176 DR, Vol. XV (1999) 30-31 Matjaæ Hanæek EQUITY IS EFFICIENT! POVZETEK Vrsta ekonomskih teorij govori o tem, da s poveËanjem neenakosti med ljudmi vplivamo na poveËano gospodarsko rast. Neenakost naj bi namreË prisilila ljudi k boljπemu in uËinkovitejπemu delu. Drugi ekonomisti se s tem ne strinjajo in dokazujejo, da poveËana neenakost zaviralno deluje na gospodarsko rast predvsem posredno z naraπËajoËimi socialnimi problemi. Sociologija pri tem nima trdnega staliπËa, Ëeprav poudarja negativne socialne sestavine neenakosti. V besedilu avtor na primeru tranzicijskih dræav, pa tudi razvitih trænih gospodarstev dokazuje, da prevelika neenakost v delitvi neposredno zmanjπuje gospodarsko rast, predvsem pa poveËuje socialne probleme v druæbi. ABSTRACT There is a number of economic theories claiming that economic growth is accelerated by increasing inequality. Inequality is said to force people to work harder and more efficiently. On the other hand, other economists disagree with this theory claiming that increased inequality hinders economic growth, especially indirectly through greater social problems. Although the sociological science does not have a firm position concerning this matter it underlines the negative social components of inequality. The author of this paper tries to prove - using the example not only of transition but also of developed economies - that too wide inequality in distribution decreases economic growth, and at the same time increases social problems in a society. Neenakost, revπËina in izkljuËenost so problemi, ki se v sodobnem druæboslovju, pa tudi ekonomiji, pogosto pojavljajo. Pri tem gre za vpraπanja revπËine znotraj posameznih dræav ali med njimi. Trendi gospodarskega razvoja v svetu zadnjih 150 let, predvsem pa zadnjega pol stoletja, kaæejo, da se poveËujejo razlike v bogastvu med dræavami. Nekateri razvojni teoretiki so pred desetletji sicer napovedovali zmanjπevanje razlik med ljudmi in narodi, a je proces ravno nasproten. Leta 1997 je imela bogatejπa petina dræav 74-krat veËji dohodek kot revnejπa petina, medtem ko je bilo to razmerje pred πtiridesetimi leti le 1 proti 30, v zaËetku stoletja 1 proti 10. Sredi prejπnjega stoletja pa je imela bogatejπa petina le petkrat veË kot revnejπa. »eprav se povpreËni druæbeni proizvod v svetu poveËuje, pa ima veË kot 80 dræav zdaj manjπi dohodek, kot ga je 177DR, Vol. XV (1999) 30-31 imela pred desetletjem ali dvema. Te mednarodne razseænosti neenakosti so ena pojavna oblika, ki æe zdaj povzroËajo vrsto mednarodnih problemov in trenj, v prihodnosti pa lahko pripeljejo do socialne in eksistenËne katastrofe svetovnih razseænosti. Druga pojavna oblika neenakosti in revπËine pa so neenakosti znotraj dræav. Medtem ko je nenapisan pakt med delom in kapitalom po drugi svetovni vojni vsaj v razvitih dræavah uspeval vzdræevati neenakost, revπËino in predvsem (ne)zaposlenost v druæbeno sprejemljivih mejah, so ideje neoliberalizma o tekmovanju kot sredstvu za hitrejπo gospodarsko rast v sedemdesetih zaËele podirati to ravnovesje. NeoliberalistiËni koncept vodenja ekonomije pa ni dal priËakovanih rezultatov. Kot piπe Eatwell (Eatwell, 1997), je bil rezultat neoliberalistiËne politike poËasnejπa gospodarska rast, veËja brezposelnost in veËja koncentracija bogastva. Rao (Rao, 1998) ugotavlja, da se poveËuje neenakost, zmanjπuje celotna rast in poveËuje dohodkovna revπËina. Vse te negativne posledice pa izhajajo iz neoliberalistiËne ideje, da le trg lahko izbira zmagovalce, zmagovalci pa so potrebni za veËjo gospodarsko rast. Torej je veËja neenakost v dohodku in bogastvu tudi pogoj za bogatejπo druæbo. V nasprotju s temi tezami pa razvojna teorija gleda na razvoj z drugaËnega staliπËa: ne gre za izbiro zmagovalca, ampak za razvoj druæbe v celoti, kjer bi vsi imeli Ëim veË (loss-minimizing strategy). Ali kot piπeta Griffin & McKinely (Griffin in McKinely, 1996); gre za “igro s pozitivno vsoto, v kateri vsi igralci dobijo”. Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga druæbene ali okoljske posledice rasti dobiËka. Tak pogled tudi daje prevelik poudarek na fiziËni in finanËni kapital, zanemarja pa Ëloveπkega. Medtem ko sta prva dva kapitala le sredstvi za mnoæenje dobiËka, ima drugi tudi velik neposredni pomen pri dvigovanju kakovosti æivljenja. Neenakost pa zavira razvoj Ëloveπkega kapitala in s tem zmanjπuje gospodarsko rast po eni strani ter neposredno zmanjπuje kakovost æivljenja posameznika in druæbe. V nekaterih, predvsem neoliberalnih teorijah se enakost (equity) in dræava blaginje postavljata nasproti gospodarski uspeπnosti. Oziroma πe ostreje: gospodarska rast neke dræave je v premem sorazmerju z velikostjo neenakosti! Najpomembnejπi avtor, ki je postavil uËinkovitost kot nasprotno izbiro enakosti, je Arthur Okun, ki je zapisal, da neenakosti v æivljenjskem standardu in materialnem bogastvu “odraæajo sistem nagrad in kazni, ki spodbujajo prizadevanja in jih usmerjajo v druæbeno produktivne dejavnosti. »e sistem pri tem uspe, ustvari uËinkovito ekonomijo. Prizadevanje za uËinkovitost nujno povzroËi neenakost. Tako se druæbe sooËajo z izbiro med enakostjo in uËinkovitostjo” (Okun, 1975; podËrtal M. H.). Okun dalje sicer dopuπËa moænost majhnih odstopanj zaradi Ëiste humanitarnosti (“to put some humanity into efficiency”) in postavlja dræavo blaginje in vpraπanja zmanjπevanja neenakosti v Ëisto socialno ali politiËno luË, saj po njegovem mnenju vsako poseganje v svobodni trg zmanjπuje njegovo uËinkovitost. S tem pa tudi postavlja enakost za sovraænico uËinkovitosti. Toda raziskave zveze med neenakostjo in gospodarsko uËinkovitostjo ne potrjujejo takih teoretiËnih modelov. Alesina in Rodrick (1992) sta primerjala povpreËno gospodarsko rast in dohodkovno neenakost v 65 dræavah med letoma 1960 in 1985. Ugotovila sta, da veËji deleæ dohodka pri zgornjih razredih pomeni obËutno poËasnejπo gospodarsko rast dræave. VeËji deleæ dohodka, ki ga imajo revni, predvsem srednji razred, Equity is efficient! 178 DR, Vol. XV (1999) 30-31 pa je povezan s hitrejπo rastjo. ZakljuËila sta, da imajo dræave z enakomernejπo porazdelitvijo bogastva tudi hitrejπo gospodarsko rast. Razvojno poroËilo Svetovne banke za leto 1991 (World Bank, 1991) pravi, “da ne obstajajo dokazi, ki bi rast pozitivno povezovali z neenakostjo v dohodkih ali da takπna neenakost vodi k hitrejπi rasti. »e kaj, potem se zdi, da je neenakost zdruæljiva s poËasnejπo rastjo.« Ista banka je tudi avtorica trditve (World Bank, 1996): “Meddræavne analize kaæejo, da so druæbe, ki so zelo neenake glede na dohodek ali premoæenje, politiËno in socialno manj stabilne in imajo niæje deleæe investicij in poËasnejπo rast”. Nekoliko manj “trden” enaËaj med neenakostjo in gospodarsko uËinkovitostjo je postavil Simon Kuznets (Kuznets, 1966), ki pravi, da dræave na zaËetni stopnji razvoja s poveËevanjem neenakosti pospeπujejo gospodarsko rast, ko pa doseæejo doloËeno stopnjo razvoja, morajo neenakost zmanjπevati - t. i. obrnjeni U. Torej povezuje neenakost z ekonomsko uËinkovitostjo le na nizki stopnji razvoja, na viπji pa ne veË. Tudi tej tezi nasprotuje vrsta ekonomistov. Zdi pa se, da vsaj v nekaterih delih dræi. Rao (Rao, 1998) je dokazal povezavo med neenakostjo v dohodku in velikostjo bruto domaËega proizvoda (BDP). Vrh krivulje, kjer to ne dræi veË, pa je pri 2146 US$. Toda ugotavljal je le povezavo, ni znana vzroËna zveza: ali neenakost vpliva na veËji BDP ali pa je neenakost le posledica hitre rasti in nenadzorovane porazdelitve ustvarjenega. Morda neenakost na zaËetni stopnji industrializacije res pomeni veËjo koncentracijo kapitala in s tem veËja vlaganja. A koncentracijo kapitala in vlaganja je moË doseËi tudi drugaËe; npr. z dræavno prerazporeditvijo. (SocialistiËne dræave so pri tem uspevale in dosegale na tej stopnji visoke gospodarske rasti, Kitajska jo dosega πe zdaj.) Toda usmerjanje le v finanËni ali realni kapital ne prinaπa dolgoroËne ali trajnostne (sutstainable) rasti. Nujna so vlaganja tudi v Ëloveπki kapital, ki je sposoben na doloËeni stopnji prevzeti ali celo spodbuditi nujne strukturne spremembe iz industrializacije v nove proizvodne oblike. Tega pa koncentracija kapitala s poveËano neenakostjo ni sposobna. Kapital s svojo kratkovidnostjo ne vlaga v nova znanja, ker ne ve, kaj bo potreboval Ëez dvajset ali veË let, kolikor traja, da se vlaganje v znanje povrne. Zato se zdi, da je “japonska” formula razvoja, ki so jo prevzeli tudi “azijski tigri”, boljπa, saj omogoËa dolgoroËni razvoj. Ta pa je: majhne razlike v plaËah, dræavno usklajevanje in naËrtovanje razvoja (v obliki tehniËne asistence dræave podjetjem), velika vlaganja v znanje in zdravje in zagotavljanje polne zaposlenosti. Kakor koli æe, za slovensko prakso Kuznetsov model nima nobene praktiËne vrednosti, saj je naπ BDP æe petkrat veËji od vrha Kuznetsove U-krivulje, industrializacija pa je æe davno konËana. To so bila le nekatera vpraπanja o neenakosti, ki so nekako na meji med sociologijo in ekonomijo. Nanje je teæko odgovoriti le z oËmi ene znanosti, saj vsak odgovor takoj zastavlja vrsto podvpraπanj, na katera moremo odgovoriti zelo razliËno. Odgovori (in vpraπanja) pa izhajajo iz razliËnih opcij (vrednostne, ideoloπke sodbe, znanstvene, laiËne razlage). Odkrivajo pa predvsem odnos do vpraπanja, kako gledamo na razvoj: ali ga enaËimo z rastjo dobiËka ali pa razvoj pomeni izboljπevanje Ëlovekovega æivljenja. In gospodarstvo je pri tem le zelo pomembno sredstvo. Matjaæ Hanæek 179DR, Vol. XV (1999) 30-31 Vsekakor pa dræi, da vpraπanja neenakosti ne moremo prepustiti le ekonomiji in nasprotni zvezi med enakostjo (equity) in uËinkovitostjo. PreveËkrat se namreË problemi neenakosti v druæbi odpravljajo z izgovorom, da je le-ta potrebna za gospodarsko rast, Ëesar pa tudi ekonomska znanost ne potrjuje povsem. Taka trditev ima vrednost le v politiËnem ali ideoloπkem govoru, saj nasprotnike prevelike neenakosti oæigosa za nasprotnike razvoja. Pri tem pa nikdar ne odgovori na vrsto (pod)vpraπanj: Kako velike razlike? Kako pridobljene razlike? Kako vplivajo te razlike na posameznika, na druæbo in na ekonomijo? Kaj pomenijo razlike za druæbeni razvoj kot celoto ipd.? Eden najglasnejπih dokazov o negativnem vplivu egalitarnega razdeljevanja bogastva in plaË je, da so bile za gospodarski zastoj socialistiËnih gospodarstev krive premajhne razlike v plaËah. Ta teorija je bila πe posebej glasna v osemdesetih letih tudi v Sloveniji, Ëeprav nikdar veËinska (za poveËevanje razlik v plaËah je bila najveË ena Ëetrtina Slovencev). Toda nihËe ni naredil resniËne raziskave o tem, zakaj so socialistiËna gospodarstva zaËela peπati. Le taka strokovna analiza, ki bi upoπtevala veËino moænih vzrokov, bi bila lahko podlaga za enaËenja egalitarnosti s slabostmi gospodarstva. Dejstvo pa obstaja, da so imele socialistiËna gospodarstva visoko rast v Ëasu rastoËe industrializacije. Do zloma je priπlo πele v sedemdesetih letih, ko ta gospodarstva niso bila sposobna narediti odloËilnega preobrata iz industrije v tehniËno naprednejπe gospodarstvo. »eprav raziskave kaæejo, da poveËana neenakost ni najpomembnejπi vzvod za pospeπevanje gospodarske rasti, je takπno mnenje v tranzicijskih dræavah prevladovalo vsaj pri tistih ekonomistih in politikih, ki so imeli moË odloËanja o smereh nadaljnjega razvoja nekdanjih socialistiËnih dræav v kapitalizem. Teza, da bosta poveËanje neenakosti in liberaliziranje avtomatiËno prisilili ljudi v tekmovanje in s tem boljπe delo, je najmoËneje vplivala na prehod iz socializma v kapitalizem. Pri tem pa se ni upoπtevala vrsta predpogojev; in sicer stopnja demokratizacije, delovanje institucij, ki nadzirajo “fair play”, obstoj monopolov in ne nazadnje stopnja industrializacije in razvoja, ki je pri vseh socialistiËnih dræavah æe presegel vrh Kuznetsove U-krivulje. Tekmovanje kot spodbuda za delo deluje le v idealno delujoËem gospodarstvu brez monopolov, kjer imajo na zaËetku vsi enake moænosti itd.; takega gospodarstva pa ni nikjer na svetu. Rezultat tako “vodenega” gospodarstva je bila, da se je uresniËil le prvi del formule: poveËala se je neenakost. Ker ni bilo drugih temeljnih pogojev za delovanje Ëistega liberalnega trga, je bil rezultat na drugi strani enaËaja: zmanjπevanje gospodarske moËi, poveËanje brezposelnostii in revπËine, razpad socialnih institucij, poveËanje kriminala in umrljivosti itd. Vse to z razliËno moËjo v razliËnih dræavah, a enako usmeritvijo. Spremenilo se je tudi lastniπtvo: namesto dræavnega lastniπtva, kjer je imela politika odloËilno besedo, so gospodarstvo prevzele skupine iz mafijsko-politiËne naveze. Eatwell (Eatwell et al., 1996) takemu gospodarstvu pravi “ugrabljeno” gospodarstvo (captured econimy). Kakπne so bile posledice poveËevanja neenakosti, kaæejo naslednje primerjave o povezanosti rasti/padanja BDP z neenakostji v tranzicijskih dræavah. Za analizo povezanosti neenakosti in gospodarske rasti sta bili uporabljeni dve spremenljivki: upad Equity is efficient! 180 DR, Vol. XV (1999) 30-31 (o rasti tu ne moremo govoriti) BDP in poveËanje ginijevega koeficienta (merilo neenakosti) med letoma 1988 in 1993. Tabela 1 Socialno-ekonomski kazalci razvoja tranzicijskih dræav Ginijev Ginijev Sprememba Upad koeficient koeficient ginijevega RevπËina1 RevπËina1 PoveËanje BDP 1987 1993 koeficienta 1988 1993 revπËine Poljska -10 26 31 19.23 6 20 2.3 Bolgarija -25 23 31 34.78 2 17 7.5 Romunija -33 23 33 43.48 6 32 4.3 Madæarska -15 23 28 21.74 1 2 1.0 »eπka -19 19 27 42.11 0 1 Slovaπka -21 20 20 0.00 0 1 Slovenija -22 24 29 20.83 0 0 Litva -51 23 27 17.39 1 49 48.0 Latvija -43 23 27 17.39 1 19 18.0 Estonija -33 23 40 73.91 1 33 32.0 Rusija -37 24 36 50.00 2 43 20.5 Ukrajina -37 23 33 43.48 2 41 19.5 Belorusija -14 23 22 -4.35 1 11 10.0 Moldavija -43 24 36 50.00 4 65 15.3 Kazahstan -30 26 33 26.92 5 50 9.0 Kirgistan -21 26 35 34.62 12 76 5.3 Turkmenistan -14 26 36 38.46 12 48 3.0 Uzbekistan 0 28 33 17.86 24 29 .21 Vir: Taylor and Pieper (1996); Opomba: RevπËina pomeni odstotek ljudi, ki so pod mejo revπËine, merjeno s 120 US$ vrednosti leta 1990 na mesec. Korelacijsk koeficient med upadom BDP in poveËanjem ginijevega koeficienta je -0.355, p= 0.148, med poveËanjem neenakosti in revπËine pa +0.700, p=0.000. Matjaæ Hanæek 181DR, Vol. XV (1999) 30-31 Slika 1 PoveËanje neenakosti in padec bruto domaËega proizvoda v tranzicijskih dræavah Vir: Milanovic, 1995 Rezultati ne potrjujejo niti Okunove niti Kuznetsove hipoteze o tem, da pot do veËje gospodarske rasti vodi prek poveËanja neenakosti. Ravno nasprotno. V dræavah, v katerih se je neenakost bolj poveËala, se je BDP bolj zmanjπal. Povezava zaradi majhnega vzorca sicer ni statistiËno pomembna, a ima odloËilni predznak: negativno povezanost med gospodarskim upadom in poveËanjem neenakosti. Obstaja pa velika povezanost med rastoËo neenakostjo in poveËano revπËino ter skrajπevanjem priËakovane dolæine æivljenja, na kar je opozorila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj v svojem poroËilu za leto 1998 (EBRD, 1998). V Rusiji, kot najbolj skrajnem primeru, se je umrljivost poveËala kar za 40 % ali pol milijona mrtvih veË na leto. Za osvetlitev povezave med neenakostjo in gospodarsko uËinkovitostjo pa so nujne tudi primerjave razvitih in stabilnih dræav. Podatke za tako primerjavo daje publikacija Human Development Report 1999 (UNDP, 1999), izraËune pa sem naredil sam. Spremenljivka za gospodarsko rast je velikost BDP leta 1980, 1990 in 1997, preraËunana na vrednost US$ iz leta 1987, neenakost pa odnos med petino najbogatejπih in petino najrevnejπih. 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -10 -55 -45 -3 -2 -15 -5 5 Padec BDP Po ve Ëa nje G ini jev eg a k oe fic ien ta v % Equity is efficient! 182 DR, Vol. XV (1999) 30-31 Tabela 2 Socialno-ekonomski kazalci razvoja razvitih dræav 20 - PriË. dol. Funk. BDP BDP BDP Sprem. Sprem. Sprem. Sprem. 20 æivlj. nepismen. 1980 1990 1997 198 - 97 v % 1990 - 97 v % Kanada 7.1 79.0 16.6 13509 15895 16525 3016 22.3 630 4.0 Norveπka 5.9 78.1 - 17991 21975 27620 9629 53.5 5645 25.7 ZDA 8.9 76.7 20.7 16756 19652 21541 4785 28.6 1889 9.6 Japonska 4.3 80.0 - 16384 22928 25084 8700 53.1 2156 9.4 Belgija 4.6 77.2 18.4 13354 15897 16809 3455 25.9 912 5.7 ©vedska 4.6 78.5 7.5 16903 20078 20309 3406 20.2 231 1.2 Avstralija 9.6 78.2 17.0 11388 13070 15186 3798 33.4 2116 16.2 Nizozemska 4.5 77.9 10.5 13855 16283 18369 4514 32.6 2086 12.8 ZK 9.6 77.2 21.8 10161 12899 14096 3935 38.7 1197 9.3 Francija 7.5 78.1 - 14564 17485 18554 3990 27.4 1069 6.1 ©vica 8.6 78.6 18.9 24291 28114 26441 2150 8.9 -1673 -6.0 Finska 6.0 76.8 - 15140 19576 19816 4676 30.9 240 1.2 NemËija 5.8 77.2 14.4 - - - - - - - Danska 7.1 75.7 - 16858 20511 23303 6445 38.2 2792 13.6 N.Zeland. 8.8 76.9 18.4 9824 10782 11565 1741 17.7 783 7.3 Italija 6.0 78.2 - 11763 14595 15548 3785 32.2 953 6.5 ©panija 4.4 78.0 - 6415 8618 9591 3176 49.5 973 11.3 Vir: Human Development Report 1999 Matjaæ Hanæek 183DR, Vol. XV (1999) 30-31 Tabela 3 Korelacijski koeficienti med stopnjo neenakosti in nekaterimi razvojnimi kazalci Stopnja neenakosti Sprememba BDP 1980-90 ®-0.506* Sprememba BDP 1990-97 ®-0.042 Sprememba BDP 1980-97 ®-0.367 PriËakovana dolæina æivljenja ®-0.290 Funkcionalna nepismenost ®+0.750* BDP 1980 ®+0.036 BDP 1990 ®-0.068 BDP 1997 -0.103 *® p < 0.05 Slika 2 Povezava med neenakostjo in spremembo bruto domaËega proizvoda (razvite dræave) IzraËun je pokazal, da kratkoroËno ni povezave med spremembo BDP (primerjava med letoma 1990 in 1997; R= -0.042). DolgoroËno (med letoma 1980 in 1997) pa je veËja neenakost negativno povezana z gospodarsko rastjo (R= -0.367). Npr.: ZDA, kjer ima zgornja petina kar 9-krat veËje dohodke kot spodnja, so svoj BDP v 17 letih poveËale za 29 %, Japonska pa poveËala za 53 %, Ëeprav je njihova bogatejπa petina le 4.3-krat 10.5 9.5 8.5 7.5 6.5 5.5 4.5 3.5 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Sprememba BDP med leti 1980 in 1990 Od no s b og ate jπe in re vn ejπ e p eti ne Aus NZ USACh Can UK Dk Nor I Fin NL Es Jap Equity is efficient! 184 DR, Vol. XV (1999) 30-31 bogatejπa od revnejπe. Tudi velikost BDP ni povezana z velikostjo neenakosti. Nasprotno: vedno manj je. Medtem ko je bil korelacijski koeficient med neenakostjo in BDP leta 1980 πe (minimalno) pozitiven, je v naslednjih letih postajal vedno bolj negativen. Rezultati sicer niso statistiËno znaËilni, a negativni predznak usodno kaæe na smer razvoja. Torej neenakost ni porok niti pogoj za hitro gospodarsko rast. Celo nasprotno: prevelika enakost zavira gospodarsko rast. Ali kot piπe Eatwell (Eatwell et al., 1997): Equity is efficient. Manjπa neenakost namreË poveËuje socialno kohezijo in utrjuje medsebojno zaupanje. Velikost neenakosti pa moËno vpliva na druge, predvsem socialne vidike æivljenja. Med razvitimi dræavami je opaziti povezanost med velikostjo neenakosti in umrljivostjo, pa tudi s funkcionalno nepismenostjo. ZDA, ki so v svetovnem vrhu po BDP, so po priËakovani dolæini na 25. mestu. Med osemnajstimi najbogatejπimi dræavami imajo najveËjo stopnjo revπËine. Ne le relativno, tudi absolutno: tam je kar 14.1% ljudi, ki ne doseæe 14.4 $ na dan (absolutna meja revπËine v bogatih dræavah), na ©vedskem je takih le 4.6 %, Japonskem 3.2 %, v Italiji 2 % itd. Npr.: priËakovana dolæina æivljenja v revnejπih predelih velikih ameriπkih mest je krajπa kot v Bangladeπu. Podobno je s funkcionalno nepismenostjo (R=+0.750). V ZDA je 20.7 % funkcionalno nepismenih, na ©vedskem le 7.5 %. Wilkinson (Wilkinson, 1997) med drugim ugotavlja veliko povezanost med stopnjo umorov in neenakostjo v ZDA med posameznimi dræavami (R=0.71). Skratka, vrsta raziskav dokazuje, kako neenakost rahlja socialno tkivo ter posredno in neposredno zniæuje ne le kakovost æivljenja ljudi, slabπa zdravje dræavljanov, zmanjπuje njihovo znanje in poveËuje kriminal, ampak tudi gospodarsko uspeπnost dræave. Socialni problemi, ki izhajajo iz neenakosti, namreË vplivajo po eni strani na neposredne finanËne stroπke dræave (socialni transferji), po drugi pa zmanjπujejo socialni kapital, povezanost posameznika z druæbo in njegovo motiviranost za delo. Nobelov nagrejenec za ekonomijo Amartya Sen je napisal (Sen, 1998), da je zdravje ljudi odvisno predvsem od porazdelitve ustvarjenega, in priznava gospodarstvu uspeπnost le tedaj, ko ta izboljπuje kakovost ljudi, predvsem najrevnejπih. Pri neenakosti v delitvi se pojavlja πe en problem: ne ustavi se le pri delitvi na bolj in manj sposobne, delovne in lenuhe, tiste, ki znajo, in tiste, ki ne znajo. Kaj hitro dobi popolnoma druge oblike, ki s posameznikovim prispevkom druæbi nimajo niË skupnega. Pomembno postane, ali ima nekdo znanca ali sorodnika, ki ima moË odloËanja; katerega spola je posameznik; kje æivi (mesto - vas, razviti - nerazviti del dræave); ali je tujec ali domaËin; ali je Ërn ali bel; koliko je star. To pa so æe vpraπanja krπenje pravic. Ob vpraπanju o neenakosti je veliko podvpraπanj, na katera moremo odgovoriti zelo razliËno, odgovori pa izhajajo iz razliËnih opcij. Dræi pa, da neenakost v bogastvu ne vpliva na gospodarsko rast. Zato bi bilo potrebno, da bi poiskali take ukrepe, ki bodo resniËno pripomogli k njeni rasti. Matjaæ Hanæek 185DR, Vol. XV (1999) 30-31 LITERATURA Alesina, A., in Rodrerick, D. (1994): Distributive politics and economic growth, Quaterly Jour- nal of Economics Atkinson, A. B. (1997): Bringing Income Distribution in from the Cold, The Economic Journal, Blackwell Publisher, Oxford Eatwell et al. (1996): Iz tranzicije v evropsko povezovanje, Znanstveno in publicistiËno srediπËe, Ljubljana Eatwell, J. (1997): International Financial Liberalization: The Inpact on World Development, UNDP, New York Eatwell et al. (1997): Not “Just Another Accesion”, Institute for Public Policy Research, London Eatwell, J. (1999): Hard Choices, Institute for Public Policy Research, London (v tisku) EBRD (1998): Development report Griffin in McKinely (1996): New Approaches to Development Cooperation, UNDP, New York Kuznets, S. (1966): Modern Economic Growth, Yale University Press, New Haven Lee J. W., Rhaee, C. (1999): Social Impact of the asian Crisis: Policy Challenges and Lessons, UNDP, New York Okun, A. (1975): Equality and Efficiency: The Big Trade-Off Rao, J. Mohan (1998): Development in the Time of Globalisation, UNDP, New York Sen, A. (1998): Mortality as an Indicator of Economic Succes or Failure, The Economic Journal, Blackwell Publisher, Oxford Sen, A. (1997): On Economic Inequality (Enlarged edition), Claredon Press, Oxford Taylor, L., Pieper, U. (1996): Reconciling Economic Reform and Sustainable Human Develop- ment: Social Consequences of Neo-Liberalism, UNDP, New York UNDP (1998): Human Development Report 1999, Oxford University press, Oxford and New York UNDP (1999): Human Development Report 1999, Oxford University press, Oxford and New York Watkins, K. (1997): Globalisation and liberalisation: Implicatoins for poverty, distribution and inequality, UNDP New York Wilkinson,Richard G. (1997): Unhealthy Society, Ruotledge, 1997 World Bank (1991): World Development Report, Oxford University Press, Oxford and New York World Bank, 1996: From plan to market, Oxford University Press, Oxford and New York Equity is efficient!