese učiteljstva. Lahko si je em beležijo, da je Dalmacija misliti, s kakšnimi sredstvi ob- Čela obnavljati trgovinske delujejo fašisti posamezne uči- oze s Trstom. Dalmacija do- telje, da jih pridobe za fašisti- danes vso potrebščino mo- čni sindikat. Le tako se da Trsta in ne iz Banata. To M naravno, če pomislimo, i L; Prsta naročeno bla-atl. ugodne pomorske o lajkasneje v 48 urah, a anata komaj v dobrem me-. Umljivo je, da mora biti jo iz Trsta tudi znatno ce- umeti, da so okrožnico podpisali že tudi nekateri slovenski učitelji, in sicer Ferdinand Kenda, Ivan Kosmina, Ivan Pibernik in Fran ščuka. 80 letnica msgr. Kosca. Te dni je obhajal častitljivi stolni Školastik v Trstu msgr. Fran je nego iz Banata. Zato se Kosec svojo 80 letnico. V svo- čuditi, pravijo tržaški listi, ia začenja Trst znova osvajati alnu.tinski trg in so vsa zna-:cnja po tem, da si ga popol-oma osvoji. — Tako pomaga jih mladih letih je msgr. Kosec služboval v Istri: v Beršecu, Klani in Truškah, nazadnje pa na Katinari pri Tratu. Povsodi se ga ljudstvo še danes hvale-goslovanska Dalmacija "od-jžno spominja. Zelo marljiv je jšenemu Trstu" na noge. A bil msgr. Kosec kot bogoslovni e samo Trst, ampak tudi stara pisatelj; posebno vepko je pi-jlija dela kupčije v Dalma- sal v tržaški škofijski list. Zadnjih 18 let vodi na tržaškem ordinarijatn pregledovanje cerkvenih računov. Dasi je oglušil in je šibkega zdravja, vendar je še vedno veder in bister in neumorno delaven. Njegova dobrota ne pozna med ljudmi nobene razlike, vsakemu enako rad ustreže in pomaga, ako je le v njegovi moči. Bog živi častitljivega starčka še mnogo let! Po nedolžnem zaprti. Svoj čas smo poročali o roparskem napadu na železniškega uradnika, ki se je v spremstvu orožnikov peljal izplačevat železničarje. Rop se je izvršil na progi med St. Petrom v šumi in Žminjem. Orožniki so takrat prijeli Pavla Krajšo iz Kringe in več njegovih sosedov. Po splošnem ljudskem mnenju so bili ti ljudje popolnoma neprizadeti na zločinu in tudi ni bilo proti njim nobenih dokazov. Kljub temu jih je oblast do sedaj, toje celih pet mesecev, držala v zaporu. Sedaj končno se je, tudi preiskovalno sodišče prepričalo o njihovi nedolžnosti in jih izpustilo. Seveda jim> pa gorja in škode, ki so jo pretrpeli, nihče ne povrne. S Sv. Gore pri Gorici. Dne 11. nov. zjutraj ob pol 7. je v tukajšnji samostan udarila strela, raztrgala strelovodno žico, šinila v cerkev (kapelo), v samostansko kuhinjo ter v celico enega izmed bratov laji-kov, razkopala na več mestih zidovje, razdrobila veliko šip na oknih ter slednjič smuknila v hlev, kjer je ubila eno mulo (vredno 2500 lir) in psa, prizanesla pa dvema hlapcema, ki sta bila tedaj v hlevu. V kapeli, kjer je g. župnik od Sv. Križa pri Trstu ravno začel pridigo, je povzročila strela silno paniko in zmedo med romarji, Jih več vrgla na tla ter jim občutno pretresla ude. -o VZROK NALEZLJIVIH BOLEZNI. Vsakdo živa snov, bodisi1 živalska ali rastlinska, je sestavljena iz stanic ali celic. Te stanice so tako drobne, da jih moremo razločevati le s pomočjo mogočnega mikroskopa ali drobnogleda, potom katerega vidimo predmete stoterokrat večje. Staniča je sestavljena iz snovi, takozvane protoplazme, in tvori podlago vsega življenja. Vsaka stanlca živi svoje posebno življenje; ona živi za nekaj časa, se pomnažuje in umre. Da živi, potrebuje gotovo količino gorkote, primerno hrano in vlago. Tudi naše telo in vse njegove sestavine niso nič drugega kot mogočna stavba samih stanic. Ravnotako vsa druga živa bitja, kakor tudi rastline. Izmed najnižjih rastlin imamo one, ki obstojajo iz ene same stanice. In ravno vplivu teh rastlinskih stanic ne stanice človeškega ali živalskega telesa je pripisati vse nalezljive bolezni. Te rastlinske stanice zovemo klice ali bakterije. Nikakor pa ne smemo misliti, da so vse bakterije provzročitelji-cc nalezljivih bolezni. Narobe, jako mnogo izmed njih so naše dobrotnice, druge niso ni koristne ni škodljive in le razmeroma majhna skupina izmed njih provzroča bolezni, ako prodrejo v naše telo. Razun teh rastlinskih 'stanic je tudi nekaj malo stičnih živalskih stanic, ki so vzrok nalezljivih bolezni. , Za nestrokovnjaka je jako težko poj miti velikost teh irti-kroskopičaih rastlinskih stanic. Klice so tako drobne, da miljo-ni od njih lahko plavajo v kaplji vode, ne da bi trčile druga z drugo. Morda si lažje predstavite velikost bakterije, ako primerjate njeno velikost z ono človeka. Ako bi bakterijo povečali tolikokrat, da bi dosegla velikost pike v tem časopisu, in bi človeka povečali ravno tolikokrat, bi človek do- segel višino 6.300 čevljev. Bakterije so torej premajhne, da bi jih naša čutila utegnila ppaziti, razun ako rabimo mikrpskop, a vendarle jih je vsepovsodi. Klice so na sfenah in na podu hiš, jahajo na prašnih drobtinah v zraku, nahajajo se v naši obleki, v naših ustih in v vseh vodah, .v prsti na površini zemlje in na površini naših teles. Ako koža poči ali je ranjena in rana ni pravilno obvarovana, klice prov-zročujejo, da se koža prisadi. Bakterije se pomnožujejo s tem, da Se enostavno razcepijo v dvoje bakterij. Staniča raste in se podaljša, v sredini se zožuje in ta vdolbina postane ožja in ožja, dokler se ena polovica popolnoma odcepi od druge. Ob ugodnih razmerah se ta delitev stanice utegne izvršiti celo tekom dvajsetih minut. Bakterije, ki nastanejo vsled te delitve, se zopet razceplju-jejo in to pomnoževanje nadaljuje, dokler obstojajo primerne razmere glede hrane, vlage in gorkote. Ena sama bakterija je na tak način v stanu poroditi približno sedemnajst miljonov naslednikov tekom štiriindvajsetih ur. • Bakterije, ki provzročujejo nalezljive bolezni, imajo različne oblike. Nekatere so podobne drobnim kroglicam. Druge imajo obliko palice. Malo izmed njih ima spiralno (svedra-sto) obliko. Klice posameznih bolezni se pa ravnotako razlikujejo med seboj, kot zrna pšenice, koruze ali ječmena; prav lahko jih razločujemo s pomočjo mikroskopa ali drugih procesov v laboratoriju. Koža našega telesa je tako zgrajena, da klice ne morejo prodirati skozi njo v naš sistem. Dokler je koža cela ali ni ranjena, bakterije ne morejo priti v telo. Le prav malo izjem je proti temu pravilu. Ali vse druge odprtine telesa, ki so izpostavljene zraku, so obložene s siuznimj mrenami in te mrene nimajo tako odporne sile, kot zunanja koža. Dejanski nimajo zadbsti odporne sile proti neksterim klicam, da bi preprečile njih napad ali vhod r sistem. Radi tega je potrebno preprečiti, da bakterije pridejo v dotiko s temi mrenami. Ako te dotike ni, ne more nastati nikaka nalezljiva bolezen. Stanice našega telesa posedujejo neko odporno silo proti vplivu bakterij. Navadno, ako gre le za malo bakterij, so naše stanice kos napadajočemu sovražniku in ga vničujejo, predno bi mogel kaj škoditi. Ali ako je preveč teh bakterij ali ako gre za napad nekaterih izredno silnih klic; občuti naše telo posledico te borbe mod stanicami našega telesa in bakterijami: pojavi se bolezen. Lahko se zgodi, da že malo bakterij provzroči škodo, ako smo oslabeli radi kakega vzroka in so naše stanice zgubile odporno silo proti kaki vrsti bakterij. Ako je telo oslabljeno, so klice, ki so prodrle v telo, v stanu pomnoževati se in vsaj začasno premagati odporno silo človeških stanic in tako provzročiti kateresibodi vrsto nalezljivih bolezni. Iz vsega tega postane umevno, zakaj je naša dolžnost, da obvarujemo sebe in druge pred nalezljivimi boleznimi. Preprečite nalezljivih bolezni ni le stvar javnega zdravstva ampak tudi osebne higijene. Vsak posameznik je sebi in družbi dolžan, da živi tako, kakor nauki higijene zapovedujejo. Varujte ae ljudi, ki imajo kako nalezljivo bolezen; ako pa jo sami imate, držite se stran od svojih sosedov. Ubogajte navadna pravila snažnoati in preprečili boste mnogo bolezni doma. Snažnozt, sveži zrak, mnogo solnca, obvarovanje drugih s tem, ga držite robec pred uatmi, ko kihate ali kaš-Ijate, polno počitka potom spanja in paftnja, da ne stavite v usta, kar je v splošni rabi, — vse to vas bo obvarovalo da se gori opisane rastlinske stanice ne razpaeejo v vašem telesu vam v pogubo. ZA NAJE GOSPODINJE. Nove omare izgube svoj neprijetni duh: Deni v skodelico špirita, postavi skodelico radi varnosti v plehasto posodo, to posodo v omaro, prižgi špirit in zapri vrata. — Devaj skoz nekaj dni v omaro lonec ž vrelim mlekom, ki naj stoji čez noč in izriblji notranjost oma-rino z sodo in milom. Mleko ni več za porabo. — Postavi v omaro posodico z jedkim na-tronovmi lugom. — Opomin. Ta lug naredi grde, neizbrisne madeže, kamorkoli kane. — Podkadi omaro z brinjem in lavendeljem in jesihom več dni zaporedoma. Zlatnina in srebrnina se čisti |s špiritom, žaganjem, milom, salmijakom in kredo. Naloži zlatnino v špirit, pusti par ur v njem, potem izbriši z mehkim suhim žaganjem in krtač-co. Pust še par ur v žaganju in odpihni skrbno vsak prah, nato spravi zavito v bombaž. Na-' pravi si milnico iz benečanske-ga mila in mlačne vode, zloži zlatnino za četrt ure v milnico in izkrtači. Tej milnici dodač lahko malo salmijaka in nastrgane krede. Po krtačenju izplakni v mrzli vodi, izbriši z mehkim papirjem in deni na papirju na topel kraj. Zlatnino, ki je motna od vlage, na-maži s čebulo in pusti dve uri tako, potem izbriši z jelenovo kožo ali z mehko rokovico. Zlatnine ne peri nikdar z navadnim milom, ki vsebuje dosti sode, a tudi ne z dišečim milom, ki vsebuje žveplene snovi. Po takem umivanju postane kovina motna. Vrela voda. lug in podobno, ni za dragulje, biseri izgube svoj svit in tudi popokajo. Pri umivanju obraza in ra-tu, rok. snemi vselej dragulje, vedno močenje škoduje njih lesku, na mokroto se prime prah in nazadnje počrni vse. Kdor ima ponarejene bisere ali karane, jih mora varovati še posebno moče, ker izgube ves lesk, ako se zmoči na ozadju prilepljeni papir ali pop. Vobče je^treba snemati vsak tak lišp zvečer, ga obrisati prav rahloma in spraviti. Dragulje, kateri se nosijo je ob posebnih prilikah, je treba takoj očediti in spraviti v njihove zavoje. Vsak dragulj izgubi nekaj leska, če je vedno na svetlem in vsak kamen zase ima svoj prav; izskušen zlatar pove, kako je treba ravnati s tem ali onim kamenjem. -o- Prišel bo dan, ko bo pridevek kristjan, častni pridevek in pečat plemstva. Jaz sem krščanrki človek, pomeni: jaz sem rimski državljan. Kdor bo še upal imenovati se pogan ali ateist, ta bo bedak ali staro-indijski osel, staromodni reak-cijonar. Če pade kdo izmed bogabo-ječih, tedaj spet vstane, se osn^ži in gre dalje; brezbož- než pa obleži v umazanosti. * Kristjan sem, to se pravi: Jaz sem plemenitaš, »prištevam še k višjemu razredu. Poznamo zajedavce, zoprne, prazne ljudi, ki ne morejo živeti na svoji korenini, temveč morajo sedeti na drevesu koga drugega. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v. zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. Šli East C. St. Pueblo, Colo. K OBLETNICI SMRTI REV. SOJARJA. Včeraj, dne 8. januarja je minulo leto dni odkar je do- { spela iz Pittsburgha, Pa. v razne slovenske naselbine žalostna brzojavna vest, da je ondi po kratki bolezni umrl splošno znani župnik Rev. Anton Sojar. Ob 4:50 popoldne j mu je angel smrti v neki bolni- j šnici za vedno zatisnil oči. Tem povodom smo mu lansko leto tudi v št. 2 "Glasila" na prvi strani v spomin priobčili bolj obširno posmrtnico z njegovo zadnjo sliko; ob prvi obletnici njegove smrti naj mu pa služijo sledeče skromne vrstice v trajen spomin kot biv-: šemu sotrudniku našega lista, bivšemu članu in naklonjencu* naše Jednote in osebnemu prijatelju* urednika "Glasila". "Father Sojar! čez 3 dni bo poteklo leto, ko smo Vas polo- j žili v črno mrzlo grudo na slovenskem pokopališču vJolietu, 111. tja, kamor ste si želeli še tedaj, ko ste stopali po trnjevi poti naše solzne doline. Zadnjič sva si segla v roke v žup-nišču pri Rev. Plevniku, ko ste odhajali v Pittsburgh. Te-1 laj bi si ne bil nikdar mislil, la Vam bom tatfo kmalu zrl -»oslednjič v mrtvaški obraz pred oltarjem cerkve sv. Jožefa tudi v Jolietu. še sanjalo ae mi ni, da Vam bomo tako kmalu ob odprtem grobu peli lagrobnico "Jamica tiha—". Nedavno sem se mudil rtied prijaznimi rojaki v Pitts*-burghu, Pa.—O, ko ko bi Vi /edeli, kako tamošnji Slovenci te danes za Vami žalujejo, ko, ;te nekaj mesecev začasno med njimi pastirovali. Gotovo ie bodo prve obletnice Vaše lepričakovane smrt goreče j opominjali v pobožnih molitvah, kakor se Vas tudi jaz ;pominjam. Kot vnetemu prijatelju .naših slovenskih rož in zelenja jem Vam lansko spomlad na ?rob zasadil med drugimi cvetkami tudi nekaj rdečih kranjskih nagelnov in rožmarina, ki so celo poletje cveli in duhteli lad Vašo glavo, če Vam že v življenju niso bile poti okrašene z rožami, — naj krasijo vsaj Vaš grob v poletnem ča-;u. — Ne bojte se, ko se bo pojavila zopet zelena vigred, in ko se bodo zopet oglasili skrjar.čki, tedaj bodo one rože na Vašem grobu zopet pognale in cvele; za to je vse preskrbljeno, dasiravno sem da- { nes daleč od Vašega zadnjega in večnega počivališča. Taka je naša usoda, koji se ne more nihče ukloniti; ne kralji, ne cesarji, ne milijonarji, ne berači. Kruta smrt Vas je iztrgala iz rok ljubljencev in številnih prijateljev, ko ste doživeli komaj 41 pomladi. Tako kmalu! V resnici.—dolgost življenja našega je kratka!— Še vedno se Vas živo spominjam ko sva v uradu ali pri Vas skupaj kramljala." Dajali ste mi razne lepe nasvete kot skušen in praktičen človek, mož in duhovnik. Oba sva bila večna potnika. Vi ste že prestali najtežji in največji problem člpveškega življenja —smrt; mene pa še čaka. — Ker sem prepričan, da Vam je Vaš Učenik in Stvarnik določil Svoje plačilo za ves Vaš trud in delovanje v Vinogradu Gospodovem in za vse Vaše prestano gorje, radi tega Vas v imenu številnih Vaših še živečih prijateljev prosim: Spominjajte se nas v sv. raju v molitvi pri Bogu, kakor se Vas bomo mi vedno spominjali. — Iv. Zupan. Popolnoma nepravilno je zahtevati od otroka popolnost.. Starši in učitelji pa zahtevajo popolno ppslušnost, popolno pridnost, popolno znanje naloge. To je bedasto. Hripavost in kafelj sta ztlo neprijetna simptoma. Ds preprečite teij« postjsdics vzsmits Severa'« ^ Cough Babam, ki prinaia zaželeno in hitro pomoč. I maj te ga pri roki v bili za rimske mecece. Cena 26 in 50 centor. Vpraiajte po lekarnah. Ssrero* Almanah m toto 1024 je natisnjen. Dobe se po t«eh lekarnah zastonj, ali piiits nam. W. F. StVk RA CO-CE3AK RAFIOS, IOWA Tivoli Studio Edini poljsko-slovraski fotogrsftten atelje v Jolietu, IIL JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St. Joliet, IU. TELEFON 5617 Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer. Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V i»lo-gi imamo tudi lepe okviri«. Pijte torkrfa zvečer KO PRIHAJA ZIMA Bolgarski zeliščni čaj je prava zdravilna tonika, katero rabite, da vam čisti vaft sistem. V resnici ni boljšega zdravila za odpravo prehlada, kakor je ta čaj. Skuhajte Skodelico teh redkih želiič in pijte čaj predno greste spat; to vam bo dosti odpomagalo ter naglo pregnalo 'napad kake bolezni. Vsakdo ' ravna previdno, če ima ikatljo Bolgarskega čaja vedno pri rokah, tudi če istega ne rabi. Že navaden prehlad se lahko razvije v pljučnico. Izboljšajte si svojo kri.. Držite svoj sistem utrjen. Ne odlašajte preveč; zglasite jc pri lekarnarju. Opomba: V krajih, kjer ni lekarn, vam jaz z veseljem dopošljem po poŠti priporočeno eno veliko družinsko škatljo iz $1*25 ali 3 za $3.15 ali 6 . za $5.25>. Naslov: H. H. Vort Schlick. President Marvel Products Company, 47 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. NEPOTREBEN STROŠEK 20 MILJONOV DOLARJEV. Sedanje črkovanje v angleš- j kem jeziku kedar pišemo "Bought" namesto "bot," "though"' namesto "tho,*" itd. poveča naše tiskovne stroške po nepot^bnem za $20,000,-000 na lefjp. Toda koliko več denarja*se po nepotrebnem zapravi, ker ne nepreprečimo bolezni in plačujemo visoke svote za komplicirane preskripcije? Srečen tisti, ki ne daje prilike začetku bolezni. Gospa A. Batora, 781 3rd Ave., New York nam piše z dne 12. nov.: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je neprecenljivo za revnejše sloje. Poskusila sem ga pred tridesetimi leti in od tedaj ga rabim v popolnem redu. Istega često priporočam ljudem, ki trpe na želodčnih neredih." Mr. Jože Mavrovich, Detroit, Mich., nam piše z dne II. dec.: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je veliko boljše od drugih zdravil. Rabim ga nad 14 let in to-lahko priobčite v vseh časopisih." Zadovoljni odjemalci so ponos. Joseph Triner Companije, Chicago, III. Poskusite tudi Trinerjev Liniment, ki daje hitro odpo-moč revmatičnim in nevralgič-nim bolečinam, in Trinerjev Cough Sedative. fe se dobe v vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. (Advertisement) PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO . je zopet odprto. Pilite meni da Vsa naredim pravilne in dobra proinje č* oseba ne pride povrnea denar. N« odlagajte da at bo kvota zopet iičrpsna. MATIJA SKENDER javni sa Ameriko in stari lcraj 5227 Butler SC Pittsburgh, Pa. štiri leta v ruskem glasite oni, kateri jih mislite dobiti po pošti, ali pa poslati svojcem, domačini v Clevelandu pa se požurite bolj zadnje dneve t. m., ker vsi jih dobite gotovo. Društva K. j3. K. Jednote, katera imate dvorane za društvene seje, pošljite mi znamko za pošiljatev, 5 centov, vam jih podarim brezplačno, drugače pa stanejo vsaki 35 centov za one izven Clevelanda. ;; Pišite na ANTON GRDINA, 1053 E. 62d St. Cleveland, O. (Advt.) Al I feožetekaj r\Lii posebej zaslužiti? Ženske lahko zaslužijo od $(S.00 io 25.00 na teden, ako v prostem iasn delajo razne predmete iz koral fkoravd) n. pr. ovratne priveske, denarnice, priveske k uram, pasove, i>razlete itd. To se lahko dale z ntšo Simpta Beadwork A Utrnit U čutili se boste, kako le-F pe stvari lahko doma izde-Sf lujete. Ti predmeti so kra-- ,sna darila za vsako priliko: A^h lahko se jih tudi povsod proda z lepim dobičkom. '* v Naša Simplex priprava i^H je povsem dovršena; vse- jM|jpW buje tkalen strojček z že '"^J^H zadetim delom; ftivante, zaPonke» 'n mnogo, razao- lOglfl barvnih koravd, da se nat- \ ka lahko več predmetov. CENA SAMO $1.98 V^fVT' (Naprej plač.no) Denar Vam radi povrnemo, če ne boste s tem blagom zadovoljni. Pošljite nam 20c. v znamkah, ali srebru z naročilom, ostanek boste pa plačali 3fi prejemu. Ako nam pošljete ves znesek skupaj z naročilom, vam dopo&ljemo tavitek posebnih šivank za to delo-zsstonj. Pošljite naročilo danes. tudi za*vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, da se obrnete -'na svoj domači zavod, kjer bodo Va3i nalogi najvestnejše ih najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in nosijo 4% obresti, ako jih naložite pri nas na < . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT." CJlede denarnih pošUjatev, potovanja v domovino, dopre-me oseb iz domovine, izstavljanja "affidavitov", pooblastila i. t. d. posluži Vas *naš zavod ceno, brzo in solidno. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New Ycrk, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. 1246 N. Lincoln St. I> CHICAGO, ILLINOIS Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je za moške in ženske lase. od katere tako} prenehajo lasje odpadaU in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica ' stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pogljem zastonj. Jacob VVahčič 1434 E. 82. Str. CLEVELAND, OHIO. Established 1857 t rzrk * nasa banka vam nudi yjm i dvojno korist. |j^f JI -Prvič: —- Vsled vašega uspeha »in i^^^V blagostanja boste osebno za in te re- E^H I strani. Ta banka se vam bo izkaza-^^^J la za pravega prijatelja v sili in prijatelja v dejanju. DrugičL: — Od naloženega denarja boste prejeli $3% naraatlih obresti. Čemu torej ne otvorite hranilnega računa v naši banki? Mi radi sprejemamo bpdi si že velike, ali — male vloge; vsem cenjenim strankam posvečamo največ pozornosti v našem poslovanju. IMAM NA ZALOGI PRAVE tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi chromatične z 12 basi ter kovče- ke za harmonike. • A loj s skulj, 323 Epsilon PI, BrookIyn, N. Y. DOMAČA ZDRAVILA Premoženje te banke znaša $12.000.000.00 V zalogi imam jedilne dišave, Knajpcvo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisala ^vsaka rastlina za kaj se rabi. Suho crrozdje in drugi sadeži. Malo, črno grško grozdje, baksa 50 funtov ......................56.50 Muškatel grozdje, baksa 50 funtov —..............................$5.25 Črno grozdje, telo debele jagode baksa 50 funtov ...........$5.25 Fige v krancehtih, baksa 110 funtov _____________________.$11.- Brinjcvc jagode, vreča 130 fun-. tov .................................$6.50 Blago pošiljam poštnine prosto, samo pri suhih sadežih ni Ex-press vračuajen. MATH. PEZDIR Boz 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y. IA. Gregorich, 505 Elm Street CALUMET, MICH. POPRAVLJAM po nizki ceni KLAVIRJE (PIANO), vsakovrstne gramofone, harmonije in crkvene orgije. Za naklonjenost in naročila se toplo priporočam. ' t SVOJI K SVOJIM! SLIKE XV. KONVENCIJE K. S. K. JEDNOTE. Vsem cenjenim delegatom in delegatinj am minule konvencije, gl. odbornikom, raznim krajevnim društvo in članstvu K. S. K. Jednote uljudno naznanjam. da mi je preostalo še nekaj krasnih slik te konvencije. Kdor se zanima za to sliko in bi jo rad imel, naj mi do-pošlje $1.50, nakar mu jo takoj opošljem po pošti. Z velespoštovanjem, Frank Rožnik, slovenski fotograf in član K. S. K. Jednote. 6214 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Advt.) Lično in poceni! - Cenjefta društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakor&nčkoli vrste tiskovine, obrnite.se vselej na najve-jo slovensko unijsko tiskarno t Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 1 Pri n« ste sigurni, da dobite jako lične tiskovine, po nti-cenah kot drugje ter točno postrežbo. V naši tisk as ni se .. v s ¥ i^mjo*' » . Za srečo! POVEST. Spissl i' f FR. MALOGRAJSKI. PRVO POGLAVJE. Alo v Brazilijo!--Kdo gre z nami? ... Na noge, kdor ima srce! . . . Juhuhu! ... V Brazilijo, v Brazilijo!" Taka se je razlegalo nekega dne meseca kimavca po veliki vasi na Dolenjskem. Moški in ženske, staro in mlado je drvilo h gostilni "pri Hrvatu", katere lastnik je bil neki Majhen. Jedni so šli naravnost v sobo, drugi so ostali zunaj ter gledali skoz okna, kaj se godi notri. V gostilni je bilo že natlačeno ljudij, in oštir Majhen, ki je bil jako postrežen človek in se ni nikomur rad zameril, je bil v veliki zadregi, dasi so mu pomagale žena in dve dekli. Trepalnice so se mu tako hitro zapirale in odpirale, kakor človeku, ki se boji, da bi mu kaj v oči ne padlo, in izpraše-val je v jednomer na vse strani: "Kaj bo drago? . . . Ali je-dno četrtinko, ali pa politr-čka? . . . Vam pa en litrček, kaj ne, ki vas je več skupaj? . . . Kaj pa, jedli boste tudi kaj? . . . Morda malo pečenki-ce in malo salatice? . . . Marijana, daj kruhka sem, daj!" Oštir Majhen je imel to navado, da je rabil same manj-šalne besede, in sic^r celo take, ki pri drugih ljudeh niso v navadi. On na primer ni rekel: "Lahko noč," kadar se je ločil zvečer od kakega gosta, temveč: "Lahko nočko!" kakor govore drugi z otroki. To mu je moralo biti že prirojeno, kar dokazuje najbolj to, da celo na dan, ko je imel toliko posla in bi se bil torej lahko izpozabil, ni predrugačil svoje govorice. . . V gostilni je postajalo čim dalje živahneje, kajti prihajalo je vedno več ljudi. Vsak hip je stopil zopet kdo v gostilno z novico, da gre tudi on v daljno Brazilijo. vedno precej denarja zaslužil, a ravno taka istina, da je večino tega, kar je zaslužil, tudi zapil. Prodal je svoja semena vselej prvi, a izmed semenar-jev j« bil zmeraj zadnji doma. Hodil je zlagoma domu in po-mudil se je vsaki vasi, kjer je vedel za kako dobro gostilno. če ima gospodar take lastnosti, se v današnjih časih na kmetiji težko izhaja. Njegove žene posestvo itak ni biio ni- Ljudij se loti včasih menda koli jedno »™h> a če bi se bil taka bolezen, da jim ne da str- pečal 8 8v°jim rokodelstvom, peti več doma in jih sili, da bi že bili izhaj»»- Toda s gredo za srečo po svetu. In ta ! čevljarski smolo se Luka nik- bolezen je jako nalezljiva. Ko- dar ni mo*el sprijazniti, in ker maj se je lotila jedaega, pa je Je vrh te*a liuh[l vino' ->e šl° premagan od nje tudi že drugi, z nje*ov<> letijo kmalu ra- in tako gre naprej dokler jih kovo Pot' akor»™<> »e ni mogel nima cele vrste v oblasti. Lju- Potožiti, da ne bi imel skrbne dij se polasti neko hrepenenje zene* po neznanem, in srce jim ne da Ta Je prosila in prosila, več miru, dokler se ne vzdig- da naj postane drugačen,J if nej<5 na pot, o kateri mnogo-1 zaman. Izprevidel je pač, da krat niti ne vedo ne, kam jfh dovede. . . Tako se je zgodilo tudi našim vaščanom. Seveda se ta bolezen ni pojavila sama od se- zasluži ženina očitanja, in radi tega se mu je zdelo sitno, poslušati jih. Zato je hodil od tistih dob, ko se je bil oženil, še rajši z doma in obotavljal be. Oni nagon, ki jih je silil z se je zdaj še bolj, kadar ga je doma, je pognal svoje kali v pot vodila proti domu, dokler njih prsih iz raznih vzrokov. nekoč šel in se ni vrnil več... Največ krivo je bilo temu, da BiI Je z°Pet P* Hrvatskem in se je ljudem vzbujala želja po kar od ondod je ženi sporočil, daljnih krajih, prigovarjanje! da gre v Brazilijo. Obljubil ji in podpihovanje nekega nemškega agenta, Majslerja po imenu, ki je iskal tudi v tem kraju žrtev za svoja malovred-na podjetja. Da bi imela njegova prizadevanja več uspeha. je bil, da bode od tamkaj pisal; toda pretekla so tri leta, a od njega ni bilo ne duha ne sluha. Zdaj še le, ravno ko je bil zašel v ta kraj Majsler, je do- Mica Koren. Njen mož Luka se je bil priženil na njen dom. Bil je črevljar, a delo mu ni nikdar posebno dišalo. Nedostajalo mu je za črevljar j a glavne^ lastnosti: bil je slab sedeč. To \ se pravi, bil je slab sedeč, če je bilo treba delati; v gostilni pa ga sedenje nikdar ni utrudilo. Ne da bi bil torej s svojim rokodelstvom sebi in družini služil kruh, je rajši po Hrvatskem prodajal semena raznih zelišč. To mu je še precej neslo, kajti imel je srečo pri prodajanju. Bil je velik človek, pravi orjak po postavi, a vendar ne močan. Vsled nerednega življenja je bil videti bolan. Popolnoma zdrav tudi v resnici ni bil. Njegove prsi, dasi so bile velikanske, niso bile nič prav v dobrem stanu. To je pričalo vedno pokašljevanje, pa tudi njegov votli glas. Kajti če je govoril, se je človeku zdelo, kakor da bi glas prihajal i z kakega soda; tako je odmevalo. Baš radi tega pa je bil njegov glas nenavadno močan, in če je šel s svojo vrečo na hrbtu po sredi kake hrvatske vasi in, ponujajoč repno seme, kričal: "Repe, repe, repe . . ." je bilo slišati, kakor bi grmelo kje od dale^. Tako vsaj so pravili njegovi tovariši, ki so ob jednem trdili, da je njegov mogočni glas vzrok, da ljudje najrajši pri njem kupujejo semena. m ..... ... i Bodi temu že kakorkoli, isti-To se je slisalo malo čudno, . . , . , __. . . - o i u na Jei da je Luka za semena vendar pa jako prisrčno. Sploh _____J____ . ^_______14JI je govoril z odrastlimi tako, poiskal si je pomočnika, in si- bila Mica pismo od njega, cer trgovca Komarja, ki je iz Pisal ni nič posebnega, kaj-sebičnih namenov krepko pod- ti poseben zgovornež Luka piral Majslerja pri njegovem nikdar ni bil. A nekaj se je delu. In čudno! Dasi Komar vedno ponavljalo v pismu, in sicer ni užival posebnega za- sicer: "Draga žena, pridi z upanja pri ljudeh, je zdaj s otroki vred za menoj, ker tu-svojim širokoustnim govoriče-. kaj je dobro!" Pismo je bilo njem premotil vendar marsiko- iz Kuritibe, glavnega mesta gar ter ga pridobil za agentove brazilijanske državice Parana. namene. Mica je bila tega pisma ja- Jako prilično je bilo prišlo ko vesela, kajti akoravno ji je nemškemu agentu in njegove-i moževa lahkomiselnost po-mu slovenskemu pomočniku vzročila marsikatero bridko neko pismo, ki ga je bila pre- uro, jo je veselilo slišati, da ji jela ravno tisti čas, ko sta ona- mož še živf. Vendar pa bi zaT dva pričela svoje delovanje,; radi tega Še bila poslušala mo-od svojega moža posestnika ževega sveta, ki jo je vabil, da malega, zadolženega posestvs, | naj gre za njim. Poznala ga je dobro in vedela je, da njegovim besedam ne gre slepo verjeti. Najbrž bi se bila zadovoljila s tem, da bi mu bila odpisala ter ga naprosila, naj pošlje domu, če je kaj dosti zaslužil, ali pa da naj sam pride domu, ko bi ne bila dala pisma čitati Komarju, in ko bi ne bilo hotelo naključje, da je stopil tisti trenutek agent Majsler v Komarjevo prodajalnico. To pismo je bilo prav kakor voda na agentov mlin. S Komarjevo pomočjo je razširjal zdaj gorostasne stvari o tem, kar je poročal Luka domu, in kmalu se je vedelo povsod, da je Luka bogatin prve vrste. Ta novica se je pripovedovala kmalu tako splošno, da ji je Lukova žena sama verjela, in da ni nič ugovarjala, če ji je kdo častital na taki sreči. Tako j£ prišhft da je dala Mica na agentovo in Komarjevo prigovarjanje svoje posestvo v zakup, in da je sklenila iti z otrokoma za možem . . . To pa je vplivalo zopet na njene sorodnike. Njena popo-Iubrata, Blaž in Jakob, ki sta bila precej mlajša od nje in še nista bila oženjena, sta hotela na vsak način z njo. Ravno tako tudi sestra njenega moža, komaj osemnajst let stara Mlakarjeva TonČika. Ko so tej nekateri odgovarjali, da naj nikar ne gre, ni hotela nič slišati o tem in je trdila v jednomer: "Hočem videti Brazilijo, pa jo hočem!" Radi nje pa se je hotel podati v Brazilijo tudi Dragar-jev Janez. Bil si jo je izbral v svojem srcu za nevesto; zato ni maral, da bi ga bile ločile od nje gore in doline in še široko morje! In tako je šlo naprej. Jeden je zvabil tega, drugi drugega, in krdelo tistih, ki so se odločili na daljno pot in v nedoločno bodočnost, je naraščalo bolj in bolj. Agent in Komar sta bila jako zadovoljna z uspehom svojega prizadevanja, a vendar še nista mirovala. Zlasti Komar, ki je poznal ljudi, je znal postopati premeteno. Če je vedel za koga, ki je bil lakomen na denar, se je podal k njemu ter mu je tako živo opisoval, kako zlahka se obogati v Braziliji, da se mu je vzbudila nepremagljiva želja, poskusiti srečo, in se je moral pridružiti izseljencem. Ali če je bilo Komarju znano, da se v kaki hiši prepirajo, nagovoril je ali gospodarja, ali 3ina, ali kakega drugega člana dotične rodbine, kakor mu ie že bolje kazalo, da naj pusti svoje ter gre v novi svet, kjer bo lahko lepo mirno živel. Različni so bili torej nagibi, vsled katerih so se posamezniki odločili, da gredo v Brazilijo, pri vseh pa se je pogrešala prava previdnost in razumnost. Lahkoverno so zaupali agento-vim besedam, tem bolj, ker jim je obetal, da jih hoče pripeljati baš tja, kjer se nahaja Luka, kateremu gre tako dobro, kakor je pisal. Mnogi so od začetka, ko so se bili zavezali agentu ali njegovemu pomočniku Komarju z besedo, da pojdejo v Brazilijo, pač občutili nekaj kakor strah, ali celo tem je takrat, ko je bilo treba odriniti, prešla bojazen vsled použitega vina, in klicali so poguitipo z drugimi vred: "V Brazilijo! ... V Brazilijo! . . . Alo v Brazilijo 1" Vrvenje in drvenje je postajalo v gostilni tem huje, čim bolj se je bližala ura, ko je bilo treba odriniti . . .Bilo je slišati vpitje in kričanje, jok in smeh . . . Tudi brez zbadanja ni bilo, kakor je že navada pri vinjenih ljudeh. "Kaj, čampa, ti hočeš tudi z nami? . . . Oj ti kost trohne-la ti, kaj ti hodi na misel? . . . Saj ti'že duša uhaja iz telesa! Rajši doma umri, kaj bi hodil umirat v Brazilijo! . . ." Tako se je zadiral mož najboljših let v Že precej postar- nega moža, o katerem bi bil človek res mislil, da ni v posebno zdraVi koži; tako suhoten in prebledel js bil v obraz. Slonel je v jednomer ob komolcu ter nepremično zrl pred se. Ono izzivanje mu ni bilo nič kaj po volji, in čemerno je odgovoril: ' ' "če imaš ti pravico postati bogat, imam jo tudi jaz!" "Ho, ho, ho . . . prav tako, čampa, pravi" zakrohotal se je Komar, ki je bil ravno prišel blizu in je čul te besede. Komar se je sploh smeraj kroho-tal in skoro nikdar ni izprego-voril besede, da bi je ne bil spremljal njegov "ho, ho" ali pa "he, he!" Zlasti če mu je kdo kako tako zabelil, ki mu ni prijala, se je rad zasmejal, da je na ta način zatajil svojo jezo. i- i "Bogati pa postanemo vsi, to je enkrat gotovo! če si je Luka nabral denarja, ki ga tako rad lučka, kaj čaka potem še le nas! -Saj ste slišali* kaj je pisal? šembraj te! To ti mora biti pravi bogatin, ta Luka zdaj!" "I zakaj pa nič domu ne pošlje?" vpraša jeden izmed tistih, ki niso bili namenjeni na pot, in ki so bili manj zaupni. "Ho, ho, čemu neki!" odvrne Komar! "Mar ni pisal po družino, kali? . . . Prav je, da ne pošilja denarja! Se izgubil bi se mu morda na poti. 2ena in otroci pa se ne izgube tako lahko, ho, ho! . . ." "Zakaj pa sam domu ne pride, če ima toliko?" pripomni zopet oni, ki «e ni dal kar tako meni nič, tebi nič vgnati v kozji rog. .t "He, he, kaj mislite, da je neumen?" odvrne Komar, že malo jezen, kajti ugovorov ni rad trpel. > Kadar je bil razjar-jenali nevoljen, se je njegov "ho-ho" navadno izpremenil v "he-he." "Zaka* bi si ne pridobil še več,' ako ima priliko za to t Mi tadi ne bomo kar tako nazaj hodih; kaj ne da 7" dostavi, prd strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone nn svojih bonoih. Naši i^radniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je_ višja od navadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala skrbi. , V vseh denarnih zadevah obrnite se ž zaupanjem do nas. Nai kapital in rezervni sklad znaša več kot I746.00S.P0. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas^G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. ' Q Važtio, pametno in pravilno ANCHO Ali nameravate dobiti rojake v Ameriko? 6426 Jugoslovanov bo letos prišlo v to deželo. Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko. Vse pomike spremljajo naravnost do pafnika družbeni uradniki brez kakega posebnegs doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v iednu kak parnik Cunardove paro-orodne družbe. Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta. ' CUNARD, LINE Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, O ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsa\ dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lata tuje K; S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Kranjske klobase Slavnemu občinstvu toplo priporočam svojo dobro založeno mesnico in grocerijo. Izplačalo se vam bo, če pridete v našo prodajalno in se v tem sami prepričate. V zalogi imamo najboljše sveže in prekajeno meso, domače kranjske klobaee, sveže in prekajeno in okusne krvavice. Poskusite jih samo enkrat, pa jih boste vedno pri nas kupovsli. Naznanjam, da smo dobili celo karo (vagon) najfinejše pšenične moke. GORSICH'S HIGH TEST FLOUR je ime te moke, ki se melje iz najboljše montanske in kanadske pšenice. Dobili smo tudi iz New Yorka novo belo ajdovo moko. Cena pšenične moke: 98 funtov vreča $3.70 24 ft funtov vreča $0.98 49* funtov vreča $1.95 5 funtov vreča $0.27 Ajdova moka: 100 funtov vreča $6.75 50 funtov vreča $3.50 MARTIN GORSICH Slovenska grocerijska trgovina in mesnica 1134 N. Hickory Street Telefon 3301. Joliet, DL ZASTAVE, BANDERA, REGA LI JE in zlate znake za društva ter člano K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Av«. Chicago, Ul. ANTON ZBASNIK Javni notar, 206Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. '■ Pišite ali pridite osebno. ♦ ♦ VABILO ♦ ♦ na igro "DESETI BRAT" (Ljudska igra s petjem v petih delanjih), katero priredi PEVSKO DRUŠTVO "PREŠEREN", DNE 12. DV13. JANUARJA 1924. V SLOVENSKEM DOMU na 5TABUTLEB St Pittsburg, Pa. . 1 ' ------- — _ . — Slovenci in Slovenke v Pittsburghu in okolici se uljudno vsbijo ns to velezsnimivo igro. ZAČETEK OB 7:36 ZVEČER. ODBOR.