A V < l*k»jS " še pogoje. rslužbenei bodo plačevali od avoje mesečne mezde dva iti pol odstotka v penzijski sklad, kar znese okoli tri in trideset odstotkov, ostale odstotke pn plača zvf-zna blagajna. Predloga izgleda, da je samo poizkus za uvedbo penzije, k«ji i nihče ne bo smatral take predlo ge za nekaj dovrAcrtega, ko danes postoje že v drugih državah in pri privatnih družbah boljši penzijski skladi. Washington, D. C. — Ameriška vlada je deloma že priznala provi-zorično vlado v Mehiki in državni department je v oficijelmh stikih s predstavniki najnovejših mehiških revolucionarjev. Felix Torre Diaz, zastopnik začasne vlade, je prevzel mehiško poslaništvo v Washiugtonu v oskrbo. privatni interesi se ne ozirajo na postave KALIFORNIJSKI dOLSKI SVET IORA POD ENIM KLOBUKOM S KAPITALISTI. Nasprotniki učiteljske organiaaei-je .kužajo s plaičem patriotiima prikriti avoje dejanja. NEV YORK IMA NAD PET MI LJONOV PREBIVALCEV. Washington, D. 0. — Mesto New York ima zd/ij po oficijelmh številkah, ki jih je izdal števni biro, .r>.B41,151 prebivalcev. V de-setih lctiji se je prebivalstvo pomnožilo za 804,268 prebivalcev. New York ima tudi predmestja in v deset mil jskem okrožju, všte-vsi vsa mesta in trge v tem okrožju zdaj živi sedem miljonov pet sto tisoč prebivalcev. Števni urad je dozdsj objavil število stanovnikov sledečih veli-_kili mest: Buffalo . Iltlwaakw . Waakta«tMi San Francisco, Gal — ftolski s vet v tem mestu igra pod enim klobukom s ''Kalifornijsko ko-niereijalno federacijo," in učitelji seveda protestirajo proti združenemu nastopu reakcijonarnih sil, ki hočejo iz učiteljev napra* viti ponižne hlapce, lizunc in ti« holazce. Učitelji .imajo na svoji strani postavo, ali velebizniški interesi ne dajo počenega grofia, kaj je zapisanega v postavi, čc ne služi njih interesom. V sekciji «79 kazenskega zako-nika se glasi določno zapisano: "Vsaka oseba ali korporacija, ali vsak agent ali uradnik take osebe ali korporacije je zakrivil prestopek, ki od sedaj prisili katero osebo ali osebe, da napravi ust meno ali pismeno pogodbo, da se pridruži ali da ne, postane fMftrnko **rganiza«tje, ped fW|o» jem, da taka oseba ali osebe dobe službo ali da ostanejo fe nadalje v službi." Nedavno je šolski svet izdal u-kan, da morajo učitelji zapustiti svoje organizacije ali unije, ali pa pustiti službo. Tak ukaz je očividno kršenje kazenskega zakona, kajti zakon ne govori, da veljajo za učitelje ali za ognjegasee izjemne doloČ- be. , Kalifornijska komercialna fe-deraeija," ki služi velikem pri-vatnim interesom za organizaej konvencija ameriške delavske federacije je pričela. PROFESUONALNI POLITI CARJI IZREKAJO 8V0-JE ŽELJE. Oni upajo, da jih njim pomaga Uvesti Oomperaova malina. Montreal, Que., Kanada, 7. jun. — Danes zjutraj je bila tukaj o-tvorjena štirideseta letna konvencija Ameriške delavske federaci-je (A. F. of L.). Navzočih je več kot 000 delegatov is Združenih držav in Kanade. Tajnik fedyrn-eije Morrison je izjavil v svojem poročilu, da je federacija v mino. lem letu narastla za več kot mi-I jen novih članov in danes šteje 4,509,218 članov. Tajnikovo poročilo se* dalje glasi, da so stavke v zadnjem le tu stale federacijo štiri miljoue dolarjev brez izgube na mezdah. Največja stavka v zgodovini federacije je bila jeklarsko-železar-ska; unije so prispevale $426,823 za to stavko. Vseh Atrajkov je bi DELAVSKA STRANKA V ILU-N0I8U JE SOLIDARNA Z I IRSKIMI 8TAVKARJI. iv mehiki se pripravlja izgon ameriških begunov. Na novo vlado at dek pritisk, da potone 6ea mejo begune, ki ae ušli vojalki službi in druge. OBRBOON SI IB VI ODLOČIL SA TO STVAR. Kprinirficld, III. — Na kouven elji delavske stmwkc za Illinois je bila soglasno sprejeta resolucija, ki izreka solidarnost z organizira uim delastvom na Irskem, ki je stopilo v.- stavko proti angleški armadi. Hczolueija poziva organizirano delavstvo v Ameriki, da IMtmaga irskim delavcem v fcoju zmaga neodvisnih socialistov v nemčiji. Tolltv« x Namttjf Mdobro t^^T SZ^i -ZZl vojaških vežbališč in tretji so raz- mi «ff PHPA7 WT.mmiKAI.OMV nidikalei, ki so se umaknili V SILNI P0*^_*L,ftfIKAL0BV Mehiko ob času progonov. Nova VBBKLIHU. mehiška vlada Je dobila migi jej, t 6- n-^r".......M j,*, vrllk.i nnuiro 't > « «"J ^ cialistov in obenem velik poraz ' ^ tt.............'-rrd«- r^t^t!^: hi >i* i u I i „,•hcl.l,,„»..-1 '1« «» -H««« «« «l*porHri» L. in kateri so prinesli lest ini-ljonom delavcem večjo mezdo in boljšo delovne pogoje. Federacija je izdala »11.09K za nadstrankarsko politično kampanjo, dočim so posamezne medpa-rodne unije prispevale #24,400 v to svrho. Gompers odpotuje š« danes v Chicago, kjer predloži politični zahteve federacije narodni republikanski konveneiju Delegetje kovinarske isveze v I Mexico (Hjy, Wehika, 7, jun. — V Mehiki se nahaja več tisoč političnih in vojaških begunom ir. Združenih drŽav. Mnogi so se k begAki železničarji so eno-stavno odpeli lokomotive in porinili vagone a muuleijo na stranske tire, kjer vdaj stoje. Ta čin Je še bolj komplieiral napete od noša je med Poljsko in fVhoslovakijo, komedija koncanar zastor je paqeli Senatna pretakava miljoadolar-skih preapevkov u volilno kampanjo Je pokopana. lo I2r,f» v pretočenem let u, katere K m je priznala in podpiraV A. Y. of (nuuinrhiHti) \\Smt narodna IP1^"«* I 1>.t«>. an ,.nu 11 uuul lili. t - - -____... branil* 10.000. (»litrUtl (kl.Hk.l-1 ** «»• «•»'** -v .........................'^rXij^ow/-^ vrfm.ki melalM 10.000, a.«o-L(h „,fl11(,ntnJv v M,wul. n.lr !>■ kr,. nnroonjii nih dritavah liodo ponovili i„ vi,nrtiilčilo v hc „„ pok.Že v pr.vi luči pod * j politiki, ki pr.vi, da n.J del.ve dečirni iKMtcd.mi, ki so t.sk.ne [Kst | u k.ndid.te starih ,0 obljube« . 1 1st rank, ki s« delavski "prijete. (.Ooi pa, ki store tako (ae fj| družijo unijam), nieo odk^rttosri j ^^ ^ lako v ko Bivif rum u. STRBUBN PO POMOTI N.-w York.. S,CS«,1 i« M. UuU... 17i/00® Mo-t.m .... 747.92I KalOmtirr . . 1«»,HS« fltUl.urth . Newark "inclanatl 4117.U1 4X7,>7 I 4I6.««» 4#1 ■Mesto London je štelo v letu Iflll največ prebivalcev in sicer 4.521,685 prebivalcev. A mnogi zdaj trdijo, da New York šteje v<č prebivalcev kot I^ondon. NEVARNA ELEKTRIČNA ŽICA. Darmstadt: Večinski socialisti ]:i(M>, neodvisni socialisti 3000, de niokratje (100, eentristi 300, mo-Itarhtati m\ narodnjaki 200 in Polioija bi moimla btti malo bolj komunisti '200 glasov. pravidna prt vporabi »trdnega Nuremberg: Neodvisni sotatistl oro|Ja »900. večinski socialisti 3200, de- ~ , mokrfttje 1WH), bavarska ljudska OhkagO. IU -- < ha le. 0. Wi . stranka 000, stranka , srednjega t rich je bil skozi 'Ivajsetletta. S« ,« in nemška ljudska J k ~or ~ ^ ^r^ Zn^nr,Vrlina JLJf HS, ki ielr,e« ::taviti je HO odstotkov volileev ud.le«|obllanee.Lyon.Jebllw^ volitev, v zapadnem delu mesta 7& J" »"Wti J nflil h in središču «H odstokov volileev. pomaga ustavi bllan^Pietr b Na Bavarskem, kjer so ae v rti le Ji PjM tudi volitve za domačo zbornieo> ^IJof kot ^J^ ^J g i«;..................rtJi * Berlin, 7. jun. ^ Po nsjnoveJ. Uompanijskl stražnik . kateAji šib vesteh imajo večinski In Ae-U > ^^a t J KI Jr odvisni socialist I večino pri voli- J* H lv.h, so bile SvT. ic zii lat dO sedaj je sledeči; \ ečln- * , «Irla*I ie senco ,|,mokratje 996,000, liberal,1 (ni-M, ObveMl je polic^o ijmli .odnjsk.) «lfi,000, eentristi (kle- Jo o .vojem ^krltju n rikalel, H«,,000, komunisti {m , u b vrnil najbrž J^ pustil blagajno Volitve so prinesle neprlč.ko-| • ^^ J.^HeiJekl av- veni uspeh neodvisnim* " ' 10mobil. naložen z "detektivi in stom u« račun večinskih eoeiell- .. H . . k potrkal na ok. S KONdRESOM JB |LA NA VBČNB POČITNICE Washington, D. 0,«— več ne bomo čitall senzacionalnih poročil o podkupovanju delegatov na no-minaeijskilt konveneljah, o nakupu glasov po ftlftOO komad, n mi-Ijondolarsklh prispevkih i. privatnih bl.gajnle v Wall Htreetu aa iiominaejjsko zmago ega in ouega kandidata in drugih sličnih pl-kantnoatlh — nič več. Heuatua preiskava o prejemkih In stroških rasnih kandidatov aa predsednika je hlla končana zadnji teden, ko je kongrea zaključil zaaedanje, Končana Je bile .redi svojege dela,.v momentu, ko so prihajale na dan najlepže .t vari. Mnogi senatorji so ae trudili, dn odsek nadaljuje prelakavo do konea izven kongresnega x.seda uja .ampak veftine je sklenila, da ^^.. A iiiitu^« a liAMMaaMilni «a prem*, ve nnrrja v Kd dobrim me pokazalo itetje do danes ^ ^ ||§ u na/iin poydra ho neodvisni socialisti dobili ""J'Liin-j^vaji Takrat se Je Dietrich več gl.Miv v Iterllnu, »•mr^luliriir1|| tolovajev, k.jli zaloputnil gl.sov spartakovcem. pokazalo žtetje do di-------^------: laeoem — ___-___ ho neodvisni socialisti dobili 111 J* I rjlltoJovejT Tik rat se Je Dietrich , ubranil tolovajev, kajti zaloputnil 4f»R,fW7 in imajo sedem poslancev ^ mUI|l, d« se v novem parlamentu, dočun Ima ^ ^ nt u ljudska stranka samo dve, na rod-1J pokonci, da hitro 11 ,M in demokratična stranke pa po f^nje strel, 11. tu d ,1 dmgi so vdrli v prostore. Poli- V liano ver j 11 so zm.g.li večin."™* d „ f pf0(,t0rt |„ odvedli ski socialisti, izgubili p. so V W y holnUnico. Toda bilo Hamburgu, Uipaigu, Bremenu n n0> mu življe Krfurtu. V Mon.kovem je tillo ^ iwtrieh Je umri na po oddanih 11,000 komunističnih - * ^^ glasov in Izvoljena st. dve k«mu.»tM v nista. v j«' hotel pomagati, pa je hude opekline, fttirje dmiri dečki so ponesrečenega Alberta poteg- nili \t. vode, toda življenja ni bilf več v njem. B 8AMOMOROM SB JE ODTEO NIL KAZVILinCI Hm m r. , . L- Te besede govore jasnokoMe H Tun. ds bo vsak učitelj odpi V: ki .e ne strinja z nazori ve. privatnih interesov i. ^ pridruži uniK ^ ^ n' tti postavljenih POLICIJA NB VERJAME V PRAVLJICE. » ___ Ohioago, HI. — Odkar Je postal avtomobil splošno prometno sred stvo. drve nekateri vozniki a tako hitrico po cesti, da se Je le čuditi ' da ni še več nesreč, kot jih Im.mo, Večina teli voznikov ae ne zaveda. da ugrož.jo svoje življenje In življenje drugih ljudi, keiler pode k.r tjeveudan po ee.ll, Hugh If. Cleary spada ludi med te voznike in zaradi tega ste tudi o« m njegova soproga mrtva. Drvi! je s Nvojim avtomobilom s hltrieo do trideset milj v uri. Puščal je avtomobile hš seboj, pa le ni bil zadovoljen. Ko je dospel ne vogal Demp-sterjeve ceste, je hotel prekositi tovorni avtomobil, ki Je bil tik pred u jim. Pred tovornim avtomobilom Je .tal na ectl avtnmo* bil, kateremu je poAila pnevmatična šine. Tovorni avtomobil se Je mortil izogniti. Cleery Je videl, d. nastane kolizija in se Ji je hotel izogniti. Zasukal je prehitro krmilo in l.hek Fordov avtomobil h* Je prekucnil. Tovorni avtomobil. k.teregs je r.vno kar prehitel in pred k.tereg. se je prekns nil, ni mogel ustaviti In ne vozil Je v avtomobil, ki Je hli preklic, njen. Posledica te kollaije le bila dve mrtva in trije težko ranjeni. Policije Je bila takoj ne mestu in po zasližanju prič je spoznal*, da voznika na tovornem avtomobilu ne zadene najmanjAa krivda Tako se dogajajo nesrnče za redi nepremišljenega drvenja a av »M, ki so jih pri Intervjnvii iz-vlekli iz njih, delajo svoje ra- ključke. t, . . Vprev ti zaključki p. izdajajo njih želje. Iz njih zveni prav ja-(Delje ne 1 etrenl), vatno bizniWii inter«*-rezumeti. da 61» predal#e v avej.b avlo Aurora, III. i«-ieiin *onn\ __ mm I-.....- P«»kin je obete»lil .vojo meter DBTBKTIV0 iWfOWOWL ** re^fh, kakor d. gre te stevo. i„ nekega Alekeeuder JeeobM. STAV WA PRODA/. M.t i > bile zadeta v nogo. J* ■ - . Zn p. v nete i« pesi. Ml-denie Cbioag«. Ul previ, da je meter zadel podijo .......idil IU.|etni John Krdsnji tajnik Hwrge Lyons je izjavil, da je Imel Dietrich pravi WU V^Je^^nM .......i« po nliflah. Varul niso b,U edino njemu znen ^ ^ aeell, eije njene kijučevnice. UVel nieo ljudje v avtomobilu neprevidnega voznike, ki drve |»<> me in de >e strrljel le v Jeeebsa ker je zehlevel Hener od njegove matere, Pollelje previ, de »e ver- Urju prsten ze sto dolerje^ ns prod«J. ki je bil vreden tUoč do-lerjev Detektiv je aretirel nepre matere. rmwijm yrmi,, m. —- —---y - . . L-M__u »mi te povesti, ker meU in Je- vidne«. pmdejeUa, ki je kesne Mora by tka Slavama Nati—al B—fk Advertising rataa on agraament. Subscription: United Stataa (axcapt Chicago) and Canada 94 P«r Chicago »6.50, an^ foraign coontrli 97.00 per yar. Data« v aklapaaj« a. pr. (maja 31—1020) polaa vašega aaalova pomeai, da vaai je • Uai daaram patakla unMm. P« pr«*ol*mo, dej»ejra»» ae^astavt llat^ ZNAMENJE DEKADENCE. V Montrealu v Kanadi postoji družba za varstvo živali, katere člani imajo izredno mehko srce. Dobrota niih srca se ne razteza le na Stirinožce in ptice, ampak jemlje v svoje varstvo tudi gosenice, kobilice, metulje in drug mrčes, ki dela škodo farmarju na polju. Farmarji so priMi do prepričanja, da najložje pokončajo merčes na polju, ako ga uničujejo z ženofskim plinom. Takoj so s*oglasile te mehttosrčne dušice in so protestirale proti uničenju mrčesa na tak grozovit način, ki dela škodo na polju. , Člani te družbe seveda ne orjejo, ne sejejo in tudi ne žanjejo na polju, ampak žanjejo navadno le sadove dela drugih rok. Ti mehkosrčni ljudje ne protestirajo, če pokajo ob času stavke samokresi in puške najetih profesi jonalnih pretepačev in deputijev in če tem samokresom in puškam stoje nasproti stavkujoči delavci. Ne obsojajo tudi razmer, id povzročajo, da proletarski otroci prihajajo v revščini na svet in se v siromaštvu ločijo s tega sveta. Ni jim mar, če na tisoče delavcev vsako leto leže v prerani grob, ker so se okužili z jetiko in nimajo sredstev, da se ozdravijo. Proti takim razmeram ne protestirajo. Čemu tudi, to so vendar ljudje, pravijo ti dobri-jani, ki si lahko sami pomagajo! Ampak kobilice, gosenice, metuljčki, to je nekaj druzega! Ali te blage duše ne protestirajo, če farmar, ves dan lovi z rokami te živalce, da mu tečejo znojni curki raz čelo, in jih potem umori najbolj grozovit način, ampak protestirajo le proti pokon čavanju merčesa na debelo, ker se dobros^čneži boje, da bodo pokončali ves merčes. Če to ni znamenje dekadence in očividen dokaz, da je današnja človeška družba bolna, tedaj ne vemo, kakšnih dokazov je še treba, da se gospodarski red tako spre meni, da bodo tudi taki ljudje delali, ki danes pretakajo solze za gosenicami, metuljčki in kobilicami, temi največ jimi škodljivci na polju. Lepo je, če ima človek mehko srce do svojega bliž-njika, ki je v nesreči, ali če se ta mehkosrčnost razteza tudi na merčes, ki dela človeku največjo škodo, tedaj je treba takega mehkoarčnega človeka oddati v opazovalnico, da se zdravniki prepričajo, če ni nekaj narobe v njegovi zgornji izbi. Da nitki stovkarji apelirajo na ameriške delavca aa soU-darnoft. Kopenhagen. — Stavkovni odbor mornarskih in pristaniščnih delavcev na Danskem je naslovi) apel na delavske organizacije v Združenih državah, Angliji, Italiji, Franciji in drugod, da naj bodo solidarne s stavkarji na Danskem, ki so že dva meseea v boja. Več kot 10,000 mornarjev, kurjačev na ladjah, skladiščnih in pristaniščnih delavcev je v stavki, medtem so p? danski kapitalisti organizirali 140<4 stavkokazov i/ višjih slojev, ki pod zaščito vojaških pušk in bajonetov izkladajo parnike in jih nakladajo z blagom za Ameriko in drage kraje. Opre mili so tudi nekaj parnikov s slcebskimi mornarji. Htdvkarji apelirajo na ameriške pristanišč-ne delavce, da ne izkladajo blaga iz teh ladij, kadar priplovejo.v ameriške luke. delavstvo ne zahteva drugega od svojih tovarišev v Angliji, kot da uvedejo blokado proti pdšiljanju orožja in streliva čez morsko ožino. Delegat Johnson je rekel, da bo vsak vlak skočil s tira, ki bo vozil raunieijo po Irskem. Letalo v zraku 24 nr. Pariz. — Eroplan "Golijat", katerega krmita poročnika Bosso utrot in Bernard, je prekosi! vse dosedanje uspehe v dolgotrajnosti poleta. Letalo je bilo 4. junija nepretrgoma 24 ur, 19 minut in sedem sekund v zraku in v tem ?asu je preplulo 1915 kilometrov daljave. Norveška je odklonila mandat Gdatiikega. Kopenhagen. "National Ti dende'' poroča, da je Norveška odklonila mandat Gdanakega (Danzig), katerega ji,je bil ponu dil vrhovni zavezniški svet in m katerim se zadovoljuje Poljaka ftdansko je pod kontrolo angle ftklh in francoskih čet, ki pa odi dejo od tam v dveh mesecih. ' Taka kritika na boli! — Uredniki nekaterih slovenskih lističev se čutijo poklicanim, da s kritiko ubijejo, kar bolj pametni šmokavzarji drugih narodov niso mogli ubiti. Svojo kritiko so namerili na socializem, ali ker jim je socializem ravno toliko poznan kot srednjeafriškemu divjaku I)arwinova descedenčna teorija, Kantova filozofija ali pa Pitagorejevo pravilo, napišejo take čenče, da ne delavci iz srca nasmejejo tem učenjakom, kadar čitajo njih čenče, ki hočejo druge učiti, pa potrebujejo še- sami poduka. ^ ^ Taka kritika ne boli, ampak povzroča le satiričen iiHmev. pri tistih, proti katerim je namerjena, ker v nji ni zrna inteligence, ampak je izlita vanjo vsa duševna revščina ljudi, ki hočejo nekaj kritizirati, kar poznajo le po imenu. Suša služi sa ščit profiurjem. — Poročali so, da je na Kubi vzkladiščenih nad en miljon ton sladkorja. Ljudje ho začudeno vpraševali drug drugega, če je to res, zakaj nam pripovedujejo, da je veliko pomanjkanje sladkorja po vsem »vetu. Dolgo niso vpraševali drug drugega, kajti * Kube*je »poročil brzojav, da je suša napravila veliko škode na sladkornih nasadih. * Tako znajo današnji profitarji izrabiti legendir o Faraonovih sanjah. Ako pride po pomoti v liste, da je veliko pridelka vzkladiščenega in tako odtegnjenega od trga, tedaj sledi takoj poročilo o slabi letini, M, da je treba pridelek hraniti za prihodnje leto. Šuša je navaden iigo-vor profitarjev! Ta beseda jim gre najbolj gladko iz ust in izpod peresa, ker se menda zavedajo, da s profitarstvom huk* m*|h» konzumentov. Vojaštvo" obkolilo Vera Orna, kjer as raiUrja koga. Mexico City, Mehika. — "El Democrata" je poročal 3. t/m., da je%Vera Cruz obkoljen z voja štvom kroginkrog na suhem, tako da ne more nihče iz mesta ne mesto. Bubonska kuga je tirjala tri nove žrtve. "Excelsior" piše, da bo treba sežgati tri Četrtine hiš v Vera Oruzu zaradi bolezni. Oblasti so sprejele ponudbo ame-riške vlade za zdravniško pomoč. Papež dobi naaaj svojo državo? Rim. — Katoliško časopisje še resno bavi s projektom, da Italija odstopi papežu majhen košček teritorija,v drugi Ban Marino, ki bo neodvisen in bo tvoril novo papeževo državo. Papež se potem preseli iz Rima in odstopi vladi razna poslopja, ki so zdaj v njegovih rokah. Dejstvo, da je pa-pež razveljavil naredbo svojega prednika Pija IX., ki je prepovedal katoliškim monarhom obiskati italijanskega kralja, ter da je dovolil katoličanom v Italiji u-Rtanoviti politično stranko, kaže radikalno spremembo v Vatikanu Ekaekucija brez obravnave v Mehiki. Mexico City, Mehika. — "El Universal" poroča, da je bil Cruse Floria, tkalec, ki se je bojeval v armadi generala Geneveva de la Oja, ustreljen brez vsake obrav nave v bližnjem mestu Tizapanu. Okrog tisoč delavcev je podpisalo protest proti temu činu in ga poslalo provizoričnemu predsedni ku Huerti. Kitajska protestira proti japon-, sko-angleški alijanoi. Peking, Kitajska. — Stara ali jančna pogodba rned Japonsko in Veliko Britanijo je potekla in govori se, da se pogodba ponovi za nadaljnih 15 let. Kitajska vlada je poslala Angliji protestno noto proti obnovi pogodbe. London. — Časopisje v Avstra iiji protestira proti ponovni pogodbi med Veliko Britanijo in Japonsko. Listi zahtevajo, da se Ve lika .Britanija ne. sme mešati v e ventualno vojno med Kitajci in Japonci. Velike vladne sleparije odkrite v Italiji. Rim. Socialistični list "Gior nalo del Popolo" prinaša dan za dnevom razkritja o velikih slef parijah, ki so jih izvršili vladni uradniki z materijalom, ki je bi nabran za begune iz invadiranih krajev med vojno. Dokazano je, da so uradniki kradli in prodali z velikim dobičkom blaga v vred nosti eno miljardo lir. Deset vis jih in štirje nižji vladni uradniki so aretirani. funcev, ki so pobegnili iz Anatome pred turškimi revolucionarji. Zadnje dni ao vstaši okupirali Pozanto blizo Adane in ujeli veSje Nh vilo Francozov. Vstašem Je zdaj odprta pot v Adano, Tfcrs in Mesino. Ob dardanelski ožini so vstaši zasedli Lapenski in Čan-derli. . Mhstafa Kemal paša je pretrgal premirje s Francozi v CiliefJ^ in ponoyii napadi vstašev na Aintab so v teku. Angleži so poslali večji del vojaštva iz Izmida v Batum, kjer nameravajo zadušiti lokalno revolucijo, D'Anmuuio ne bo okupiral •viška. Him. — "Messagero" poroča, da d'Annunzio nima namena okupirati Hušakd pri Reki. Tako javljajo temu listu z Reke. Japonoi še vedno napadajo v Si. biriji. Honolulu, Havaji. — "Nipo Ži-Ži" je prtgel telegram iz Tokija, da so japonske čete po hudem bo-ju okupir^e Nikolajdvsk v vzhodni Sibiriji in pregnale boljše-vike iz mosta. Japonska mornarica je Hodelovala pri napadu. (Pred desetimi dnevi je bilo po-ročajio, da je bojevanje med Rusi iti Japonci v vzhodni Sibiriji po-(»oluoma prenehalo.) Inki železničarji nadaljujejo . stavko. London, S. jun. — Iz Dublina poročajo, da so irski železničarji odklonili nasvet J. H. Thorn«««, eeneralnega tajnika Železničarake sveže, da se naj vrnejo na delo, medtem ko bo kongres iitrokovnih unij odločil jo vprašanju' stavke proti tranaportiranju Volilna zmaga Inkih rebel ev v ' Ulaterju. Belfast, Irska. — Irski sinfaj novci so zmagali pri občinskih vo litvah v Belfastu in bližnjih kra jih, to je v srcu Ulster ja (pr. četje, obeneta tudi starešine prve katoliške krščanske apostolske cerkve, katere ustanovitelj je leksander Dovie, po domače Klija drugi, kateri je še do danes p0Za. bil spolniti svojo obljubo, dtt se po smrti odpelje na ognjenem vo. zu v nebesa kot njegov biblični prednik Elija prvi Na cesti Elijevo zasačili 1K-1h. nega Henry Bohi ker ja, sina dija. kona Bohlkerja( in 21-1etnega Walter Jacobsona pušiti cigarete. Gnali so ju pred sodnika, ki ju je obsodil na denarno globo. Njuni stariši so odklonili plačati denar-no globo, češ, naj mladeniča delata pokoro za ta veliki smrtni greh. Poslali so ju na cesto, da jo popravljata in tako s trdim delom izbrišeta madež, ki sta ga napravila s pušenjem cigaret. Mladeni-fti pa nista bila prav nič zadovolj. na s tako pokoro, še manj pa z delom, ki sta ga morala opravljati zastonj in sta se poslovila brez slo- Stroški ententne okupacije Po- renja znašajo 40 miljard mark ▼ enem letu. ; ■ Berlin. — Nemčija mora plačati 40 miljard mark na leto za vzdrževanje zavezniških čet v okupira nem Porenju; približno toliko znaša račun za prvo leto. Anglija sama je naznanila, da >ra8tai iz datkov za njeno okupacijsko armado znaša sedem miljonov ster lingov, dočim bo račjm Francije veliko večji. Nemci so pritožujejo, da je Francija odvalila na Nemči jo velik del svojih izdatkov za arifiado. V okupirane nemške po krajine je poslala več vojaštva kot ga potrebuje in ustanovila je tam velika vojaška vežbališča in vse stroške mora plačati Nemčija. vesa od "svetega'* mestay Starine v tem "svetem" mestu zdaj stikajo glave skupaj in ski-mavajo: Kaj be, kaj bo* če se mla-dina ne poboljša, prav zanesljivo se bo svet podrl! Penija in liga narodov. London. — Izvrševalni svet lige narodov ima izredno sejo v Londonu dne 14. junija. Na dnevnem redu je apel perzijske vlade proti napadom ruskih boljše viko v. KONVENCIJA AMERIŠKE DE LAVSKE FEDERACIJE. Grobova Schiller ja in Goetheja onečaščena. Weimar, Nemčija. — Neznani vandaH so v noči 5. junija vlomili v mavzolej na tnkajšnjem pokopa-lišču, v katerem počivata slavna nemška pesnika Schiller In Goethe. Vlomilci so odnesle zlate in srebrne vence iz frrobniee/ Angleži bombardirajo postojanke turških vstašev. Carigrad, 6. jun. — Britske bojne ladje so pričele v petek ponoči obstreljevati pozicije turških naeionaleev blizo Tuzle na obrežju Marmornkcga morja 'milj za-"»■oŽja itilpadno od litnida. V Carigradu je jutreljiva na Irako. lmki Železni bilo veliko razburjenje vsled moe. Aarji oNtanejo v stavki. j nega grmenja topov. Dne 16. junija re vrši izredna I Revolucionarji so prišli že prav jseja parlamentarnega odborn blisn angleških Mrelskih jarkov iatrokovnn-tinijakega kongrena vU IzmidNkem zalivu, kjer Angle-Angliji in tm dnevnem redu je ži varujejo železnico. Ker je bila I vprašanje bojkota vlakov in par jtultanov« armada zadnje tedne nikov ki prevažajo orni je in stre- popolnoma poražena in razpršena, (Nadaljevanje s 1. strani.) sno določno želja, če se "Ameriška. delavska federacija" izreče oficijelno na svoji konvenciji za delavsko stranko, naj za božjo voljo tega ne stori letos, ampak naj počaka do prihodnjega leta. In ta želja je razumljiva. Letos so predsedniške volitve, in če se "Ameriška delavska federacija" izreče že letos oficijelno za samostojno delavsko politiko, tedaj po-stoji nevarnost, da ne bo izvoljen predsednikom republike tisti kan didat, ki leži privatnim interesom v Wall Streetu najbolj na srcu. Profesijonalni političaitfi se dO-bro zavedajo, da ima Oompers dobro mašino za sabo in zaradi tega upajo, da se spolnijo njih Želje. | Konvencija "Ameriške delavske federacije" se vrši ob času neznosne draginje, in zaradi tega je važna, kajti nepokoj v industriji je splošen. Če voditelji strokovno organiziranega delavstva ne bodo priporočali primernih sredstev, od katerih je upati da prinesejo olajšavo projti ne-znosni draginji, se lahko zgodi, da je (Jompersova mašina zadnjikrat funkcijonirala na konvenciji "A-meriške delavske federacije" in da se prične po konvenciji krhati in razpadavati. Delavci se ne da-1 jo danes več nasititi h praznimi frazami in obljubami, ampak Že-I i jo, da njih voditelji izvvie delo ki je potrebno v interenu delavstva. MORILEC JE USEL. Pittsburgh, Pa. — Zamoivc Thomas Marshall je oddal pet strelov na svojo soprogo in jo seveda ubil. Po izvršenem umoru je skočil s samokresom v roki na u-lico in zaklical: "Prosta poti" Gledalci so bili tako prestrašeni, da se niso upali prijeti zamorca s samokresom v roki, ki je kmalu izginil v temi za bližnjem vogalom. LAfcfttf&l prenočišča mrs. Craig pripoveduje, da je zamorčeva soproga najela pri nji sobo pred Štirinajstimi dnevi. Proti večeru je prišel zamorec in vprašal po svoji ženi. Slišala je, kako ga je njegova soproga zavrnila, da noče več besede slišati o njem. Zahtevala je, da takoj zapusti sobo. Par minut kasneje je pa petkrat počil 8ambokres. Hitela sta s soprogom v sobo in sta naSla tam zamorko mrtvo na tleh. GLEDALIŠKA BLAGAJNA 0-kradena. Pittsburgh, Pa. Neznani u- zmoviči so ponoči vlomili v gledališče "Liberty" in odnesli iz blagajne devet sto 'dolarjev. Tatovi so pregledali za $350 zsdolžnic svobode, ki so bile shranjene v blagajni. KAJ LJUBOSUMNOST STORI! Delavska Rtranka se je organizirala proti volji Gompersa in bo olmlala, če se prav Gompemova mašina izreke proti nji. Dela vat vo IV't; ! glfyfe ".r: v lamp«' J» pratwilo LNll,tK •« NAZLOVRI Sa. Lawa4ala Ava.. Cfclaaia. I M. DBNARNR POllUATVK IN STVARI, hI m IMaJa al. vaMa m aaalavai Tajali,v. s. N. P. JH 444T 40 Sa. Law, VSR ZADEVE V ZVRZI R RLAOAJNlftRIMl PORU aUtva R. M. P. J„ 4447-40 Sa. Law»4ata Ava« Ctlaaoa. II KOMISIJA ZA IZRAVNAVO SPORA MED RUDARJI IN PODJETNIKI IMENOVANA. Washington, D. 0. Predsednik Wilson je imenoval komisijo, kateri bo predložen v rešitev spor med rudarji in podjetniki s polja' trdega premoga. Parafcrad.a I« talijo lUtka 4akUa pri Ml lo No« Varks d. 0«Ok VOijlk M04I O J MR 04 lovi JI. Vso pptao patrakUioa lo davaljaaja m tm prookrko lokaj POSLEDICA NEPREMIŠLJENE VOŽNJE. New York, N. Y. — Vi»dukt na .Sto in petdeseti cesti je bil napolnjen z gledalci, ki so gledali i«ro "polo", po ulici je pa pridr-vil avtomobil s tako veliko hitri-<«, da ljudje sploh niso Vedeli, kaj se godi. Naenkrat se j* avtomobil obrnil proti ždlezni okraji na viaduktu, jo prodrl in telebnil sto petnajst Čevljev v globočino. Volni k je bil bogat krznar Samuel Rattner, ki je obležal na mestu mrtev, njegov avtomobil je pa žel na kose. Okilojoo lo kroojovao daaaraa o oojlopiom rad« Is Utro, kor 4« M vi« Bfcpeebs riilwiJNii BvsoJrvrI stcplld snsfcjo od $1,10 do $|J4 «4 rssko psWJatvs, no rlods da to, kolika J« stota« Kupilo kooioo oakoaaloa (Drsite) 4mm, 4o »I oofotarllo bra t plač no. oko SS obrnsU oookoo aljpMIBfRO RR^fOBRf ta EMIL KISS BANKIR 133 Soeood Ave., Corner 8tb St^ Now York; N.Y. Uttaaovljaaa lots ISM. fproJosM vU#o as 4« starti ŽENSKA OBSOJENA NA E- LEKTRIČNI STOL. * ——_ Albany, N. Y. — Mrs Hattie Dixon je bila obsojena, da umre v električnem stolu, ker je nape-Ijala svojega 17-letnega sina Teodorja, ixonovs je obljubila svojemu sinu slo dolarjev izplačila, če izvrSi umor. Morilko so prepeljali v Sing s''iir in dobila je celico "mrtva*-ker so tamkaj celice losa nioAko. Pred njo sta dve ženski u-"•rli v električnem stolu. Wn Di-xonove je bil obsojen v dosmrtno ječo. Najceneje In najhitreje noilljanja danorjo v stsri kraj, ss obsvtjs potom *aks (drsft). ~ ^ VSE KAR JE POTftEBNO JE TOl Ml vaih poAljamo Aak In vi ss ssml poll J a ta nsslov-IJoneu. In on do kodor U lok dobi, gre onoatovn« do nojblllnjo hronilnlc4, banka in Um dobi donar m Jok. loka Iftdsjamo no V4S volj« bonko v Jufoalsvljl. 1'oSIIJamo donar tudi potom Ivi brtoJavRo* NoAo eons jo vodno nsjnlija. I'oAilJamo donor tudi r domovino s« ulooo r hranilnico slo vso so V44 hrsnitniso r JuaoJsrlJi, tor dobimo ss too u lot rtu knjlftntoo v krotkvm losu. Trodsjamo poro brad na llotka sa voo progo. Nsilm potnikom prookrbimo vo4 potno listino braicplaf no. vom prookrblmo MrodaifeS Is storogs krois r Amorlko, (ar opravljamo voo notarako ooolo koti u rodno 4pl»«, pooblastila, pogodba, | t. d. JOHN MEMETH, president. Posor rojaki v Clavslandnt — Ako hočeta olUati naJboljSoga sla-vonakega govornika v Amohkl, prldHo v nodeljo, M. junija popoldan na Jas. Ksotelirevo formo r Ko' ImI. — Nsjbrla ga »»odHr sliSali sadojkrRt. Maj lahko naročlu list "Tf-svsto" svojesm v stari domovini listna naročnina 17.00 sa pol lata pa IS AO. PROSVETA Iz dieiiika slofensk^ga v jetnika ? Rusiji. Pifte Tomo Jerala. (Nad« I je von je.) Kmalo po volitvah pa ae je /.godil drugi prevrat v državi. Bolj-ševiki so strmoglavili provizorič-iiit vlado. Sklicanje prvefa parln-menta niso mogli zabraniti, ker je I»ilo /a- prej objavljrno, a oni ao pa preprečili s tem, da niso priz-nali nobenih drugih poslancev, kot samo boljftevike in at rank«, ki m» pripravljene delati z njimi. Kljuli le um ae je parlament zbral, a »o ga razgnali. Po državi ae je pa pričelo čud-iio vrvenje. Na deželi ne je pričelo uničevati, kar je prišlo pod roke. Kmetje ao požigali in kratili velepoaeat ni kom povaod ,1**0, kjer ko ne oni protivlli. Seveda veleposestniki pa tudi niso radi oddajali svojega premoženje in tako ae je prijelo ropanje in požiganje na v Meh koncih In krajih. Osn »valu se je x ene at ran i rdeča, z a se je ropalo.jn kradlo VHe prek, je razumljivo. Priftli ho na dan vsi temni elementi, ki ho delali držati le škodo ip vlada si je kmalo morala ataviti nalogo u-ničitl vao tinto sodrgo, kar ae ji je deloma tudi ponrečilo. Vojake ae odpustilo iz alužbe in naredilo vae vojake ' potom vojaftkih aovjetov kot nekaJke proatovoljee, kateri ao ne organizirali v nove trupe. Z NemČiJ<» ao atopili v premirje in tako je fronta kmalo razpadla. Civilna vojna pa je divjala v nekaterih krajSi fte naprej. Razpu-ftčena Hta bili častniftki in sodniški Htanž kakor ho tudi advokatje izgubili avoj privilegij, časopisje. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. SVOJIH LASTNIH BESED SE 8RAMUJEJ0. Slovenski časopis "Domovina', izhajajoč v Ljubljani, je priotn-il naslednji članek, ki prvotno ni bil koofiflfinn: "Srbi atraŽijo Katoliško tiskarno, dr. flrejca in Kemiea." "Če bi ne bilo tako Žaloatno, človek bi He vil od Hineha v pe tek in soboto v Ljubljani. Slavna SLS je bila v blaznem »trahu. Prečaatiti (tolsti možje izipred' šentklaške eerkve ao dobili parolo, naj ostanejo . kar doma. V "Katoliški tiskarni" pa ho morali uredniki in črni gonpodje me njati perilo. Strah je vrag in te .daj Hta dr. Breje in'ftemee stopila pred vojaškega komandanta in ki ni bilo baft prijazno boljftevi-l milo pronila za pomoč. Izrecno kom, je na vae mogoče načine za-'sta rekla, da bi ne želela, da alo- tirano in priftlo je eelo do tega. da ho bili a početka zaplenjeni, pozneje ao jih pa kaznovali pred tribu-nalom za velikanake vaotc in nazaduje izročili njih premoŽenje v last* države, kar ae je zgodilo a trgovino, induatrijo itd. Seveda ne vae naenkrat, pač pa polagoma. V nafte tn okraju ne je nental o-krajni novjet vseh zaupnikov ee-lega okrujn. Izvolili ao si odbor in poslali v okrtTj odposlance, ki ho imeli nalogo prevzeti od. vele-poaentnikov vse premoženje in ga predati v varnivo vaftkih oziroma občinskih svetov. Imeli ho nalogo tudi rekvirirati suni in vozova (bilo je po zimi), kjer se jim je zdelo potrebno. Vozili ao ne okrog kot prej velepoHeeatniki v sumi najlepši opravi. Tudi na mene je padla čast, da nem moral vozi*i te gonpode ob najhujftem mrazu od velepoaeatva na drugo. Imeli ho veliko knjigo, V""""* ,/apisali vne premično in nepremično premoženje in vne izročili vaškim Hovjetom v varstvo. Vsled neume-lega nastopaj eni vasi, ao jo morali odkuriti, zato pa ao Imeli te vaftčane za nasprotnike in ao nad nje poHlali več gardifttov, ki ao vse veleposestvo oropali. Vsemu skupaj pa je bilo le nesporazumlje-lije in oftabnoHt teh ljudi kriva. je v naglem maršu pred vladno palačo kompauija Srbov, da atra-/\ življenje dveh farizejeev. Po vaej deželi je na tiaoče prič, ka* ko duhovščina hujaka proti bratom Srbom, vaem so Srbi'dali plemenit odgovor; reftili so življenje in premoženje katoliških avojih zakletih sovražnikov." Tudi dnevnik 'Naprej' je priobčil notico, ki je imela aicer iato vsebino, pa milejfto in dostojnej. fto obliko, a vendar je bila zaplenjena ta notica takoj. MALI OGLASI Classified AivertissBSits MALI OGLASI ClassMM UtolssM* POTREBUJEMO poatrežnice. Kratke delavne ure in izvefcbanoat nepotrebna, kar mi izučimo po SPOEHR-jevem vaa venski vojaki straži jo "Katoliftko tiskamo", čefi, onadva se sa mo na Srbe zaneseta. In tako je priftlo, da ao stražili Srhi "Slo-venea" in "Večerni l^at" žegna ne posode. To pot aicer niso pripravili, da dobe "Srbi grob ob vrbi', kAkor je avojčas pel 'Domoljub" niso Jim rekli, da so krivo verci, zatiralci in inorilei, pač pa so jim ponujali vina. Srbi pa so ponosno odklonili. Zafcs božja roka skrbi, da se krivien osveti. Ae pred dvema mesecema je bil "Večerni List" pravzaprav bolj-fteviftko glaailo. Tedaj so zaprli v Krftkem nekega MarinČka, ki je ljudatvo nahujskal, naj ne gre k vojakom in naj ne plačuje davka. In ta mož, ki je na ves glas kričal, da je SHS republikanska stranka, je dosegel, da je ljudstvo davčne organe šiloma zapodilo iz Cerkelj. Takrat je vsa SLS od Koroftca dol do poslednjega mežnarja vikala o nasilji!. Danes je podoba druga: SLS stranka je napolnila ječe s slovenskimi delavci in 13 mrtvih leži na vesti onih gospodov, ki so vselej upili, da nas hočejo Srbi "pomaeedorii-ti" in "balkanizirati', če so hoteli več reda. Zato pa sta se Brejc kri, zbala m življenje: in prJilaJpnovke v obraz. STRAH PRED SESTRADANIMI OBRAZI. Ljubljanski dnevnik "Slovenski Narod" je priobčil članek "Epilog ali prolog" ob priliki železničarake atavke. Kot odgovor na to, je potem priobčil "Naprej" v svoji 99. fttevilki z dne 30. aprila sledeči Članek, ki je bil zaplenjen. "Kran Oovekar in alovenski delav«c". Tudi ta ncirfteligent je vzel aod gnojnice, da. jo izlije na slovensko delavstvo. Imenuje nas roparje in tatove. Poživljamo ga, da nam- dokaže, kje je delav atvo ropalo. Oaem dni so že stavkali železničarji. Videlo se jih je na tiso če, ali ni ga človeka, kateremu bi tyli akrivili le las na glavi, lat mir, ki je vladal vae dni, bi bil vladal tudi v soboto, le z izjemo da je hotelo tudi oatalo delav htvo pokazati, da je z železničar ji vred lačno. Ali buržoazije je strah Že tega, videti pred seboj tisoče in tisoče sestradanih (o-bra/.ov, ki jih je ta goapoda t svojo politiko spravila v obup Ko bi imela to videti, jih pusti rajfti postreliti. Izraža ae, kako nekulturno jc napadlo delavatvo duhovnika, ki je priftel med ranjence. Ne vidite pa, v kakšni trenutni razburje nosti je bilo delavatvo, ko je pu stilp ta duhovska vlada nanje streljati. Da, roparje nas imenuje ta go spiiida. Zgodoviria bo s krvavimi Črkami zapisala, kdo je imel mi lijone naropane v avojih blagaj jiajif na smrt aeatradano delav-"stvo , ali tiata buržoazija, katera si dovoljuje delavstvu metati t« načinu poatrežbe goapodom in go apera. Dobra plača in stalno delo. Vprašajte pri: • 8POEHR, 172 W. Adama S«., in Remec, čim je v potokih tetya IMMIUMMIMIMUMMMMMMM^ POTOP. Spisal H.£ienkiewicz.—Poslovenil Podravski. Zgodovinski — roman — (Nalalja Taaja.) "Cujem", odvrne VoltMlijevski. "Niti jedcu las uiu no pade t glave ..." "Čuj Alihacl," reče Zagloba, ko odide voj-vodu, "radoveden sem, ^omu ju toliko mar zu to, da h« ne zgodi nič žaiega Hadziviluf" "Kako naj vem toff odvrne mali vitez. "Mar h oče A a tem reči, da ni ne moreft tegn, kar ti dru^ ne povedo, satn domisliti. Ali ti nc pove lastno bistroumje ničesar t Toda to morajo biti posebni velikafti, ki dajejo vojvodi povelja." "Nemara je to nam kruljf" i i Kralj T Ako bi kralja popadcl pen, takoj bi mu odpustil, pa fte pogostiti bi ga ukaral h k I oba- ho, Takftno je njegna je nieer kaj dobra gospa, vsekako pa je ženska, in uko ne ženska razsrdi na tebe, pa se skrij pred njo v špranjo, vendar ae x iiclo te abode," Vobtdijevski vzdihne globoko ter reče: "('emu naj bi ae katera name srdita, ko pa nobeni nisem učinil nič žalega." "Toda rail bi ji učinil! . , . Ne gledč na to, da sln*iš pri konjiči, vendar plariš peš na tikotin-sko oli/idje, misleč al, da ne sedi Nadxivll tam, marveč huli llilevičcva. Dobro te )>oxnain slasti-ljubo. * . , Še vedno ai je uisil irbil i« glave." "Ilil je že čas, ko sem na njo popolnoma po-zabil, iu sam Kmitie, ako bi bil tukaj, bi moral priznali, da sem postopal po viteŽki. ko sein jo spustil navslie svtijim an^nim občutkom iz sp«»-mina Toda teg« ne skrivam, da sp vsi veselili, da se vendar mk»ni vrnmlčl nameravana zveva. 'hrufi veter jel pihati jto ljudovladi," je •IHjal Stanislav Skretuski, "In sahvahti »e irH»a l*«»g»«. ds pili« š\«*«loni v tiči." "Od Čenatotove je zapihal," odvrne 'na tb gospod .Jan. "Včeraj smo dobili novice, da se S^ drži samostan, dasi ga oblegajo z vso ailo:, )H^t| najsvetejša, ne daj, da bi onečastil sovražnik tvoh jega avetiftčal" u "Da, dokaj dragotin bi prišlo aovražiiiku v roke, reče na to Redzijan in globoko vzdihne, "ako bi ftvedje vzeli samostan." "Vpjaki kar ailijo v napad, da jih je težavno pridržati," reče Volodijevaki. "Včeraj se je dvig-nil Stankovičev prapor brez povelja in lestvie, ker vojaki hočejo končati enkrat z izdajalcem ter pohiteti Oenstohovi na pomoč. Če se le kdo spomni ("'cnstohove, takoj zaškfipljejo z zobmi in zaporo-čejo a sabljami." "Čcmn pa nas tudi stoji tukaj toliko, ko M nas zadoftčevala polovica za Tikotin," reče Za-glob«, "To je samo kljubovanje goapoda Sapie-he, nič drugega. Mene noče ubogati, da bi s tem pokazal, da lahko dela brez mojefa sveta. A sedaj pa vidite sami, da stoje, kadar oblegajo jednl grad. drugi brez posla, ker ne morejo priti blizu." "Vojvoda ravna vsekako le pametno," reČ^ J#U Skretuski, "ker ae boji, da pride vojska kne-za Jiogoslava Kadzivilu na pomoč." "Treba bi bilo poslati par lahkih polkov, da bi opuatoftili Prusijo," odvrne na to Zagloba. "Lahko bi bilo sklieati prostovoljcev v ta namen, .laz sain bi fte! prvi poskušat prusko pivo." "Po zimi ni nič s pivom, k večjemu, ako se je pogreje!" reče Volodijevaki. t « "Pa mi dajte vina, Žganjiee ali medice," odvrne Zagloba. Ker ao tudi drugi strinjali a tem predlogom, so je okoristil k slučajem Redxijan in kmalu je stalo na mizi nekoliko vrčkov medice; pri pogle-d u na to ao jela radostno utripati srca vojakom. Trčili so med seboj ter napijali drug drugemu. Sorazmerno a popivanjem medice je tudi postajal razgovor glasnejJi. Zlaatil ao se pomenko-vali o t'enatohovi. Zaglobal si je brusil jezik ter se hudoval radi tega, čemu drži vojvoda devet tisoč vojakov pod Tikotinom. "Kmalo eelo saje polilejo r. dimnikov, kajti to, kar je bilo v dimnikih, so le davno pojedli." reče. "Ni naša stvar, da U to prereftetavali,** omeni Vobtdijevski. "Naša dolžnost je samo ubogali." "Nemara je to tvoja dnlžnoat. toda ne moja. ker me je Ubrala poloviea Radzilovih vojakov svoji« polkovnikom. Jaz bi Ml fte prognal Kanila <1 ustava aa deveto deželo, ako hi ne Ml Uročil tnilave Sapiehi. Naj torej miruje sedaj a svojim odlašanjem, ker aieer mu mlvxamem to, kar sem mu dal." v MO ol Kakšen odločne! ste.kadar se napije, te!" reče Volodijevaki. POTREBUJEMO DELAVCE za stalno delo vse leto. Tudi ln>. nus. Pridite osebno ali pišit„ tla>, nternational Lead Refining I East Chicago, Indiana ali p« „„1 Room 543. — 111 West Waaliihf" tou St. Cliieago, 111. Ohioaffo, III NAZVAHILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznajam vsem prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit živ Ijenja moji ljubljeni soprogi FRANČIŠKA URANA. Umrla je dne 16. maja In pogreb se je vrfiil dne 18. maja, 1.1. Stara je bila 3» let, doma od Sv. Urha pri Zagorju ob Savi. Moja najlepša hVala družini Pcrgarjevi in Gorentzovi, ker so me tolažili in mi pomagali ob času njene bolezni, Hvala gospeji Ma riji Zornik za vea njen trud in požrtvovalnost. Hvala družini Britz, ko ao pri&li se poslovit od pokoj nice. Lepa hvala vsem, ki so da rovali krasne vence in fte posebno Mary Gorene, Albini Kapler, in Ljudmili Kaua, ki ao prinesle da rovani venec na dom. Enako se lepo zahvalim tudi sobratu Anton Zorniku za njegov ginljiv nagrobni govor. Torej moja najiakrc-nej&fi hvala vsem ki ste se vdela« žili pogreba in me tolažili v uri nesreče in žalosti. Tebi moja draga soproga pa že Km, počivaj mimo v hladni ameriški zemlji 1 Žalujoči ostali: Martin Urana, soprog. — Mar tin Urana ml., John Urapa, sinova, Ljudmila in Frances, hčere. Vsi v Iierminie, Pa. Cc se bo država fte dolgo opira If, na tako hrbtenico, ki zahteva, da oaemdeaet odstotkov dr-Žtvljtnov pomrje gladu za to, da ae jih bo moglo kopati dvajset od^otkov v srebru in zlatu, ta ka država ni prav nrejena. Kdo je hrbtenica države, ali ti •ti, ki je s svojimi žuljavimi rokami ustvaril vse lepote v državi ali tisti, ki fte svoje posode ne zna postaviti v .kraj. Ponosni ste, da imate puške in bajonete na svoji Stranj, Tudi Hohenzolcrnji in Habshuržani so sloneli, na bajonetih, tudi oni so, hranili smodnik pod svojo streho. -i- Ali ta smodnik je odnesel nje same, ne pa ono Srbijo, ki so jo hoteli oni uničiti. Kulturna in duševna hrana, kakoršna ae izliva iz vašega časopisja, je redilna samo za vaše vrste ljudi. Delavstvo bo pa iz previdelo bolj kakor kdaj prej da je to atrup, s katerim ga nameravate vi zastrupiti. Oovorio«. Po Ljubljani ae raz naša jo »ovorice, da meščanstvo zbira dar za orožnike, ki so streljali na Zaloftki cesti. Vtcmelju jejo baje to zbirko s tem, da so hoteli komunisti oropati vso Lju hljano, zlasti trgovine. Ce je to resnica, da zbirajo dar in pod tem geslom, potem je to navadna aleparija. Neki trgovec, ki je iz prožil to misel je dal (f) 1000 K. Mi, sieer ne veni jemo, da bi bili Ljubljančani fte tako "zabiti.' Ciganska tolp«, itevilne cigan-ske tolpe se klatilo po Dolenj skem in štajerskem. Cigani pov sod kradejo in ropajo. Nckat«ri so c?lo oboroženi. Tekom zadnjih tednov so po nekaterih krajih cigani izvrftili velike vlome. Ta ko so popolnoma oplenili posest nika «fožeta Janžekoviča v Ruz maneih pri Celjn. Odnesli so mu velike množine blaga, obleke in draRoeenoati v skupni vrednosti :I2.000 K. S Roke Na Reki je položaj delavatva vedno opasnejši. D'An-nunzio, ki je hotel nveati na Reki nič manj in nič več kakor aovjet-•ko republiko, je to idejo sedaj o-puatil in je uvedel najzagrizetiejio reakcijo. Delavatvo je stopilo v stavko. Raftka D'Annunzijeva komanda pošilja z Reke v Italijo vae oereške delavec Pri tem j« naj-lepše to. da italijanske oblasti iinCARTA , TRSTA,; .. NEW YORK stane sama $30.00. ^ Najmanjša svota, kar računajo agenti za karto iz Trsta do New Yorka je $88.00. Če hočete doba viti avojo rodbino ali prijatelje h starega kraja y Ameriko, obrnite se za pojasnilo in potrebne listine na * MATIJA 8KENDER, javni notar M Ameriko m stari kraj. 5227 Butler St., Pittsburgh, Pa Prihranil Vam bo denar. — On je za narod, narod je za njega. POTREBUJEMO DELAVCE za tovarniftko delo. Nobene sk». ftnje se ne zahteva. Dobro Uflo. 471/2 do 50e na uro, t nko j zairN kom. Prilika za napredek. Km-ployment urad odprt od 7 •:{() a M. do 5 P. M^ U. 8. RUBBER CO. 2603 Grand Ave. POTREBUJEMO izdelovalce klobas in za delo v kleti in navadne delavce. AOAR PROVISION CO, 310 N. Green Street. POTREBUJEM DEKLE za kuharico in dni ga lahka hwn» dela. Dobra plača. Telephone — Evanston «195. Uprašajte za Mrs. Schram. , POTREBUJEMO navadne delavce za delo v naiih skladiščih. Dobra plača, stalno delo. 8BAVOT08 ft SAWDUST 23rd and WeBtern Ave. POTREBUJEMO ZAVIJ ALOE. Izučeni zavijale! blaga posebno raznega papirja,-dobe stalno delo. E. W. A. ROWLE8 CO., 1 2840 8. La Salle St. POTREBUJEMO DELAVCE za lahko tovarniftko delo. Ni treba sJiuftnje, Plačamo po 47'/»e d« 50c na uro, xa priči»tek. Prilikn zn delo od kosa. Oglasite se v Employment uradu od 7:30 A. M. do 5. P. M. pri: RAD BI IZVEDEL, kje ae nahaja JOHN DOBERNIG leta 1913 jc bil v Chieagu na 132« H. Washtenaw Ave., in potem mi je pisal, da gre na svoje posestvo v Siramt Grant Parish, Louisiana. Sporočati mn imam zelo važne stvari iz starega kraja, vsled tega Želim, da se oglasi na svoj naslov ali pa naj pifte svoji materi na Koroftko. Cenjene rojake uljud-no prosim, Če kdo ve za njegov naslov, da mi to naznani, za kar bom zelo hvaležen. Iritis Oerzel, P. O. Box 124, El I wood City, Pa. U. 8. RUBBER 00. 2602 Grand Ave., Chicago. sprejemajo x Reke poslane delavce komuniste in jih fte sama poftilja v zapore. Ix tega bi se dalo sklepati, da ima na Reki svoje prste vmes tudi oficijelna Italija. Reško delavstvo je izdalo na proletariat celega aveta poaeben manifest, v katerem ae poživlja ta proletariat naj aknfta rešiti delavce izpod ne-znoanega reakcionarnega jarma reftkih oavobojevalnih mogotcev. Prostori, v katerih so se nahajali aedeži naših strokovnih In delavskih organizacij, so bili od kara-binjerjev popolnoma uničeni. Sedaj ae nahaja v teh prostorih vojaštvo. Delavstvo se zapira, ne da bi se prej koga zasliftalo. Poleg te-kakor v srednjem veku. ga se delavstvo tudi pretepa prav Sjf« je svoboda, ki so jo prinesli na Reko zagrizeni šoviniati in nekdaj slavni pesniki. Delavatvo bo preneslo tudi to Toda gorje o^im. ki sedaj uganjajo te protidelavske orgije. Priftel bo pač čaa maščevanja ih maftče POTREBUJEMO navadne delavec za delo v livarni medenine in za učenje livarstva. Mlade ljudi, da se nanče izdelovanja monitorjev. Stalno delo in dobra plača. W. D. ALLEN MFG. COMPANY, 5650 Rooaerelt Rd. POTREBUJEMO DELAVCE Močne delavce za navadno dela, Stalno delo vae leto. Plačam« takoj od začetka po 54c na uro. V-rad je odprt vsak dan skozi ven dan in od ft do 8:30 zvečer. Oglasite se pri: WESTERN ELECTRIC CO.. DfC 48th Ave., M 24tti Street. POTREBUJEMO delavce deto ___v skladišču. Stalno delo in dobra vanje bo tako kakršno mora httl.j P1*** ____ __ Stavka delavcev državnih obra CENTRAL STEEL * WIRE CO Ur j« končala a zmago delavatva. I 127 North Peoria Street.