ŠT. 5 1. marec 196^ LETO VII kam letošnje investicije ? Nadaljevanje lz 4. številke Opremo za Tovarno vezanih plošč smo nabavili poceni. Kupili smo jo za 28o.ooo $, čeprav so prodajalci vztrajali na ceni 347.ooo $. Razlika ali prihranek do prvotnih ponudb znaša okoli 67.000 $, kar je dosedaj največji popust pri sklepanju pogodb. Ker je bilo na banko prijavljeno sicer za manj kvalitetne stroje le 281.000 $, pomeni, da je uspelo za prijavljeni denar kupiti mnogo boljšo opremo brez prekoračitve bančne kvote. ŽAGA — Za izgradnjo nove žage, za katero ravno v zadnjem času iščemo najprimernejšo in najperspektivnejšo lokacijo,naj bi bilo letos vloženih nekaj nad 4.300.000 dinarjev. Žaga naj bi imela optimalno kapaciteto 44.000 m3 hlodov letnega razreza ali 47.ooo m3 maksimalne kapacitete. Celotna proizvodnja žaganega lesa bo tako močno mehanizirana, da bo zaposlovala razmeroma majhno število delavcev. S to visoko stopnjo mehanizacije bomo odpravili tisto mučno stoletno težko fizično in ne- humano delo, ki ga še danes opravljajo naši delavci na žagah. Zaradi t8ga, ker bo Bkoraj celotna proizvodnja žaganega lesa - bukve - namenjena za lastno reprodukcijo v Tovarni drobnega pohištva in Tovarni stilnega pohištva, so se strokovnjaki odločili na razrez hlodov s pomočjo tračnih žag in ne gatrov polnojarmenikov, čeprav to pomeni vnašanje neke nove tehnologije in načina dela v "Novoles" smatram, da je z ustrezno izobrazbo naših najboljših kadrov možno doseči najboljše rezultate. Naš izobraževalni center bo moral temeljito usposobiti delavce za novo žago, da bodo lahko opravljali naloženo jim nalogo, žaga naj bi imela tudi dosedaj najmodernejšo sortirnico za bukov žagan les, s katero bi v prvi vrsti odpravili dosedanji način zlaganja lesa v kope brez ozira na njihovo kvaliteto. Z dobrim sortiranjem rezanega lesa je možno pridobiti veliko več na prodajni ceni, kot znašajo stroški ene take sortirnice. Kr-lišče žage bo ravno tako mehanizirano in sicer z žerjavom tako, da bi odpadlo mučno, težko in nevarno delo delavcev na krlišču, ki da-(Nadaljevanje na 2.strani) PRED PRAZNIKOM NAŠIH ŽENA Spet je pred nami eden izmed tistih lepih, najtoplejših praznikov v letu, ko bomo čestitali ženam, ko bodo čestitko in stiski rok še toliko bolj iskreni in še bolj topli. Za en sam dan bo do spet deležne največje pozornosti. In ko se bomo zazrli v oči naj dražjih, ko bomo prestregli milino njihovega hvaležnega pogleda, morda niti ne bomo mogli dovolj globoko izraziti predvsem naše hvaležnosti njim. Mislili bomo na vse žene, kajti, vsaka izmed njih je junak. Ponekod bodo morda pripravili za žene še kakšne deklamacije, ki so čustveno bolj sprejemljive od ponavljajočih se deklaracij o ženski enakopravnosti. Prav gotovo pa ras bo večina v veselem razpoloženju krepko počastila ženski praznik. Potem si bomo zadovoljni pomeli roke , ker smo opravili svojo dolžnost in počastili DAN ŽENA.. Pa saj ne bo samo tako. Marsikje bodo spregovorili kup lepih besed o ženski enakopravnosti. Spet bomo lahko slišali, da je potrebno z enakimi kriteriji vrednotiti delo, pravice in odgovornost (Nadaljevanje na 2.strani) PRED PRAZNIKOM (Nadaljevanje d 1.strini) moških in žensk, da jc potro™ bno uveljavljati onako dolžnosti do nezakonskih otrok, ob razvezah, zakonov , pri delitvi stanovanj in še in še* Spot bomo lahko slišali, da moramo spremeniti našo miselnost o položaju ženske, Predvsem pa bo mnogo besed o tem, da je potrebno ustvariti materialne pogoje, ki bodo ženskam olajšali njihov drugi napornejši delovnik« Zato bo tudi o otroškem varstvu precej govora. Saj govorimo o njem ob vsakem 8. marcu. Spodobi se paš, da ob tem prazniku širokosrčno spregovorimo o težavah, ki bremenijo predvsem ženske, pa čeprav so skupna stvar nas vseh in bi jih morali vsi u~ rejo vati. Ko pa mine praznik, ki je pač samo enkrat na leto, lahko spet poslovno odločamo in Bklepamo na delavskih svetih, na občini in drugje o vsem. Tudi o tem, da za zgraditev varstvenih ustanov ni nobenih proračunskih sredstev, pa o tem, koliko miljcnov se bo o-Uobrilo za proslavo deset ali dvajset-letnice podjetja,ali naj se iz prestižnih razlogov nabavi za službene potrebe mercedes ali najnovejša žaba. Ponekod šc o tem, ali se naj razdeli štirinajst ali petnajst plač} kakšna naj bo oprema pisarniških prostorov, da bo bolj reprezentativna, kot pri konkurenčnem podjetju, o kilometrinah, provizijah, dnevnicah in potovanjih in še in še. Kaj bi bilo, če bi tudi pri teh odločitvah bil prisoten duh 8. marca? Verjetno bi bil potem za DA.n ŽENA dovolj šopek rož. Če bi vse besede o nujnosti otroškega varstva spremenili v drobno kamenje, bi z njim prav gotovo sezidali dovolj varstvenih ustanov. Žal pa pretežno ostajajo besede le besede. Ob 8. marcu se postavimo pred zrcalo naših besed in so vboJ za hip zazrimo v lastno vesto Ne samo za 8. marec! Leto ima tristopotinšestdeset dni. Dokler bomo država, ki ima največ zaposlenih žensk in najmanj poskrbljeno za otroke, so vso čestitke samo čestitke. Zatorej iskreno želimo vse na£im ženam ob njihovem prazniku čim lažje delo v službi, čim manj skrbi doma hkrati pa popolno ostvaritev njihovih pravic* - žena - TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA Pri gradbenih delih smo upoštevali podaljške na obeh konceh sedanje hale ter izgradnjo novih sušilnic. Ker so gradbena dela v glavnem že končana, bo glavni poudarek letošnjih del na montaži dobavljene strojne opreme. Predvidevamo dobavo strojne opreme v višini 130.000 $ in sicer opreme , e katero naj bi obrat podvojil lansko proizvodnjo. Tehnološki načrt rekonstrukcije predvideva še vgradnjo druge opreme, vendarle zaradi rekonstrukcije v Tovarni stilnega pohištva bomo drobno pohištvo opremljali z dodatno strojno opremo sukcesivno v letu 197o in 1971. Ker gre tu v glavnem za s trojne naprave, za kate- ZEUA i cfi\ri m mm _ KAM Z LETOŠNJIMI INVESTICIJAMI (Nadaljevanje s 3. strani) nes to manipulacijo opravljajo zbolj z golimi rokami in vagončki. Vrednost uvožene opreme z montažo znaša cca 185.ooo 0. re še nimamo dokončnih tehničnih analiz (lakirnica, de-cirr.emica, nove sušilnice, transportne naprave) smo mnenja, da je izboljšave vnašati v Tovarno samo po dobro preštudiranem tehnološkem načrtu. Nadaljevanje prihodnjič. ŽREB JE ODLOČIL Izid žrebanja reševalcev Inrižanke v 4. številki "Novo-lesa", Prvotne ponudbe tujih proizvajalcev za kompletno opremo žage so znašale 226.ooo$ V to ceno niti v ponudbah ni vključen žerjav za krlišče, ker smo mnenja, da razprava okoli načina transporta na krlišču še ni dobila svoje dokončne oblike. v v v Komisija, ki so jo sestavljali i Jože Pirc, Jelo Makuc, Bogomil Lilija, Joži Jazbec in Marija Šuštaršič je izžrebala naslednje reševalce križanke t 1. nagrada din 15,oo Fani - Čečell^Klevišar 2. nagrada din 3,oo Andreja Trampuš 3. nagrada din 2,oo Darija Kovače c SAMOUPRAVLJALO Sodelavka Petan Štefka Je ena izmed tistih, ki nimajo najboljših pogojev za dalo v Tovarni vezanih plošč. Svoje delo opravlja na stroju, ki je ozko grlo v proizvodnji in obratuje v treh izmenah, Ima že 24 let službene dobe v Tovarni vezanih plošč pa je zapaolena skoraj od začetka. - Kako ate zadovoljni e svojim delom v tovarni? - Po pravici povedano nisem zadovoljna, predvsem zato, ker moram delati v treh izmenah, kar Je za žensko pri petdesetih letih dokaj mučno, To pa se ne sme odražati na volji do dela , ker vem, da moram prispevati svoj delež k uspehu tovarne, - Bliža se 8. marec boste kaj proslavili? - Vsekakor tudi ta dan ne sme miniti brez skromna proslave. - Nasa družba posveča precej pozornosti ženam, Je to res ali so samo besede? - Res je, da smo ženo precej upoštevane vendar ne povsod. Premalo se zavedamo enakopravnosti, ki smo sl jo priborile že med NOB. “ Vemo, da ste član ZB, ste bili v borbi? - Sodelovala sem kot aktivistka na terenu. Saj tudi to ni bilo lahko. Sovražnik Je bil vsepovsod. - In vasi najlepai opomini? - Prvi stik s partizani leta 1942 in pozneje. Drugače pa skoraj nimam lepih spominov. Mojo življenje je vseskozi težko. Spadam med tiste, ki imajo srečo v življenju. Moja življenjska pot je polna težav in razočaranj, zato govorim o težkih trenutkih. Najtežje ni je bilo takrat, ko oo mi belogardisti ubili mamo in sem tudi jaz stala ob steni pred puško. - Vaše želje za v bodoče? - Želim, da bi dobila delo, ki bi ustrezalo moji starosti. Njavečja želja pa je, da bi bila zdrava In služila vsaj toliko časa, da doštudira moj cin in ga spravim h kruhu. - Ali mislite na upokojitev? - Mislim, da imam pogoje za invalidsko upokojitev, vendar pa zaradi želje, ki sem jo že povedala ne morem, kar bi se mi dohodki znatno zmanjšali, Š.J. GOVORU SEM Z JOŽETOM TI30V-CEM Naš Jože je vodja mehanične delavnice v tovarni vezanih plošč. Pri "Novolesu" je zaposlen že od 5.5.1947, kar pomeni, da poteka letos že 22. leto odkar je pričel delati v naši tovarni. No, to je že kar lepa delovna doba in je malo takšnih, ki bi se lahko ponašali s takšnim stažem pri istem podjetju. - Koliko vas je v tej delavnici? - Štirje smo. Delamo pa tako, da je vedno eden iz- med nas tudi popoldne tu na voljo, Če je potrebno. - Katera so glavna opravila v tej delavnici? - Popravljamo izključno za tovarno vezanih plošč razne stroje in njihove dele. Skrbimo za to, da 1-raamo vedno na voljo dovolj tistih rezervnih delov, ki se najpreje in največkrat pokvarijo. Tokrat imamo avtomat za zračne škarje, reduktor, dodajalec lepila in polno manjših delov, ki so takoj uporabni, če Je potrebno. To je zelo praktično, da imamo delavnico blizu in da smo vsak čas "pri roki". Predno smo osnovali to delavnico, Je bila le centralna. Ta pa Je kar precej oddaljena od te tovarne. Kadar se je včasih kaj pokvarilo, Je bilo potrebno to sporočiti vodji delavnice in za tem Je prišel nekdo od tam v tovarno, ugotovil Je, kaj Je narobe in za tem smo šele pričeli popravljati. Večkrat pa Je bilo potrebno razstaviti stroj in odnesti dele v centralno delavnico in od tam zopet nazaj. Včasih se Je zgodilo, da smo ustavili obrat za 2 - 3 dni in potem pa smo morali pozneje nadomestiti izgubljeni čas. Sedaj pa imamo vse "problematična" dele strojev pri roki in če nastane okvara, lahko takoj zamenjamo in proizvodnja teče dalje. - Ali že poznate neko novo vrsto polic za skladišče? - Še nisem slišal za to novost. Se bom oglasil pri vas in si ogledal prospekt, ki ga imate. (Nadaljevanje na 8. strani) Sklepi DS Nadaljevanje 7. seje DS Problematika pa se bo pokazala tudi pri novem obratu Tovarni etilnega pohištva, zaradi uvajanja nove proizvodnje , kakor tudi pri dosegan-nju cen šivanih zabojev. T svojem nadaljnjem izvajanju se je tov, direktor ustavil še pri stroških, organiziranem in urejenem planiranju, organizaciji proizvod-dnje itd, ter apeliral tako na organe delavskega samoupravljanja, da pomagajo pri realizaciji začetnih nalog, kakor tudi na strokovne službe, da vložijo v reševanje nakazanih nalog čim več naporov in požrtvovalnosti. Delavski svet je nato sprejel Pravilnik o štipendiranju, sprejel sklep o razpisu natečaja o novem zaščitnem znaku podjetja, določil po datumih proste sobote v letu 1969 ter sprejel tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih in sicer določil, ki se nanašajo na višino dni letnega dopusta in ki Jih v celoti objavljamot do lo let skup,del,d, 0 dni od 11-15 " - 2 dni od 16 - 2o " - 4 dni od 21 - 25 " - 6 dni od 26 - 3o " - 8 dni nad 3o let 11 - lo dni Ha stalnost pri podjetju do 5 let delovne dobe -0 dni od 6 - 15 " - 1 dan nad 15 let " - 3 dni Vodilna delovna mesta, delovna mesta, ki zahtevajo visoko, višjo izobrazbo, srednjo izobrazbo, ali VK - 2 dni. Delavski svet je tudi potrdil predlog centralne inventurne komisije ter obravnaval tudi razna druga vprašanja kot organizacija zdravstvene službe, o delovnih oblekah in drugo. Delavski svet podjetja "No-voles" Novo mesto - Straža je na svoji 7. seji dne 28. 1,1969 na predlog upravnega odbora podjetja sprejel naslednji SKLEP 1,Spremeni se 27, člen Statuta podjetja in se razpiše natečaj za nov zaščitni znak podjetja«, 2, Nagrade za najboljši zaščitni znak znašajo« 1, nagrada looo,- N din 2, nagrada 600,- N din 3, nagrada 3oo,- N din 3. Komisija za izbor zaščitnega znaka podjetja je naslednja« 1, ing.N0vak Znago - predsednik 2, Weber Oskar - član 3, Knez Jože - član 4, Zelnik Berta - član 5, Ing,Lapajne Marjan -kot zunanji sodelavec. Predloge (osnutke) je treba poslati na DS do 2o» marca 1969. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1968 Kot vsako leto je tudi letos 18. februarja 1969 sprejel in potrdil centralni delavski svet podjetja^ Zaključni račun za leto 1968. Po zaključnem računu je podjetje doseglo naslednji uspeh. Ta uspeh želimo prikazati le z nekaj najpomembnejšimi pokazatelji s primerjavo preteklega leta, tj. leta 1967iHo.tftt/ Delavski svet je potrdil razdelitev dohodka tako, kot je zgoraj prikazano, razen tega (Nadaljevanje :na lo. strani) NAGRADNA KRIŽANKA A B 2 3 k 5 6 7 8 9 10 44 42 43 * 10" :i nsskd gamo vojohavbo« I. orodju v meh. mični delavnici. Z.IIino nežne,ampak,•• 2rto v Vojvodini - ob liomvi, 4.Zlo nnknnn, 5.1'riporaooek pri reževinju ljudi, 6, Vnr rmo iz trenil. 7, Zadružne trcovlnn. 8, Ganotati« 9, "c to v Ameriki, lo,5 ali lo dkg volno. II, ."ioti,ki posnemi. lG.i.'ino tihe, mpik... 13,bruci nočlnnnlk abecede. pon "a" i:; ion "n" navtično us^jio sr a v j; v zvini z a.r/aic.;.:, Z", mde: — —-r~=:= 1. mgrad.a: 15.oo din 2, " lo.oo " 2. " 5.00 " Ke-itve po ljite 00 ti.m rc ’ 1969 ni ni e ure inistvo« Ir.id žrebanja bo objavljen v 6. te= vilici m: e -a lista Noben napor ne utrudi človeka ta’co t—kor brezdelje iti pohajkovanje. Nadaljevanje iz 4. številka O Stražanih pripovedujejo ljudje še mnogo ine sr.iešnico in čenče, ki bo pa le malenkosti, na katere se ne jezi noben pameten človek, zato vama jih tudi ne bom razkladal. Hotel in moral pa sem vama naznaniti zabavljice, ki so kolikor toliko ujedljive in razžaljivo in naklonijo. nagajivcu lahko pljačke in batine. Zdaj cpravita svobodno črnilo in pero! Ti dve knjižici pa bom dejal v svojo skrinjo, da se ne izgubita,Potrpi ta še nekoliko, da vama povem, zakaj sta pisala o Straža-nih take neumnosti. Pravzaprav nekatero teh pravljic niso tako trapaste, kakor se zde sar.o-pašnim negodnikom. Vsaj jaz bom vedno trdil, da je stokrat bolje in Bogu ugodneje, prepevati kako nedolžno pesem nogo srditi so in preklinjati bližnjega.Toda pustimo bajke! 0 njih se po-monimo morda obširneje drugikrat. Za zdaj vama bom razložil, kaj sem učakal in izkusil v Straži. Pod to vasjo stoje velike in slavne opečnice. Dela se v njih tako zvoneča in trdna opeka kakor nikjer drugje na Dolenjskem, Zanjo je vlak še v daljnih krajih. Jaz sem mislil, da bi se dalo s tem blagom kaj zaslužiti in se nisem motil. Jel 3em vozariti straško opeko kmetom in gospodi. Ujel sem vsak dan najmanj pet goldinarjev. Če sem potrošil dva goldinarja, živel sem o njih prav dobro in trije so mi ostali v žepu za davke in druge potrebe. Večkrat sem napajal v Straži. Od konca sem sedeval v krčni in tedaj ni bilo prilike, da bi jaz storil kaj hudega drugim, ali kdo drug meni. Neko so- boto pa se je bilo zbralo precej pivcev, ki so se prav živo raz-govarjalt. KlioliJ sem si, da moram tudi jaz reči katero vmes. Ali sem skupil! Rajnki moj oče so ne imeli trdo v kleščah. Zalajati nisem smel ni v krčme ni v druga taka društva, v kojih se zve kaka novica in šala. o Stra-žanih nisem doma nikoli nič slišal, zato nisem mogel vedeti, kako se mi je meniti z njimi, da jih ne razžalim. Dejal sem dobrovoljno: "kožje, ta-le vaš hrib bo treba odkopati. Utegne se zvrniti na vas, če ga le kdo sune z nogo." 0 teh besedah je zašume-lo v hiši, kakor bi bil dregnil v sršenje gnezdo. Pljusk! priletela mi je težka roka na desno lice. V prašal som dedca, zakaj me bije? Zatulil mi je tresoč se od jeze: "Za nečedni tvoj gobec." Zaman sem se veril, da nisem hotel nikogar zbosti s svojo nedolžno oponnjo. Knalu potem je začelo zvoniti mrliču, Mene je posilil smeh po sem bleknil: "En zvon se je nocoj prehladil, da je dobil hripav glas." Vsa družba zdivja in nlane vame. Padalo mi je po glavi,hrbtu in kamor je brejujo . ,y~‘ ni C ' 1 c, o". izn'-:o .i.i.k , • 1.iur. oj n l-.Urnc ■’ipl.ia .».Telo :Johne • .-Vrni'.:, -tene uln. ct 'r . rektorja, .'ert' Zelnik to-: I-V"a "i -itr t’ in;, in ..030iV.il Lilija in • c.:,.-ovom.1 ure 'nik: do ;ouil ■ IJA. ..'uni 'iv ur*-'nik- :Colo u:c in Joče lire el: •n.t.-kaiik. .'.iv-vrk . in iluutrotork. : Vrv'rej.n. it:k 1 V ti a.ri ork . Ishftjt evikret inceečno - l.in 15. iv.a.-.j-. "1:0;; : - i-.-ri koaun.-1 jtr.tč" pri loven acotu. - Jklodo I0O0 icvoiov. Ji „O: 'JU "Toao breje" v Kr-nju. kdo dosegel. J&z ni3em bil tako moder, da bi bil uganil, zakaj so bb ti čudni ljudje razkačili name. Najbolje bi bil storil, da ne bi bil zinil ni črke v?č proti njim. Ali dobro vince me je bilo pogrelo in ublažilo. Od Stra-žanov bi se ne bil ločil rad v sovraštvu. Nadajal sem se, da jih bom pomiril in zbogal še naprej s kako mastno pohvalo. Vprašal sem pivca, Id. se mi je zdel med vsemi naj-zastavnejši, kako gnoje vaš-čanje svoji pšenici, da jim rodi tako plemenito zrnje, kakršno se ne najde lahko v vsi kranjski in štajerski deželi? Ni on ni drugi Stražani mi ne odgovore ničesar. Molče skočijo vsi naenkrat iz hiše na dvor po polena in vmivši se začno mlatiti po meni, kakor da nisem krščan človek nego kak srenjski oreh. Pobegnil sem jim brez klobuka (Nadaljevanje na 6.Strani)____________ i KRI SO DALI _____________________ / torek IB.feliru’ rj :;o durov li kri: ’. rel Kron, r -nc J" jo,Jo'h i k •To:.o ! kovne, o J ili j.o,Fr.nc '.uh'ie,.’r no 1 • nk r,J.uiou Vurk, ■ ne . onic ,.’r nc AS,Ano. n ter Cnve ;ipb':ol,Joi.o .'■■ .nč'1;;,’ uirss ' o Kr:- Inc, rij.u . kedelj,A*>ton Erpe,"orilo De'aljok,. ' v Kah* ti.jul,krirtino Koncil j o, Anton I ,J o v v Ku.'.i iik. 7J3.! Kh.v hi.. uvala ! Tajnic« oVJ.odtoro UK ja p-rordl , uvj opozorimo vre no >-o,d • nuj iio p-ih j jo k tIvcoku Krvi tinti ki -o .'el ..li v n- ni i uroni colo, kor jih bo morul :;ir ‘Vnilc odolo-viti. ——rr rt c —: ~ -Z v.j'V. c •; v : niv.' 'JkJO m. it; -;cr: : jlj ■ v rt: ../ J... . h-vilu,la* • c rt: a ko a ijji k::i c. 'JJ ! “straIani (Nadaljevanje a 5. strani) in biča. Pri opečnici sen potočil delavcem, kako so no ra-čigali Stražani. Zagrohotali so se r.ii zlobno in dejali, da ten bil še premalo kaznovan za neugnani svoj jezik. Tudi oni so rae jeli mikastiti, suvati in naklepati. Jaz nisem znal, da so ti opelcarji straški fantje, Odtakrat 3on; se ogibal Straže in napajSl v prijaznem Zalogu ali pa v Baltovi vasi. V Zalogu sem se seznanil e prekanjenim godcem Bernardljom. Ta mo-žiček mi je natanko razložil vso zgodovino vasi Straže, svojstva njenih preblvalcov in burke, s katerimi jih pikajo Pro-činci in drugi župljani in sosedje. Zdaj sem eevoda lahko razumel in spoznal, zakaj so jih mojo besede zapekle in dvignile name. Bili so uverjeni, da sem jim prišel zabavljat. Povesti o njih sem si dobro zapomnil in jih nisem jemal nikoli več v misel , kadar sem se pomenkoval s Stražani. Govorjenje, c katerim De;.', jih nevede razžalil, so mi cčasoma oprostili in občeval sem z njimi potem zmerom prijazno in brez neprilike. 7,da j se se že tako postaral, da mi se ne ljubi več voziti opeke. Mesto meno bosta hodila v Stražo vidva. Da ne zagazita v mojo nesrečo, bosta r.03ila s sabo ta-le spisek in ga brala spotoma na vozu ali v kaki krčmi. Opominjam vaju, da ne bosta govorila proti Straža-nom nebene reči, ki je v njen zabeležena. Ker pa človeku ni dano, da bi vedno molčal, pripovedujta jim kaj takega, kar jih bo veselilo in so jin prilegalo. Z dobro vestjo priznavata lahko izredno umetnost in pridnost otraških mladeničev, ki izdelujejo tako izvrstno opeko. Po pravici bosta hvalila tudi etraško vino, ki se kosa,če je zanj letina, z imenitnim trškogorcem in grčevcem. Največ-jo čast in clavo.ppa bosta dajala stŠaškemu svetniku, ki leži ' £ v tamošnji cerkvi, ali ga doslej niso smeli dvigniti, ker mu živi še nekaj žlahte. Bernarde! je vedel o njem samo to, da se sove sveti Drnuncelj in da se je posvetil še pred svojim rojstvom c trdo pokoro in pretežavno hojo po božjih potih. Izkušnja jo potrdila, da je previdni Čandra-ževec prav izvrstno skrbel za sinova s svojim zgodovinskim narekovanjem. Precej prvi ponedeljek je poslal po opeko Jcrnejca, Dal mu je zapisno knjižico in ga opomnil, naj jo prebere pazljivo vsaj dvakrat ali trikrat, da se mu ne izmuzne kaj iz spomina. V torek jo šel v Stražo Andrejec, prejemši isti napotek od roditelja. Brata sta so zmerom tako vrstila, da je vozil en dan starejši, drugi dan mlajši. Oba sta izpolnila natanko očetov nauk. Prebirala sta straške zgodbe tako marljivo, da sta jih znala ob tednu na pamet. Nevarnosti sta se torej lahko ogibala. Pomenkovala in družila sta se s Stražani složno in prijazno od prvega začetka do danes. Neizrečeno jim je ugajalo, da sta hvalila na vso moč o vsaki priliki njih sinove , vino in svetnika. Sčasoma sta se uverila, da so vredne enake časti in hvale tudi njihove mlade hčere. Bati so jima ni bilo radi njih nikogar. DOmačim fantom sta se prikupila in pril iuMla, da so se z njima pobratili in dovolili, da se smeta zabavati brez zamere s Straškimi krasoticami. To dragoceno pravico sta rabila tako pridno in uspešno, da sta si našla kmalu eden za drugim ljubico in nevesto. Ni še dolgo, kar sta oduševila vso Stražo s preimenitno novico, katero sta brala v slovenskem časniku. Velite ljubljanska gospoda so zdelali načrt, po katerem se bo naredila dolenjska železnica ne samo do Novega mesta, ampak tudi do - Straže! Vsi vašČanje so zatrdili v en glas, da -Hm te izprosil to milost cvetnik, čigar svetinje imajo v cerkvi, kajti Stražani se sami niso poganjali še nikoli .za nobeno železnico. Ko so izvedoli to radostno naznanilo straški starci, zaigrale so jim solze v očeh, hvaležno so dvignili oči proti nebu in dejali s svečanim glasom: "Dragi srenj-čani! Jola co so nam prikazovati znamenja, katera izpričujejo, da Bog 5c ni pozabil in zapustil svojih zvestih služabnikov. 31ava naših dedov spi, ali ni umrla. Kazno je, da se je prebudila in da vstaja že Iz groba na žalost in sramoto Prečin-cem in vsem drugim našim obrekovalcem in neprijateljem. Morda prej nego mislimo, da bo slišalo in razširilo po vsi slovenski domovini ponosno poročilo: "Stražan gre na dan." (KONEC ) BOG VSE VE! Hruščev vpraša Boga* "Kdaj bomo mi Rusi prišli ne luno?" Bog mu odgovori: "čez eto-let." Hruščev se zjoka in pravi: "Tete P3 ne bom doživel." Vpraša Kenedy Boga isto. Bog inu odgovori: "Čez sedemdeset lat," Kenady vzdihne: "Oh tega ne bom doživel!" In oe zjoka. Pa vpraša povrečen Jugoslov^ BOCU! "Kdaj bono pa ni imeli urejeno socialno zdravstveno zavarovanje?" "Oh, tega pa jaz ne bon doživel, "reče Bog in se zjote. KAJ MORATE VEDETI« - če potrebujemo samo beljak, naredimo na vsaki strani jajca luknjico. Beljak izteče, rumenjak pa ostane v lupini še vaš drH dober. - čajnik napolnimo s sodo ▼ vodi in ga tako pustimo stati veš ur. Potlej ga operemo in dobro isplahnemo s šisto vodo. Tako bo spet šist. - Cvetača bo ostala lepa bola, še jo pred knhanjem menjaje večkrat operemo v hladni in vroši vodi. V vodo, v kateri jo kuhamo, pa dodamo koščke limone o Zdravstvena vzgoja je del splošne vsgoje. Tovrstna vzgoja delavcev je veš - ni le del splošna vzgoje, temveč tudi sestavni del varstvene vzgoje delavcev - saj je zdravstveno varstvo zapoelenii tudi del njihovega splošnega varstva. Cilji zdravstvene vzgoje, kot sestavnega dela varstvene vzgoje delavcev, so dejansko integracija splošnih ciljev zdravstvene vzgoje, če na hitro pogledamo, kaj priporočajo strokovnjaki za varstveno vzgojo spoznamo nekaj glavnih ciljev zdravstvene in varstveno vzgoje, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. - J&jca ne bodo pokala, če Jih pred kuhanjem denemo za kratek čas v hladno vodo ali ako jih na vrhu oprezno prebodemo z iglo. - Čebulo, ki povroča močno sol- - zanje, režemo pri vročem štedilniku ali 1» prepihu. Poizkusimo lahko tudi tako, da denemo v usta, kadar režemo čebulo, kos kruha. - Vonj po čebuli odstranimo s rok najhitreje s hladno vodo ali limonino lupino. Cilji so« - doseči to, da Je zdravje delavca dragocena, nepogrešljiva družbena vrednost - pona gati delavcem, da skrbe za svoje zdravje in da se kot posamezniki ali skupine ravnajo po zdravstveno vzgojnih navodilih v smislu definicije svetovne zdravstvene organizacije, - priporočiti vsem članom delovnih skupnosti, da si z lastnimi intelektualnimi prizadevanji in napori pridobe varstveno zavest, ki jim je potrebno za smoter-no organizacijo delovnih postopkov, a da pri delu ostanejo zdravi in nepoš- kodovani , - omogočiti delavcem, da razvijejo v sebi globok občutek odgovornosti za zdravje in življenje ostalih članov delovne skupnosti, - utrjevati obstoječo strokovno znanje in profesionalne spretnosti za varno, zdravo in hkrati produktivno delo. Te cilje je v naših razmerah težko uresničiti, ker zdravje in varnost na delovnem mestu ne predstavljata povsod in vedno vrednote, za katere bi ljudje bili pripravljeni žrtvovati del svojih sredstev. Prav tako ljudje niso vedno voljni prevzeti določenih na»-log ali spremeniti in opustiti določenih navad.To velja za posameznika in za skupine ljudi, za vodstva in samoupravne organe. To Je nekaj splošnih misli na području zdravstvenega varstva. Čeravno ni ta dejavnost nova, lahko ugotovimo, da je prav pri nas zelo malo razvita. Zakaj Ja tudi pri nas tako, bom napisal svoje ugotovitve v naslednji številki našega lista, TŠ. VLOGA MEDICINE DELA PRI ZDRAVSTVENI VZGOJI DELAVCEV - — —.................... GOVORU SEM S TLSOVCEM (Nadaljevanje s 3.strani} Uvidel sem potrebo po takih policah zato, da bi bil ves material bolj pregledno zložen in tudi orodje bi blahko zlagali tja« Na ta način bi prihranili mnogo časa z nepotrebnim iskanjem, - Ali radi delate tako kot ste povedali? - Seveda, saj na ta ni in imamo vsi tudi večji OD, kajti, če stroji stojijo se proizvodnja zmanjša in če se zmanjša ta, se to pozna tudi na žepu. B.L. KAKO SPREJEMAMO NOVE DELAVCE V tem članicu želim prikazati postopek pri sprejemu novih delavcev v podjetje. Menim namreč, da jo potrebno, da vemo vsi, kako sprejemamo nove delavce, saj je tudi sprejem novih delavcev v podjetje del samoupravljanja. Postopek sprejema lahko razdelimo na tri dele in sicer: - na iskanje delavcev in preverjanje njihovih sposobnosti, kar je naloga in pristojnost kadrovskega oddelka; - na sprejem delavcev, za kar je pristojna komisija za delovna razmerja; - na poizkusno delo, za kar je pristojen obrat ali služba, ki zaposli delavca. kakor sem že omenil, je za iskanje delavcev pristojen kadrovski oddelek, ki ima izdelan postopek, po katerem se ravna pri iskanju novih delavcev, le-ta jo sledeč: - Obratovol3tva in posamezne čLu-žbe najprej sporočijo potrebo po delavcih s posebnim pisme- nim zahtevkom, na katerem tudi navedejo kakšne kvalitete (znanja, sposobnosti, starost, spol) mara imeti delavec; - Nato pričnemo iskati delavce, ki so zahtevani v potrebi in pripravimo širši izbor takih, ki Ustrezajo splošnim zahtevam. Pri letanju upoštevamo vse prošnje , ki so prišle v kadrovski oddelek ali pa razglasimo, oziroma razpišemo prosta delovna mesta; ~ Delavce iz širšega izbora pošljemo na Zavod za zaposlevan-js» kjer preizkusijo rhovo urnike in fizične sposobnosti. Tako dobimo podlago za določanje ožjega izbora delavcev, ki bi prišli v poštev za sprejem. 0 delavcih iz ožjega izbora se pogovorimo še z obra-tovodstvi in službami, ki iščejo delavce. Nato jih pošljemo še 1: zdravniku, ki da svoje mnenje o njthoven zdravstvenem stanju. S tem je prvi del sprejema opravljen in delavni’ , hi Sotaže-jo naj p—i'-erno jše rezulia+e pri izboru, predlagano komisiji za delovna ra-'-erja, da odloči o sprejemu. Komisijo sez-ne-rt-n z rezulta+t , 'z* so 'ib delavci dosegli na preizkusu znanja in sposobnosti in pri zdravniku, hkrati pa jo seznanimo so z ostalimi podatki, ki jih potrebuje pri odločitvi o sprejemu, kot npr. s socialnim stanjem, oddaljauor.tjo cd podjetja itd. Nato komisija na svojih sejah potrdi ali zavrne sprejem delavca. Podatke o vseh delavcih, ki so bili na preizkusih, pa aa co dosegli najboljših rezultatov in niso bili sprejeti, hranimo in jih uporabimo v primeru, ko dobimo potrebo za sprejem na delovna mesta, kjer so zahteve manjše ali pa če no dobimo več ljudi z boljšimi kvalitetami. Pri odločanju o sprejemu delavcev upoštevamo sledeča načela: - prednost pri sprejemu imajo delavci, Id. so dosegli najboljše rezultate pri preizkusu znanja in sposobnosti, ki so zdravi , iz bližine podjetja in ki co socialno šibki; - sprejeti ne morejo biti delavci, ki niso dosegli primernih rezultatov pri preizkusu znanja in sposobnosti, ki jih je zdravnik spoznal za ne sposobne za opravljanje zahtevanih del in delavci, ki nimajo uspešno dokončanih najmanj 6 razne dov os nov ne š ole. Ka delavce, ki so bili že zaposleni v podjetju pa so odšli in bi se želeli ponovno zaposliti, velja pravilo, da mora obrat ali služba, v kateri so bili že zaposleni , dati mnenje ali naj jih upoštevamo pri bodočih sprejemih ali ne. S tem, da smo delavca sprejeli pa še ne pomeni, da bo ostal v podjetju. Delati mora šc določeno dobo na delovnem mestu (po-izlcusno delo), ki traja približno 3 mesece. 7 kolikor delavec v tam času ne pokaže primernih rezultatov in je njegova ocena poizkusnoga dela, ki jo da obrat ali alužba, v katori je zaposlen, negativna, ga razrešimo delovnega razmerja v podjetju. V času poizkusnega dela obiskujejo delavci uvajalni seminar, katerega namen jc, da se seznanijo s podjetjem in lažje prebrodijo začetne težave. Bralcem prepuščamo, da si sami ustvarijo sodbo o tem ali ja tak način sprejema pravilen, ali !ne. Menimo pa, da vsak človek, kil pride v podjetje, postane del podjetja in zato pač ni vseeno ali ja to dober in kvaliteten delavec ali ne, caj s svojim delom lahko pomaga k uspehu pa k neuspehu podjetja. Kadrovski oddelek VSB ČLANE NAŠEGA KOLEKTIVA VABIMO K SODELOVANJU PRI NAŠEM LISTU SAMOPOMOČ Oni dan sera se pogovarjal z našim predsednikom sindikalne organizacije Marjanom Okroglicam o tem, da bi kazalo pri nas ustanoviti SAMOPOMOČ. On je "sprožil" to misle in sem takoj sklenil napisati nekaj misli o tem. SAMOPOMOČ je nekaj koristnega in pametnega. Imajo jo v mnogih delovnih organizacijah. Kako pa izgleda ta organizacija? Je pravzaprav čisto enostavna. Osnuje jo lahko vsaka delovna organizacija, ki izdela ustrezni pravilnik in nato, ko so tega sprejeli in potrdili pristojni organi.se prično člani vpisovati. Član je npr. lahko vsak, ki je v rednem delovnem razmerju v "Novolesu" in ki vplača določeno vpisnino (recimo 2o,oo din) in vplačuje redno vsak mesec po toliko, kolikor se je obvezal ob pristopu. In potem? No, potem pa, ko so člani v-plačevali že 3 - 5 mesecev, lahko dobijo (člani SAMOPOMOČI) brezobrestno posojilo, ki je potrebno temu ali onemu ob raznih nepredvidenih težavah. V pravilniku bosta gotovo določena višina posojila in rok vračanja. Vse člane naše delovne organizacije prosim, da sporočijo uredništvu sledeče« - Ali ste za ustanovitev SAMOPOMOČI? - Ali niste zanjo? Odgovori eo lahko podpisani ali pa nepodpisani. Pošljite jih do lo. marca Bogomilu Liliji. Kdo so naši ožji sodelavci ali poverjeniki v našem lesnem kombinatu? Žaga Soteska - Marica Fifolt Žaga Straža - Dušan Dular T D P T V P T V P Uprava - Nada Oblak - Zdenka Krštinc - Štefan Jaklič - Majda Furlan V drugih obratili (TSP, CRD in skladišče) še niso izbrali nikogar. Upamo, da bodo to storili kmalu in nam sporočili imena poverjenikov -sodelavcev našega lista. B.L. POROČILO SOCIALNE SLUŽBE V tem članku bi želel prikazati moja opažanja z obiskov pri naših delavcih, ki so na bolniškem dopustu« V zimskem času se kar dobro držijo zdravniških navodil. Nekateri, ki so močno bolni ležijo v postelji, drugi pa se držijo za pečjo, ali na peči in prav pridno prebirajo knjige in tako prestajajo svoj bolniški dopust. dravitev« Pripomniti moram,da namen mojih obiskov ni samo kontrola bolnikov, ampak, da sem 2adolžen tudi za to, da ugotovim, kako se oboleli delavci počutijo, kakšne težave imajo in da o tem poročam zdravniku in obratom, da bi Jim le-ti lahko nudili tudi dodatno pomoč. Vsem, ki so bolni ali pa še bodo oboleli lahko iz mojih dolgoletnih izkušenj svetujem še tole« - bolniški dopust je enakovreden času prebitem v bolnišnici s to razliko, da bolnik določeno dobo prebije doma, ker je že toliko ozdravel, da ne rabi e-talne zdravniške pomoči. Tudi v bolnišnici so dovoljeni sprehodi, v kolikor bolnik že okreva in zato je zaželjeno lažje gibanje tudi doma, kadar zdravnik tega izrecno ne prepove, - vsekakor pa je prepovedano obiskovanje javnih lokalov, veselic in podobno in se mora bolnik zadrževati v okolici svojega doma. Prav tako bolnik na bolniškem dopustu ne sme opravljati fizičnih del, ker s tem krši pravice iz bolniškega dopusta. Vsekakor je letošnja zima naše bolnike preveč zaprla v stanovanja in imajo tako premalo možnosti za sprehode v naravo. Ostali, ki imajo zlome rok ali nog, si z gibanjem, seveda v majhnem prostoru sobe, ker jih zunaj ovira sneg, poizkušajo ohraniti moči za čas, ko bodo rešeni neprijetnega mavca. Sami dobro vedo, da se marajo čim več gibati, da se kri enakomerno pretaka in da oboleli ud ne omrtvi. Poleti sem opazil, da se gibljejo več na svežem zraku, ki tudi zelo dobro vpliva na oz- Uparno, da bo tudi ta sneg kmalu skopnel in bodo prišli lepši in toplejši dnevi, ki si jih tako vsi skupaj, posebno pa bolniki, zelo želimo. Vsem, ki so na bolniškem dopustu želim skorajšnje okrevanje, da jih bomo zopet kmalu videli zdrave in zadovoljne na svojih delovnih mestih. Jože Dular Predvolilno zborovanja V petek 21. februarja 1969 sta bili množični predvolilni zborovanji - eno v tovarni vezanih plošč, a drugo pa v tovarni drobnega pohištva, Ha prvem so navzoči izbrali za kandidata na volitvah v občinsko skupščino tovariša Štefana JAKLIČA in Franca LUKOVCA iz Soteske, dočim so na drugem izbrali diploingo Zmaga NOVAKA in ing, Andreja BAJTA. Istočasno so Izvolili tudi dva člana za obč. kandidacijsko konferenco in sicer Jožeta DROBNIČA in Gabrijela MAKUCA. 0 poteku priprav na bližnje volitve bomo še poročali v G. številki. P« L. da bi bili vsi močno prizadeti, če bi ostali nekaj mesecev brez zaslužka, £er se lahko zgodi, če se zruši ali pogori tovarna. Zatoi - pazimo na red in čistočo, ~ da so hidranti in gasilski aparati vedno dostopni, ne založimo jih s kakšnim koli materialom, - pri rokovanju z vnetljivimi tekočinami strogo upoštevajmo navodila, - kadimo samo na zato določenih mestih, čikov ne mečemo v smeti ali šaro. Naše gasilske enote so bila lani precej aktivne. Poleg sej doma smo imeli nastopa tudi izven območja Dolenjoke. Tekmovanja gasilskih enot lesne industrije Slovenije v Novi Gorici se je udeležila I. enota. Po tekmovalnem programu smo dosegli odlično II. mesto. Nastopilo je pet tekmovalnih desetin in to "Meblo" "Brest", "Stol", "Marleo" in "Novoles". II. enota pa se je udeležila republiškega tekmovanja gasilskih enot v Kranju. Udeležilo se ga je 34 enot s poklicnimi vred. Pravico nastopa smo si priborili na Izbirnem tekmovanju gasilskih enot Dolenjske v Novem mestu. Program jeibil precej težji, obenem pa,izredno huda konkurenca. Dosegli smo 17 mesto, ki pa predstavlja uspeh, saj je bil to naš prvi nastop izven Dolenjske in brez tekmovalne rutine, ki je zelo važna za tekmovalce. g IZ NOČNE« Niha« "Kam pa, kari, Jaka, s tn — vo zajetno košaro tako pozno?" Jaka«"Veš, danes slučajno delam v nočni. Pred mesecem sem imel god, čez en mesec bo rojstni dan, danes bomo pa pili v tovarni I" ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1968 (Nadaljevanje s 4. strani)) pa je ostanek dohodka razdelil za sklad skupne porabe 300.000.- din in za poslovni sklad 2.338.027.din. Pri tej delitvi je upošteval obvezno- sti, ki jih ira podjetje pri vračanju investicijskih posojil in investicij, ki se bodo letos pričele z rekonstrukcijo obratov. 1967 1968 Indeke Celotni dohodek 36.419.161 44.849.144 123,1 Poslovni stroški 24.o4o.714 26.871.836 111,8 Dohodek 12.378.447 17.977.308 145,2 Razdelitev dohodka« Osebni dohodki lo.4o8.388 14.866.424 145,8 Rezervni sklad podjetja 252.964 277.342 lo9 ,6 Prispevki iz dohodka 118.480 195.514 165,0 Ostanek dohodka 1.598.615 2.638.028 165,0 NASI GASILCI Delo gasilcev v zimskem času običajno popusti, saj se občutno zmanjša možnost požarov, pri tem pa vedno pozabljamo, da gasilcem ni samo dolžnost gasiti požare temveč pomagati tudi ob nesrečah in elementarnih nezgodah. Obilica enega v letošnji zimi je ponovni opomin, da je to tudi naša skrb. Za čiščenje streh so sicer poskrbeli agilni obratovodje, lahko pa bi klicali tudi gasilsko enoto za pomoč na posebno nevarnih mestih, kjer je potrebna oprema. Skrb sa varnost pa ni samo skrb obratovodij in gasilcev, temveč slehernega člana kolektiva na svojem delovnem mestu. Zavedati b® moramo, /? CRMOSNJICE letošnje zimako športno srečanje gozdarjev, lovcev in lesnoinduatrijakih delavcev je bilo 24 in 25, januarja 1969 v Dolenjskem zimskošportnem centru Črmošnjlcah. Nad 2oo tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo v dveh smučarskih disciplinah - teku in veleslalomu. Čeprav je bilo tekmovanje že enkrat zaradi pomanjkanja snega, ki ga je povzročila nenadna odjuga odpovedano, je požrtvovalnim organizatorjem - smučarskemu društvu "ROG" Novo mesto in Društvu inženirjev in tehnikov iz Novega mesta - uspelo izvesti tekmovanje v zadovoljstvo vseh nastopajočih, Pri tem moramo na tem mestu izreči zahvalo predsedniku organizacijskega odbora ing, Kalinoviču, kakor tudi ing. Pečarju, Prvi dan tekmovanja je bil na sporedu smučarski tek. Člani so tekmovali na lo km, članice pa na 5 km. Glavno besedo med člani so imeli Gorenjci, medtem ko so med članicami prednjačile smučarke iz Lovrenca na Pohorju, kjer ima smučarski tek bogato tradicijo, Rezultati: 1. GRILČ Jožica-GG Maribor - 12,34’ 2. PRISTOV Kati-LIP Bled - 13,o7’ 3. GRUŠOVNIK Elica-Marles Maribor ** 13,45’ Tek članov na lo KM 1, DORNIK Pavel -LIP Bled - 26,35’ 2, PETERIM janez-Elan ~ 28,52’ 3, PETERIM Franc-Elan - 29,23’ V veleslalomu, ki je bil speljan po "ta hudi" strmini, so startale najprej smučarke. Nastopilo je 16 tekmovalk. Rezultati: 1, PUKER Justina GG Maribor - 28,o ’ 2, HORVAT Marija KLI Logatec - 31,8 ’ 3, GERŠIČ Slavica GG Maribor -32,3 ’ V osrednji in najatraktnejši disciplini iger - veleslalom moških, je nastopilo 15o smučarjevo Proga je bila dolga 12oo m, imela je 5o vratič ter 2oo m višinske razlike. Na startu so se pojavili tu-di znani reprezentanti jugoslovanskega smučanja, alpinci - ingoLakota, Mulej, Štefe, Cvenkalj, Primožič ter skakalca - ing,Šlibar, bivši svetovni rekorder v smučarskih poletih ter Marjan Pečar, Gledalci, ki se jih je zbralo kljub Blabemu vremenu, so u-živall v izrednih vožnjah nekaterih tekmovalcev, ter pozdravljali slehernega smučarja, ki je privozil na cilj. Da je bila proga res težka dokazuje podatek, da je bilo skoraj 5o tekmovalcev diskvalificiranih. Od smučarjev iz Dolenjskega, se je najbolje plasiral Drago Rebernik iz "NOvolesa", ki je zasedel odlično 46. mesto. Rezultati: 1oIngoLakota Peter GG Bled 1 : 21,7 2. Detiček Prič - Elan 1:28,3 3. Pesjak Marjan-Elan 1:33,9 Izreden uspeh je dosegel smučar Elana, ki je e tartom številka 86, ob izredno težkih pogojih na progi zasedel 3, mesto. Ekipna uvrstitev podjetij: 1. Elan, Begunje 2. LIP, Bled 3. GG, I.laribor 19»"Novoles", Straža 20.GG, Novo mesto Zvečer je bilo v Dol. Toplicah tovariško srečanje ter razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, plaket in nagrad. Ugotovimo lahko, da je tekmovanje izredno uspelo in da ni odveč, če pripomnimo, da so si bili vsi nastopajoči edini v tem, da Črmošnji-ce prekosijo v organizacijskem pogledu taka tekmovanja in da si tekmovalci še žele priti v ta zimski center. ČESTITAMO VSEM, KI SO ROJENI V MARCU IN KLIČEMO: "NA MNOGA LETA!" Njiva, na kateri rastejo ljudje Hčerkica: Mama, povej mi, kje si ms dobila! Mana: I, v bolnišnici! Hčerkica: Ali imajo tam kakšno njivo, da rastejo na njej ljudje? ■ • »fr ■P*' ,■ t Tvoja ljubazan do živali, mi gre počasi na jetra! Jože izgleda že zelo pijani Poglej, s svojo lastno ženo gre na balkoni X KAJ JE.... LJUBEZEN - to jo livada na kateri se pasejo osli. ZAROKA - prijeten uvod v dolgočasno knjigo. POROČNI HAN — je dan med "smeti" in "morati". ŽIVLJENJE - ja risba brez radirke • PRILOŽNOSTNI NAEU? - nekaj ,kar več stane, kot ja vredno. AVTOSUGESTIJA - če nekdo sebi verjame, da je kupil poceni rabljen avtomobil. PEŠEC - je moški, ki ima ženo in odraslo hčerko, pa ne premore treh avtomobilov. TAJNICA. - je prijetna mlada dana, ki 39 uči na naše stroške pravilnoga pisanja in si pri tem išče moža. RABAT - pribitek na najvišjo ceno.