V Trstu predstavili dvojezično antologijo tržaških avtorjev 20. stoletja slovenske in italijanske narodnosti ¿9 t /2 Za obnovo vrhovske šole bo priskočila na pomoč pokrajina Primorski dnevnik SOBOTA, 30. OKTOBRA 2010 Št. 257(19.964) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tokrat je šla gora k Mohamedu Sara Sternad Za Tržaško knjigarno, kjer je slovenska knjiga doma, bo današnji dan z zlatimi črkami zapisan v njenih analih. Na Proseški ulici 13 na Opčinah se bo drevi začela pisati nova zgodba, tista o mladi podružnici naše knjigarne. Upravite-ljica Tržaške knjigarne se je odločila za drzen, a potreben korak, ki ima za bralce veliko prednosti. Slovensko knjigo bo tako približala potrebam bralcev, predvsem tistim, ki se s podeželja ali s Krasa neradi spuščajo v mesto, predvsem zaradi odvratnega iskanja parkirnega mesta. Če ne gre Mohamed h gori, mora gora k Mohamedu, pravijo. Openska lokacija pa ne dopušča izgovorov: parkirišč je namreč kar precej, v lično opremljenih prostorih pa bo bralcu na voljo vse, kar ponuja tudi glavni sedež knjigarne v Ulici sv. Frančiška. Tudi poslanstvo ostaja seveda isto - spodbujanje bralne kulture in odpiranje vrat v svet vednosti. Novosti se bodo bržkone veselili tudi sosedi iz Slovenije, saj je knjigarna v Sežani že zdavnaj zaprta, po slovenske knjige pa so morali tudi sami v Trst oziroma v Novo Gorico ali Koper. V današnjem hitrem življenjskem tempu, v dobi tehnologije, vse številnejših spletnih knjigarn in seganja po elektronskih knjigah (t.i. e-book), ohranja torej Tržaška knjigarna tudi na Opčinah svojo zgodovinsko vrlino - domačnost in toplino. Med listanjem po novih publikacijah na knjižnih policah in brskanjem po zimzelenih klasikih si prizadeva, da bi bila prostor srečevanj, druženj, spoznavanj in kakovostne ponudbe slovenskih knjig, ravno tako kot knjigarna v urbanem, mestnem tkivu. bruselj - Pozitiven sklep dvodnevnega zasedanja evropskih voditeljev Vrh EU za stalni krizni mehanizem Potrebne bodo sicer omejene spremembe Lizbonske pogodbe špeter - Začeli so se Beneški kulturni dnevi Za uvod o cestnih povezavah Furlanije s Srednjo Evropo v rimskem obdobju ŠPETER - S predavanjema o cestnih povezavah med Furlanijo in Srednjo Evropo v rimskem obdobju je stekel letošnji niz srečanj v sklopu Beneških kulturnih dnevov, ki so že drugo leto zapored posvečeni zgodovini Be- neške Slovenije, oziroma zgodovini tega čezmejnega prostora. Prva letošnja predavatelja sta bila Stefano Magnani z Univerze v Vidmu in Jana Horvat z Inštituta za arheologijo pri SAZU. Magnani je številnemu občinstvu pri- kazal zelo dobro razvito in razvejano cestno infrastrukturo, ki so jo v Furla-niji uredili Rimljani, Horvatova pa je svoje predavanje namenila rimskim cestam, ki so tekle preko Slovenije. Na 3. strani BRUSELJ - Voditelji Evropske unije so se včeraj v Bruslju dogovorili za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra, za katerega so potrebne omejene spremembe Lizbonske pogodbe. S tem je v glavnem prodrl predlog Nemčije in Francije. Vrh je po prepričanju stalnega predsednika unije Hermana Van Rompuya sprejel pomembne odločitve za krepitev evra in zapečatil formalen pakt za okrepitev skupne evropske valute. Kot pravi Belgijec na čelu Evropskega sveta, gre za eno najpomembnejših odločitev v zadnjih mesecih. Na 25. strani FJK si je priborila upokojenski denar Na 4. strani Mazaška akcija: obsodbe in posegi Na 6. strani Trst: pokrajinski svetniki obiskali SSG Na 7. strani Kriški dom Alberta Sirka ni na prodaj Na 8. strani Tržaški poklon Cirilu Zlobcu Na 12. strani Na županstvu izročili plaketo štandreškim gledališčnikom Na 19. strani TK v v TRŽAŠKA KKJIGARKA «a» danes, 30 . oktobra ob 18 . uri na otvoritev podružnice na Opčinah Proseška ulica, 13 M <*> jmncifsrartf H- mrm H-CI VARNOST KOT DARILO rairn ipsspm Ob nakupu 4 zimskih gum takojšnji popust v višini 50 €, ki ga lahko izkoristiš pri prvem naslednjem nakupu ''íioiuiMi tutto e. ituhito! Ulica Flavia, 17 - tel. 040 826773 www.gpgomme.it 2 Sobota, 30. oktobra 2010 ALPE-JADRAN deželni svet - Gabrovec in Kocijančič kritična do desne sredine Dežela se ne sme izmikati odgovornosti do manjšin Tudi minister Fitto je zaprosil za podporo skupščine FJK v težkih pogajanjih s Tremontijem Gabrovec in Kocijančič glede financiranja manjšin računata na Tonda kroma TRST - Molk deželnega sveta ne sme preprečiti predsedniku Dežele Renzu Tondu, da se v Rimu zavzame za ohranitev državnih prispevkov slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Sloveniji. Deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta upravičeno razočarana, ker je skupščina v četrtek zavrnila njuno stališče o financiranju manjšin, boj za prispevke pa se je šele začel. Zastopnik Mavrične levice je povedal, da je za podporo deželnega sveta zaprosil tudi sam minister za dežele Raffaele Fitto, ki mora kolego Giulia Tremontija prepričati o neu-mestnosti tako močnih proračunskih »klestenj« na koži manjšin. Kocijančič bi odklonilno stališče desne sredine razumel, če bi vsebovalo politične kritike na račun Berlusconijeve vlade, v resnici pa je šlo le za nerazumljivo nagajanje obema manjšinama. Klavrna dogajanja v deželnem svetu ne bodo pripomogla k izboljšanju odnosov med FJK in Slovenijo, ki je kljub hu- di finančni in družbeni krizi za leto 2011 ohranila finančne prispevke italijanski in madžarski manjšini na enaki ravni kot prej. Kocijančič je posebej ožigosal zadržanje Severne lige, »ki se stalno sklicuje na svojo navezanost na teritorij, a očitno ne takrat, ko gre za težave slovenske manjšine.« Tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti je opozoril na mednarodne razsežnosti dogodka v deželnem svetu, izrazil pa je prepričanje, da Ton-do ne bo poslušal svojih somišljenikov. Desna sredina je prezrla tudi finančne težave Italijanov v Istri, pri čemer je Gabrovec omenil hudo krizno situacijo reškega dnevnika La Voce del popolo. Finančna kriza je v naši deželi precej prizadela tudi furlansko in nemško skupnost, Slovenci pa smo v letošnjem deželnem proračunu edini doživeli 100-odstotno krčenje Sklada FJK za slovensko manjšino. Finančna situacija slovenske manjšine in njenih kulturnih ustanov se sodeč po zelo slabih novicah iz Rima znova napoveduje kot dramatična, ugotavljata Kocijančič in Ga-brovec. Tondo je s tem problemom zelo dobro seznanjen in njegova vloga v tej zadevi bo še kako pomembna, če bo seveda predsednik upošteval, da je Furlanija-Julijska krajina avtonomna dežela, ker na njenem ozemlju živijo jezikovne manjšine, začenši s slovensko. -/ Stoječe ovacije za film Piran - Pirano v Sarajevu SARAJEVO - Celovečerni filmski prvenec Piran - Pirano režiserja in scenarista Gorana Vojnovica in pro-ducenta Arsmedie ter člani ekipe filma so v nabito polni dvorani kina Meeting Point v Sarajevu po četrtkovi premierni projekciji filma doživeli stoječe ovacije in vzklike od-obravanja.Dvorana sprejme okoli 400 gledalcev, a so morali namestiti nekaj deset dodatnih sedežev, da so zadostili zanimanju Zaradi povečanega izpusta klora v zdravilišču v Laškem štirje otroci v bolnišnico LAŠKO - V zdravilišču Thermana v Laškem je včeraj okrog 12. ure prišlo do nenadnega povečanja izpusta klora v zunanjem rekreacijskem bazenu, štiri otroke, stare od štiri do 15 let, pa so prepeljali v bolnišnico, so potrdili na Policijski upravi Celje. Vzroki nesreče še niso znani, verjetno pa je šlo za tehnično napako. Zaradi vdihavanja klora so vse štiri otroke prepeljali v celjsko bolnišnico, enega od njih pa še v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Stanje treh otrok, ki se zdravijo v celjski bolnišnici, se izboljšuje, kako resno je stanje otroka, ki so ga pripeljali v Ljubljano, pa včeraj zvečer še ni bilo znano. slovenija - hrvaška - Ob robu vrha EU Pahor: Kmalu izmenjava not o arbitražnem sporazumu Slovenski premier tudi o navezavi Slovenija na francosko-nemški voz BRUSELJ - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v Bruslju poudaril, da se z izmenjavo not glede arbitražnega sporazuma nič ne zapleta, in napovedal, da bosta noti izmenjani "razmeroma kmalu". Pahor je pojasnil, da je o tem govoril tudi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in mu predal opomnik, v katerem je med drugim navedeno, da bosta noti izmenjani v kratkem in da ni pričakovati pomembnejših zapletov. S tem se bo po Pahorjevih besedah ob koncu pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo lahko ob podpisu pristopne pogodbe začel tudi postopek implementacije arbitražnega sporazuma. "Tu ne pričakujem velikih težav," je dejal premier po koncu vrha EU. Ob tem je dodal, da je bilo sicer zaznati "neko notranjo dinamiko v sosednji državi, ki jo je treba spoštovati". Potrdil je še, da bosta ratifikacijski noti glede arbitražnega sporazuma vsekakor izmenjani do konca leta. V zvezi s hrvaškim pogajanji z EU je treba še omeniti, da je včeraj odbor DZ za zadeve EU na zaprti seji podprl stališče vlade, da Slovenija v hrvaških pogajanjih z EU podpre začasno zaprtje četrtega poglavja o prostem pretoku kapitala. Kot je povedala predsednica odbora Darja Lavtižar Bebler (SD), proti ni bil nihče.Povedala je, da se je odbor seznanil s tem, da je Hrvaška v skladu s sporazumom o nasledstvu pristala na pogajanja o vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu, torej da se to vprašanje rešuje v skladu s sporazumom o nasledstvu, "pri čemer smo tudi vztrajali". Glede tega, ali je Hrvaška pristala tudi na odprtje svojega trga za slovenske finančne institucije, zaradi česar je imela Slovenija doslej zadržke do zaprtja tega poglavja, je Lavtižar Beblerjeva dejala, da mora Hrvaška na to "itak pristati", saj brez tega četrtega poglavja ne bo mogla zapreti. Sicer pa je premier Pahor včeraj sodeloval na vrhu Evropske unije v Bruslju. Po koncu vrha je poudaril, da želi Slovenijo navezati na nemško-francoski voz reform v območju evra. Da bi dobil mandat za to, je že sprožil postopek priprav na srečanje vseh predsednikov parla- mentarnih strank in predsednika države, ki bo v 14 dneh. "Slovenijo si želim, če bo tako tudi politično stališče tistih, ki imajo o tem pravico in dolžnost povedati svoje mnenje, navezati na nemško-francoski voz, ki je dostikrat v prelomnih trenutkih zgodovine Evropsko unijo že potegnil naprej," je poudaril premier. Ob tem je še pojasnil, da naj bi decembra v Parizu s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem podpisal sporazum o strateškem sodelovanju, z nemško kanclerko Angelo Merkel pa nadaljuje intenzivna pogajanja o posebnem sporazumu med Slovenijo in Nemčijo. Merklova bo morda ob 20. obletnici razglasitve slovenske državnosti tudi obiskala Slovenijo. Tokratni Evropski svet je bil sicer po Pahorjevih besedah "v marsičem eden prelomnejših". "Ocenjujem namreč, da so sklepi, vzdušje in pozicioniranje Slovenije v okviru teh odločitev tako pomembni, da moramo o tem premisliti na ravni celotne politične elite. Na ta sestanek bom povabil tudi predsednika države," je pojasnil. (STA) ljubljana - Na srečanju med Jesihom in Vergo Slovenija opozorila Italijo V • I I tv« na finančni problem manjšine LJUBLJANA - Državni sekretar na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih se je s pooblaščenim koordinatorjem za manjšine pri italijanskem zunanjem ministrstvu Danielejem Vergo pogovarjal o financiranju slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Srečanje je bilo podlaga za decembrsko srečanje obeh vlad, na katerem bo govor tudi o položaju obeh manjšin. Verga je bil svojčas italijanski ambasador v Sloveniji. Dvostranske delovne sestanke s predstavniki italijanske vlade je na ponedeljkovem srečanju z izvršnim odborom Slovenske kulturno-gospo-darsko zveze napovedal minister Boštjan Žekš. Ljubljana je vsekakor že opozorila Rim na hude posledice, ki bi ga za našo manjšino imelo napovedano močno krčenje državnih prispevkov. S tem problemom se ukvarja tudi slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. Srečanje Borisa Jesiha in Danieleja Verge o financiranju manjšin koroška - Einspilerjeva nagrada NSKS in KKZ Nagrajenec Bertram Karl Steiner 15. novembra mu jo bodo podelili za njegovo vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za boj proti koroškim predsodkom ter za krepitev slovenske narodne skupnosti CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) bosta letošnjo Einspielerjevo nagrado podelila kulturnemu uredniku koroškega dnevnika Kärntner Tageszeitung in pisatelju Bertramu Karlu Steinerju za vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom ter za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Podelitev bo v ponedeljek, 15. novembra 2010, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu, slavnostni govornik pa Zdravko Inzko, predsednik NSKS in visoki predstavnik Evropske unije v Bosni in Hercegovini. Pevsko bo slovesnost obogatil trio Emil Zonta iz Kopra. NSKS in KKZ podeljujeta Ein-spielerjevo nagrado, ki je poimenovana po koroško-slovenskem duhovniku, politiku, publicistu in kulturniku Andreju Einspielerju (1813 - 1888), zaslužnim osebnostim iz večinskega naroda od leta 1988 dalje. Lanio je nagrado prejel predsednik gospodarske zbornice za Koroško Franz Pacher, med nagrajenci pa so mdr. pokojni avstrijski predsednik Rudolf Kirchschläger, deželni glavar Južne Tirolske Luis Durnwalder, nekdanji rektor celovške univerze Günther Hödl in kot prva Valentin Inzko st. in Ernest Waldstein, predstavnika slovensko in nemško govorečih vernikov na sinodi krške škofije leta 1972. (I.L.) Pokrajina Trst obvešča, da so bila na spodnjem spletnem naslovu objavljena pojasnila v zvezi z ,J|ITFIIE5TE Javn'm razpisom za evidentiranje ustreznega subjekta za nudenje, inštalacijo in popravilo sončnih POKRAJINA ce''c v skupni moči 3kWp, namenjenih privatnim gospodinjstvom. Prošnjo na razpis je potrebno TRST vložiti ročno, na podlagi spremembe roka za oddajo, najkasneje do 19. novembra 2010. Vsa pojasnila in dokumentacija so na voljo na spletni strani Pokrajine www.provincia.trieste.it in na telefonskih številkah 040 3798-498/463. Einspielerjev nagrajenec 2010 Bertram Karl Steiner je kulturni urednik in pisatelj / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 3. oktobra 2010 3 špeter - Začetek letošnjih Beneških kulturnih dnevov Za uvod predavanji o cestnih povezavah med Furlanijo in Srednjo Evropo v rimski dobi www.primorski.eu / Primorski ŠPETER - S predavanjema o cestnih povezavah med Furlanijo in Srednjo Evropo v rimskem obdobju je stekel letošnji niz srečanj v sklopu Beneških kulturnih dnevov, ki so že drugo leto zapored posvečeni zgodovini Beneške Slovenije, oziroma zgodovini tega čezmejnega prostora. Prva letošnja predavatelja sta bila Stefano Magnani z Univerze v Vidmu in Jana Horvat z Inštituta za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Magnani je številnemu občinstvu s pomočjo računalniške predstavitve prikazal zelo dobro razvito in razvejano cestno infrastrukturo, ki so jo uredili Rimljani. Cestno omrežje je bilo sicer v Osrednji Furlaniji že v predrimski dobi dobro razvito, saj so tod potekale številne trgovske in vojaške poti, o čemer pričajo izkopanine iz številnih najdišč. Rimljani so svoje ceste v bistvu zgradili na ostankih prejšnjih, Oglej pa je bil v tistem obdobju neke vrste vzhodni terminal rimskega cesarstva, istočasno pa sta se začela bolj razvijati tudi Čedad in Trst. Čez Oglej so tekle številne pomembne prometnice, najstarejša je tako imenovana Via Postumia, ki je bila zgrajena že leta 148 pr. Kr., med pomembnejšimi cestami pa je bila gotovo tista, ki je od tod šla preko Če- Stefano Magnani z Univerze v Vidmu in Jana Horvat z Inštituta za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti skupaj z Giorgiom Banchigem (od leve), ki je tudi letos pripravil program kulturnih dnevov nm dada in Nadiških dolin proti Koroški. O razvejanosti rimskega cestnega omrežja pričajo predvsem zapiski geografa Strabona. Horvatova pa je svoje predavanje namenila rimskim cestam, ki so tekle preko Slovenije in pri tem omenila predvsem tako imenovano jantarjevo pot, ki je povezovala severni Jadran z Baltikom, in "argonavtsko pot', ki je tekla ob in po Ljubljanici, Savi in Donavi, kasneje pa se je razvila še cesta čez Vipavsko dolino, naselje Hrušico in Julijce. Glede na to, da je Slovenija pretežno gorata, so v bistvu že takrat kot tudi v kasnejših časih uporabljali iste prehode kot danes. V rimskem obdobju (nekatera tudi prej) so se ob glavnih prometnicah razvila številna naselja, o čemer pričajo v nekaterih primerih tudi dokaj bogata najdišča. Naj posebej omenimo prelaz Okra (zdaj Razdrto, isto ime pa je veljalo tudi za hrib Nanos in naselje, katerega prebivalci so bili Subokri-ni) in najdišči Preval in Mandrga ob njem, Nauportus (gradišče na hribu Tičnica na Vrhniki), kjer so v Avgustovem obdobju Rimljani zgradili utrjeno postojanko s stolpi, ki je bila obdana tudi z vodnim jarkom, mesta oziroma naselja Emona (Ljubljana), Ad Pirum (Hrušica), Castra (Ajdovščina), Atrans (Trojane), Celeia (Celje) in Poetovia (Ptuj). (T.G.) 7} mtova ecnoutensili Lcffl in .garancije J servis ®2 H Otec-Mac Opčine Prose£ka ulica,7 040 212397 Info(SiecnoL te ris i Hi. en n v \ U 936 €199 Odprto v nedeljo, 31. oktobra 2010 t/elihr Jwujilo fomJbl 299,00 Pralni stroj SAMSUNG WFO 700NE • zmogljivost 7 kg • energijski razred A+ • ožemanje 1000 vrtljajev • LCD zaslon • kontrol fuzzy logic • mere: 060 xV85 x G53 cm • prednastavitev vklopa • program za lahko likanje MONFALCONE/TRŽIG (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416743 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.00 - 20.00 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Sobota, 30. oktobra 2010 GOSPODARSTVO javne finance - Z razvojem sporazuma Illyjeve uprave s Prodijem Dežela FJK z vlado podpisala dogovor o davkih upokojencev Inps Za letos 480 milijonov evrov, a bo šlo 370 milijonov od tega zneska nazaj v Rim TRST - Minister za gospodarstvo in finance Giulio Tremonti in predsednik Dežele FJK sta včeraj v Rimu podpisala dogovor, s katerim vlada priznava Deželi sodelovanje pri davkih, ki jih zavodu Inps plačujejo upokojenci s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini. Pri dogovoru je sodeloval tudi minister Roberto Calderoli, zato v Rimu govorijo o koraku, ki je prehodnik načrtovanega fiskalnega federalizma. V resnici je izvor dogovora, ki ga je že lani (zaman) terjala Tondova uprava, iz časa Prodijeve vlade in deželnega predsednika Riccarda Illyja. Ta je - tudi takrat ne brez težav - od Prodija izterjal sporazum o pobiranju dela upokojenskih davkov na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, vendar se namera ni uresničila zaradi predčasnega padca levosredinske vlade. Ko je bil na Illyjevo mesto izvoljen Tondo, je najprej »potipal« razpoloženje v Rimu, vendar odziva ni bilo. Potem je pritisnila gospodarska kriza, Dežela se je znašla v proračunskih težavah in Tondo je bil prisiljen bolj odločno potrkati na vladna vrata. Pri tem mu je krepko pomagal Calderolli, ki se mu mudi s fiskalnim federalizmom, in tako je Tondu uspelo prepričati tudi Tremontija. »Zadeva ni bila lahka, predvsem v trenutku, ko si vlada prizadeva popeljati gospodarstvo iz krize. Ta pozitiven izid je rezultat dela, ki ga je začela prejšnja deželna uprava in ki se je danes končalo po zaslugi vzajemnega zaupanja in sodelovanja med vlado in Deželo FJK,« je sporazum komentiral predsednik Tondo. Deželna odbornica za proračun in finance Sandra Savino je k temu dodala, da bo Dežela iz naslova upokojenskih davkov že za letos prejela približno 480 milijonov evrov, prav toliko pa tudi za leto 2011 in v prihodnjih letih. Za nazaj pa Rim dolguje deželi 910 milijonov evrov, ki jih bo vlada izplačala v obrokih od prihodnjega leta naprej. Ob tem je sicer treba dodati, da je FJK privolila v prispevek k solidarnostnemu skladu za sanacijo javnih financ. Znašal bo 370 milijonov evrov, kar praktično pomeni, da se bo letošnja »upokojenska« dotacija zmanjšala na 110 milijonov evrov. interreg Dogovor dežel s Fittom De Anna zagotavlja, da je denar na varnem TRST - »Zaravarovali smo sklade evropskega programa Interreg Ita-lija-Slovenija, približno 130 milijonov evrov, in to s političnim sporazumom med vključenimi deželami,« je včeraj komentiral v četrtek doseženi sporazum deželni odbornik FJK za mednarodne odnose Elio De Anna. Do dogovora je prišlo na popoldanskem sestanku predsednikov Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Emilije-Romagne z ministrom za odnose z dežalmi Raffaelejem Fittom. De Anna je ob tem zagotovil, da bo Furlanija-Julijska krajina še naprej dežela nosilka projektov. Kot je pojasnil odbornik, je program Interreg razdeljen na štiri tran-še: na strateške projekte (40 milijonov evrov), standardne (60 milijonov), mejne zemeljske (22 milijonov) in majhne projekte (6 milijonov evrov). Po njegovih besedah sta bili odpravljeni dve kritičnosti, ki se nanašata na obračun 8 milijonov evrov do konca leta 2011 in drugih 26 milijonov do konca leta 2012. Povedal je še, da je bilo sklenjeno, da se izvajanje programa začne s približno 100 milijoni evrov iz skladov za strateške in za standardne projekte, za katere ne bo problemov z obračunavanjem. gibanja - Nedokončen podatek Istata Oktobra se je inflacija spet začela segrevati (1,7%) TRST - Potem ko se je septembra znižala (1,6%), se je inflacijska stopnja v Italiji oktobra spet povzpela, in sicer na 1,7 odstotka v medletni in na 0,2 odstotka v mesečni primerjavi, je včeraj sporočil zavod Istat v nedokočni oceni oktobrskega inflacijskega gibanja. 1,7-odstotna inflacijska stopnja je najvišija po letu 2008. Cene bencina so se glede na lanski oktober zvišale za 8,5%, glede na letošnji september pa so se znižale za 0,6%. Dizelsko gorivo je ostalo na septembrski ravni, medtem ko se je v primerjavi z lanskim oktobrom podražilo za 12,6%. Sicer pa je do zvišanja oktobrske inflacijske stopnje prišlo predvsem zaradi segrevanja cen živil in tobačnih izdelkov. Med ostalimi postavkami inflacijske košarice so se v letni primerjavi najbolj zvišali stroški za alkoholne pijače in tobačne izdelke ter za transport (oboji +3,9%), medtem ko je prišlo do znižanja indeksa samo pri poglavju komunikacije (-2,6%). Tudi v Trstu je mesečna inflacija oktobra znašala 0,2 odstotka, letna pa se je povzpela na 2,2 odstotka, kar je za pol odstotka več kot v državnem povprečju (septembra je letna inflacijska stopnja znašala 1,9%). Najvišjo rast cen so tudi v Trstu izmerili pri alkoholnih pijačah in tobačnih izdelkih (+1,5% v mesečni in +4,6% v letni primerjavi), največji padec pa na področju komunikacij (-1,1% v mesečni in -3,1% v letni primerjavi). Trgovinska zbornica na misijo v Izrael TRST - Tržaška Trgovinska zbornica oziroma njeno posebno podjetje Aries je od 31. oktobra do 2. novembra pripravila gospodarsko-institucionalno misijo v Izraelu, ki bo imela v središču sektorje energije, znanosti o življenju in brezžične tehnologije. Predsednik zbornice Antonio Paoletti bo odpotoval v Tel Aviv, kjer bo potencialnim vlagateljem predstavil gospodarske in raziskovalne odličnosti v Furlaniji-Julijski krajini, začenši s tržaškim Area Science parkom. Misije se bo udeležilo 12 podjetij iz dežele FJK, ki so zainteresirana za navezavo trgovinskih ali partnerskih odnosov z izraelskimi podjetji. V FJK dosegli vzorčni dogovor proti zlorabam v cestnem prevozu blaga TRST - V Furlaniji-Julijski krajini se lokalni avtopre-vozniki že leta pritožujejo zaradi nelojalne konkurence tujih prevoznikov in včeraj so dosegli prvi konkreten rezultat. Vladni podsekretar za infrastrukture Bartolomeo Giachino je namreč s štirimi prefekturami v FJK sklenil okvirni dogovor, ki predvideva okrepitev in poenostavitev nadzora nad cestnim prevozom blaga.To se bo dogajalo s pomočjo posebnega vozila, s katerim bo mogoče v realnem času izvajati tehnično preverjanje dokumentov in dovoljenj. Po besedah predstavnika vlade ima dogovor vzorčni značaj, zanj pa je bila izbrana ravno Fur-lanija-Julijska krajina, ker je najbolj izpostavljena konkurenci prevoznikov iz vzhodne Evrope, ki niso vedno korektni, po drugi strani pa bo resnejši nadzor prispeval tudi k večji prometni varnosti. sdgz - Prijeten večer Okusov Krasa pri Kariševih na Pesku Note, podobe in jesenska košarica Gostinsko ponudbo sta dopolnila Evelyn Terzoni s kitaro in Alenka Petaros s fotografskim nizom Jutranji biseri PESEK - V prijetnem okolju pice-rije in pivnice Kariš na Pesku je bil pretekli torek izviren večer Okusov Krasa, saj se je toplina gostiteljev mrzli burji navkljub stopnjevala z estetskim užitkom lepih barvnih razstavljenih fotografij in dobrot iz omenjene picerije in bližnje restavracije hotela Pesek. Po uvodu mlade kitaristke Evelyn Terzoni iz Trebč je deželni svetnik Igor Gabrovec udeležence prisrčno pozdravil, tudi v imenu županje Fulvie Premolin, ki se zaradi službenih obveznosti večera ni mogla udeležiti. Podpredsednik krožka Fotovideo Trst 80 Luka Vuga je predstavil kolegico Alenko Petaros, eno od stebrov tržaškega fotokrožka. Njeni Jutranji biseri so tenkočuten odsev atmosfer in kotičkov naše prelepe pokrajine, kjer se raznobarvno rastlinstvo spaja z lepotami kamna in kraške zemlje. Marko Kariš v imenu mlajšega rodu (še sestre Tatjane in brata Diega) ter mama Mary in oče Giuliano so predstavili dvojni kulinarični program večera. Gospa Mary je z bogatega jedilnika po- nudila jesensko košarico s kraško klobaso in trevižanskim radičem na sirovem fonduju ter Krožnik Okusi Krasa 2010 (štruklje z vrzoto in speckom, pokrite s hrustljavo panceto, vse skupaj pa oplemeniteno z izbranimi kraškimi vini). Sin Marko je dal pokusiti res dobro pico Okusi Krasa in sladke štruklje, ki spadajo ta-čas v posebno ponudbo picerije. Kdor je želel, je ob spremljavi poskočnih viž har-monikaša Danjela Budina lahko okusil tudi izbrana piva pivnice Kariš ... V prijetnem kramljanju, ki je sledilo ob pokušnji dobrot, so Kariševi povedali, da si vedno več gostov picerije zaželi tudi kvalitetnih specialitet iz restavracije, kar je obogatitev za oba obrata. Predstavitev jedilnika Okusov Krasa je bila tudi priložnost za ogled novega podzemnega wellness centra z bazenom, savno in drugimi prostori, ki so elegantno opremljeni v značilnem slogu gostinsko-turističnega objekta na Pesku. Omeniti velja tudi velik sugestivni morski zaton fotografskega mojstra Miloša Zidariča, ki krasi bazen. EVRO 1,3857 $ +0,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. oktobra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 29.10. 28.10. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3857 111,87 1,3857 112,57 ruski rubel mniicka niruia 9,2437 42,7523 61,5200 9,2667 42,5500 61,6700 II lUMjISa 1 UUIJC1 danska krona hntan^U'! ti int 7,4562 0,86860 U 1 ,u/w 7,4584 0,87040 L/1 1 Ld1 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ UjOUOLHJ 9,3610 8 1920 \J,0 / S^-r V 9,3164 8 1500 1 1UI VCjISa M Ul Id češka krona o/irstCKi Tnn« 24,598 1 3708 24,630 1,3668 jVIUCIIjM 11 al lIS. estonska krona 15,6466 271,76 15,6466 273,25 1 1 ICtULO I OlSI 1 II 1 L poljski zlot H^n^niKi ar 3,9820 1,4150 3,9646 1 4195 isal lauiis.1 uuidl avstralski dolar nAlnarcKi 1,4216 1,9558 1,4158 1 9558 UUlUaljISI ICV romunski lev lii"/*\\/cki itac 4,2663 3,4528 4,2698 3,4528 IILUVjISI IILaO latvijski lats hr37l ICki fAPlI 0,7098 2,3638 0,7098 2 3 742 uia^iipisi icai islandska krona ti ircki lira 290,00 1 9887 290,00 1 9869 LUI jISa lila hrvaška kuna 7,3470 7,3422 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 29. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25531 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,13333 EURIBOR (EUR) 0,847 0,28813 0,45031 - 0,17000 0,24000 -1,043 1,265 - ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 [ 31.311,25 € +361,51 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. oktobra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,25 IMTITDCI IDriDA A r»C +0,38 +1 50 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,86 1611 -0,16 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 164,88 -0,86 +2,84 +1 41 TELEKOM SLOVENIJE 266,36 98,85 +2,78 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 22,21 DELO PRODAJA - CTni -0,92 +0,91 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTDADCM7 18,00 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,14 h/11 IMnTCCT +0,40 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 15,11 8,44 +0,47 +2,55 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 175,15 -0,30 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 16,14 +2,27 +0,19 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. oktobra 2010 -0,27 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,17 90,4 1642 +0,17 +0,11 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,86 +0,49 -1,03 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,01 3,357 -0,30 -0,44 -1 06 EDISON ENEL ENI 0,885 4,10 1619 +0,55 FIAT FINMECCANICA 12,16 1003 +0,25 +0,91 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,75 +0,20 +0,57 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,52 1198 -2,32 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,23 +0,67 -0,28 +1 53 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,3 7,44 1 976 -1,00 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,135 13 93 -0,30 -0,49 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,93 -0,85 +0,31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,89 6,30 +0,91 -0,24 TENARIS TERNA 1,10 14,9 3 315 -0,36 -0,13 +1 84 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,106 -0,37 UNICREDIT 7,585 1,87 -2,88 -1,32 SOD NAFTE (159 litrov) 81,37 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. oktobra 2010 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 865,40 +1,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1 876.00 1.385,77 635,49 254.01 1.495,01 2.136,07 -1,25 +0,05 +2,71 +0,08 +0,65 +0,06 +0,44 Glasbene note so bile uvod v prijeten večer pri Kariševih kroma DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.118,49 2.124,45 1.183,26 1.221,34 6.601,37 5.675,16 3.833,50 2.668,07 1.156,0 2.844,99 9.202,45 3.142,62 23.096,32 2.978,83 20.032,34 +0,04 -0,25 -0,04 +0,61 +0,09 -0,05 -0,03 -1,16 -0,68 -0,02 -1,74 +0,41 -0,49 -0,46 +0,46 indeks / JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Sobota, 30. oktobra 2010 5 politika - Premier v središču nove afere z dekleti na poziv Berlusconi: Ljubim ženske in življenje in tak bom ostal Opozicija zahteva njegov odstop - Famiglia Cristiana: Berlusconi je bolan BRUSELJ, RIM - »Ljubim življenje in ženske. Nihče me ne bo mogel prisiliti k spremembi življenjskega stila. Imam zelo naporno življenje, rekel bi, da premagujem nadčloveške napore, in nihče mi ne more preprečiti, da si od časa do časa privoščim večerno razvedrilo.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je včeraj ob robu evropskega vrha v Bruslju odgovarjal na časnikarska vprašanja o novi aferi z dekleti na poziv, ki naj bi jih premier gostil v svoji vili v Arcoreju pri Milanu. Zadeva je predmet sodne preiskave. Med temi dekleti je tudi maroška mladoletnica Ruby R., kateri naj bi premier priskočil na pomoč, ko so jo v noči med 27. in 28. majem letos zadrževali na milanski kvesturi zaradi kraje. Berlusconi je včeraj zanikal, da bi s telefonskimi pozivi pritiskal na kvestorja, naj dekle izpusti. »Res sem telefoniral, ampak le zato, da sem opozoril na osebo, ki je bila pripravljena prevzeti mladoletnico v varstvo,« je pojasnil. V resnici je potem Maročanko odpeljala 25-letna Nicole Minetti, nekdanja Berlusconijeva asistentka za zobno higieno, ki jo je premier letos spomladi dal izvoliti v deželni svet Lombardije. Sicer pa je premier v pogovoru s časnikarji poudaril, da smo priča novemu napadu medijev in sodstva na njegov račun. »Nekateri mislijo, da se me bodo na tak način znebili, a mene takšni napadi samo krepijo,« je dejal. Povedal je, da tudi ta zgodba potrjuje, kako nujno potrebna je korenita pravosodna reforma. O tem namerava v kratkem spregovoriti v parlamentu. »Zdaj se pogajamo z drugimi političnimi silami o pravosodni reformi,« je dejal. »Upam, da jo bomo kmalu spravili pod streho. A če se to ne bo zgodilo, bom v parlamentu spregovoril vsem Italijanom o resničnih razmerah v italijanskem sodstvu,« je pristavil. Kot vse kaže, pa se pogajanja, ki jih je omenil premier, zatikajo. O težavah pri iskanju dogovora v vladni večini glede Al-fanovega ustavnega zakona za zagotovitev imunitete premierju, smo že večkrat pisali. A zatika se tudi pri iskanju dogovora npr. glede reforme Višjega sodnega sveta. To je včeraj posredno potrdil predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ko je na nekem posvetu v Bariju zavrnil predlog berlusconijevcev, da bi povečali število predstavnikov parla- menta v Višjem sodnem svetu, in pristavil, da bi pripadniki sodstva nikakor ne smeli biti pod vplivom izvršne oblasti, kot je veljalo za časa fašizma. Opozicija medtem vse glasneje zahteva Berlusconijev odstop tudi zaradi nove spolne afere, v katero se je zapletel, še zlasti pa zaradi njegovih pritiskov na milansko kvesturo v zvezi z mladoletno Maročanko. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro razmišlja o možnosti, da bi v parlamentu vložil predlog nezaupnice proti premierju. Da bi moral premier odstopiti, je prepričan tudi prvak demokratov Pier Luigi Bersani. »Ze zdavnaj bi se moral umakniti, in sicer predvsem zato, ker ni zmožen voditi vlade,« je dejal. Sicer pa se na novo Berlusconijevo afero vse bolj kritično odziva tudi civilna družba. Katoliški tednik Famiglia Cristiana je včeraj na svoji spletni strani zapisal, da je premier »bolan« in da ni v stanju skrbeti za dobrobit države. Premier Silvio Berlusconi, desno zgoraj mladoletna Maročanka Ruby R. ansa sindikati - Nasledila bo Epifanija Susanna Camusso se pripravlja na prevzem vajeti CGIL RIM - Sindikalna zveza CGIL se priprava na zamenjavo voditelja. V sredo, 3. novembra, bo njegove vajeti prevzela Susanna Camusso, kot je letošnjega maja določil 16. sindikatov kongres v Riminiju. To bo prva ženska na čelu največjega italijanskega sindikata. Stara je 55 let, doma iz Milana in izhaja iz »meščanske« družine. V tovarni ni nikoli delala, za seboj pa ima res dolgo kariero v CGIL, saj je v njem začela delovati leta 1975. Kar 22 let je bila aktivna v vrstah kovinarjev FIOM, potem pa je presedlala k živilcem. Članica zveznega tajništva je postala leta 2008. Kaj pa sedanji generalni sekretar Guglielmo Epifani? Prevzel bo vodstvo Inštituta Bruno Trentin, ki bo koordiniral delovanje zavodov CGIL za raziskovanje in izobraževanje IRES in ISF. Sicer pa mu mnogi napovedujejo preskok v politično areno. Susanna Camusso ansa mirovna misija - Po 14 letih Italijanski vojaški kontingent končuje svojo misijo v BiH SARAJEVO - Italijanski vojaški kontingent, ki je v okviru Euforja petnajst let deloval v Bosni in Hercegovini, se umika iz te države. V teh dneh se v domovino vračajo še zadnji italijanski vojaki. Italijanski kontingent je bil sprva del Na-tovih mirovnih sil, v BiH pa je prišel leta 1996, da bi pomagal pri uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma. Od decembra 2004 je del misije EU v BiH (Eufor). Do sklepa o umiku italijanskega kontingenta je prišlo avgusta letos, po odhodu zadnjih vojakov pa bo v BiH ostalo le še manjše število častnikov v okviru Euforja in Nato-vega štaba v Sarajevu. V Italijo se je minuli konec tedna vrnilo okoli štirideset karabinjerjev, članov policijske enote Eu-forja, s čimer se je končala misija evropske žandarmerije, ki jo je vodila Italija. Sedaj preučujejo možnost, da bi celotno bazo Butmir 2 prepustili upravi oboroženih sil BiH. Delovanje Nata in Euforja v BiH je danes osredotočeno na urjenje bosanskih oboroženih sil ter pomoč lokalnim oblastem pri zagotavljanju stabilnih razmer in varnosti v državi. Od prihoda Euforjevih sil, v katerih je bilo sprva 6000 pripadnikov, danes pa jih je v BiH le še okoli 2000, so se razmere v državi izboljšale, tudi zaradi prisotnosti italijanskih vojakov, ocenjuje italijanska tiskovna agencija Ansa. Enakopravnost zakonskih in nezakonskih otrok RIM - Vlada je včeraj odobrila osnutek pooblastilnega zakona, ki bi moral odpraviti sleherno neenakopravno razlikovanje med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Na tej osnovi bi morali posodobiti civilni zakonik, tako da ne bo več diskriminacij med otroki pri dedovanjih in vseh drugih okoliščinah. Zakonski osnutek bo moral zdaj odobriti parlament. Ministrica za enake možnosti Mara Carfagna je poudarila, da gre za izredno uravnovešeno besedilo, ki bi moralo dokončno odpraviti anahronistična razlikovanja. Minister za družino Giancarlo Giovanardi pa je menil, da bo zakonski ukrep prinesel epo-halno spremembo. V Milanu zaradi nepotrebnih operacij obsodili tri kirurge MILAN - Včeraj so na zaporno kazen obsodili tri kirurge, ki so na kliniki Santa Rita v Milanu na pacientih izvajali nepotrebne operacije. Z njimi so želeli pridobiti prispevke z naslova zdravstvenega zavarovanja. Tožilci so na sojenju dokazali, da so kirurgi na 83 pacientih opravili nepotrebne operacije, med drugim tudi amputacije. Njihov cilj je bil, da bi z naslova zdravstvenega zavarovanja dobili čim večje prispevke. Glavnega kirurga Piera Paola Bregija Massonuja so zaradi povzročanja bolečine z nepotrebnimi operacijami izključno zaradi »profesionalne in denarne koristi« obsodili na 15 let in pol zapora. Druga dva kirurga pa so obsodili na 10 in 6 let zapora. Brezposelnost znova raste, • «V« I v • • II* najvišjo ceno plačujejo mladi RIM - Septembra se je stopnja brezposelnosti v Italiji povečala na 8,3 odstotka (avgusta je znašala 8,1 odstotka), na rast pa je vplival padec števila delovno neaktivnih oseb, med katerimi so tudi tisti, ki so obupali nad iskanjem zaposlitve. Tudi v tem primeru pa najvišjo ceno plačujejo mladi med 15. in 24. letom starosti, med katerimi je brez dela nekaj več kot eden na štiri. Stopnja brezposelnosti se je namreč v tem starostnem pasu povzpela na 26,4 odstotka (avgusta je znašala 25%). Podatke je objavil statistični zavod Istat, ki ob tem izpostavlja, da je začela stopnja brezposelnosti spet rasti po štirih zaporednih znižanjih. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Ob neapeljskih odpadkih nov škandal z mladoletnico V Afganistanu žafran, politika pa složno proti Marchionneju Sergij Premru V Italiji zaudarja po gnilobi: tak vtis daje večina novic s polotoka, ki jih zadnje dni objavljajo tuji mediji. Dopisi se namreč nanašajo predvsem na nov val odpadkov na območju Neaplja in na nov pre-mierjev škandal z najstnico. Začel bi z odlagališči odpadkov v Kampaniji. V članku z naslovom »Remake odpadkov v Neaplju«, kot da bi šlo za že predvajani film, švicarski Le Temps piše, da je ozračje v Neaplju spet neznosno za Berlusconija. Pred poldrugim letom so mu javnomnenjske raziskave pripisovale visoko stopnjo priljubljenosti, ker je rešil, kot je sam trdil, vprašanje odpadkov, ki so preplavljali Kampanijo. Sedaj pa je to navdušenje splahnelo, piše dnevnik iz Ženeve, in pokazatelj podpore, ki jo uživa v javnosti, je padel na samih 34 odstotkov. »Dežela, preplavljena z odpadki, izgublja zaupanje v Berlusconija« je naslov, ki ga zadevi posveča The New York Times. Tudi ugledni ameriški dnevnik opozarja, da je leta 2008 premier zmagal na volitvah z obljubo, da bo rešil vprašanje odpadkov, ki so se kopičili po ulicah Neaplja. »S fanfarami je poklical vojsko, odprl nova odlagališča, zgradil sežigalnico in pro- glasil zmago.« Pa ni tako, piše newyorški časopis: odpadki se spet kopičijo, sežigalnica ne deluje s polno paro, odlagališče na pobočju Vezuva - to je v naravnem parku, ki ga ščiti Unesco, kar predstavlja edinstven primer v Evropi - pa je sprožilo upor prebivalstva. Berlusconi je spet napovedal, da bo v najkrajšem času rešil problem, toda čas se mu je iztekel in samo še redki mu verjamejo. Dolga leta je Berlus-coniju uspelo, da se je obdržal na površju s svojimi šalami in grandioznimi obljubami. Sedaj pa, ko se mora boriti s svojo nemirno desnosredinsko koalicijo, priljubljenost upada, ker so se mnogi Italijani naveličali vlade, katere delovanje daje občutek, da je v nasprotju z vsakodnevnimi problemi državljanov. Že spet drama odpadkov v Neaplju, piše argentinski El Clarín, in to dve leti po triumfalnem in navideznem uspehu premiera Berlusconija. Prizori, ki so jih posneli med protesti prebivalstva, spominjajo na tretji svet, saj smrdi in se kadi vsepovsod, polja in vodni viri so onesnaženi, tovornjake z odpadki spremljajo oborožene patrulje, protestniki sežigajo italijanske zastave. Minister za zdravstvo je sicer zagotovil, da smrad ni škodljiv zdravju, škodljivo pa je sežiganje odpadkov na ulicah in cestah, ker se širi strupeni dioksin. Vsekakor, ko se nabere preveč odpadkov, jih odvažajo z vlaki v Nemčijo, kjer imajo odličen sistem ločenega zbiranja in upepeljevanja, kar seveda drago stane Italijo, poroča dnevnik iz Buenos Airesa. Po smrdljivih odpadkih je na vrsti škandal mladoletne Maročanke, in vonj ni nič kaj prijetnejši. Španski El Pais poroča, da pre-mierju grozi nov spolni škandal, in sicer zaradi obiskov fascinantne mladoletne le-potičke v Berlusconijevi rezidenci pri Milanu, kjer je v družbi drugih mladenk sodelovala pri »ekscesih vseh vrst«. Zagovorniki predsednika vlade trdijo, da je Berlusconi pravzaprav žrtev poskusa izsiljevanja. V zadevo so vpleteni ljudje dvomljive morale, ki naj bi tudi skušali prevzeti zakonsko odgovornost nad Ruby oz. Ka-rimo s posinovljenjem, vprašljivo pa je tudi prijateljstvo z Berlusconijevo »asistentko za zobno higieno«, ki jo je premier dal izvoliti v deželni svet Lombardije, kot tudi predsedniški poseg za rešitev pro- blemov Maročanke po njeni aretaciji zaradi tatvine. Madridski dnevnik navaja tudi lanski škandal z mlado Noemi Letizio in pikre pripombe nekdanje Berlusconi-jeve žene Veronice Lario, ki je javno trdila, da ne more ostati poročena s človekom, ki zahaja k mladoletnicam. Taka zadržanja izpostavljajo premiera nevarnosti izsiljevanj, ugotavlja El Pais: »Ali politik, ki vodi državo, lahko zapade nevarnosti pritiskov in izsiljevanj?« Po tolikem gnusu pa nekaj bolj žlahtnega in prijetnega. Zafran namesto maka: gre za pobudo italijanskega vojaškega kontingenta v Afganistanu v boju poroti gojenju maka za pridobivanje opija, o katerem poroča francoski Le Figaro. Na območju Herata, ki je pod nadzorom italijanske vojske, so kmetom že dobavili 60 ton semen žafrana, ki naj nadomesti mak. Pridelek je celo donosnejši, saj zagotavlja dobiček okrog devet tisoč dolarjev za hektar, to se pravi trikrat več od opija, posel pa opravlja zadruga žensk. Talibani nasprotujejo pobudi in so požgali več tovornjakov, ki so prevažali žafran, ter pobili nekaj voznikov. Program vodi topniški oddelek, ki ga vodi mlada poročnica, piše pariški dnevnik, in uživa podporo visokega predstavnika Ozn za Afganistan Staffiana de Misture. Po svetu so močno odmevale kritične izjave prvega moža turinskega avtomobilskega podjetja zaradi prenizke produktivnosti v italijanskih tovarnah, zaradi česar Fiatova grupa ustvarja dobiček samo v tujini, ne pa doma. Očitno je dregnil v sršenje gnezdo, piše agencija Reuters, kot dokazujejo napadi, ki so jih vidni politiki naslovili na Marchionneja. Z desne ga je napadel Fini, češ da se je izkazal kot tujec v odnosu do Italije, iz opozicije pa ga je kritiziral Di Pietro, ki meni, da so Marchionnejeve izjave žaljive in da ne upošteva, da je Fiat velikan samo, ker je užival veliko državno podporo. Po oceni številnih politikov in sindikalnih predstavnikov je navezanost Fiata na Italijo vprašljiva, zlasti potem, ko se je razširil po svetu z odkupom Chryslerja v ZDA in s pobudami na novih trgih v razvoju, kot je Brazilija. Reuters piše, da je Marchionne rešil Fiat pred propadom, sedanji načrt, da investira v italijansko produkcijo 20 milijard evrov, pa je pod vprašajem zaradi splošnega nasprotovanja večji fleksibilnosti v italijanskih obratih. Sobota, 30. oktobra 2010 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ob 1. novembru - Polaganje vencev k spomenikom Župani in predsednica tržaške pokrajine so se poklonili padlim v vseh občinah na Tržaškem Tako kot vsako leto so se župani vseh šestih občin tržaške pokrajine ob bližajočem se 1.novembru poklonili spominu padlih s polaganjem vencev k spomenikom padlim na Tržaškem. Fulvia Premolin (Dolina), Mirko Sar-doč (Zgonik), Marko Pisani (Repentabor), Giorgio Ret (Devin-Nabrežina), podžupan Franco Crevatin (Milje) in Roberto Dipiazza (Trst) so se s predsednico pokrajinske uprave Mario Te-reso Bassa Poropat podali od Nabre-žine, mimo Zgonika, Repna, Opčin, vse do Bazovice, Rižarne in Doline, svoj krog pa zaključili pred miljskem županstvom. Tudi tokrat sta delegacijo prvih mož spremljala predsednika vzhodnokraškega in zahodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič oziroma Bruno Rupel, prvič pa je bil zra- ven tudi deželni poveljnik italijanske vojske, brigadni general Sebastiano Ot-tavio Giangravé. Opozoriti velja še enkrat na današnjo osrednjo komemoracijo, ki bo ob 16.30 v Rižarni in se je bodo udeležili predstavniki Republike Slovenije, Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu, delegacije občin Sežana, Komen, Hrpelje, Kozina, Koper, Izola in Piran ter delegaciji SKGZ in SSO. Predsednik Državnega zbora Pavel Gantar in minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik bosta v imenu Republike Slovenije odkrila spominsko ploščo slovenskim žrtvam v Rižarni. Tudi letos bo v ponedeljek, 1. novembra, delegacija Krožka Kras-Altipiano Stranke komunistične pre- Župani se poklanjajo spominu bazoviških junakov na bazovski gmajni; tržaškega prvega moža, ki je moral na pogreb, je tam zamenjal občinski svetnik Giuseppe Colotti kroma nove - Evropske levice, počastila spomin padlih v boju proti nacifasiz-mu. Vence bodo postavili k spomenikom padlih na celotnem območju, na zahodnem delu Krasa v okviru pobud krajevnih organizacij, na vzhodnem delu Krasa pa s sledečim urnikom: ob 8.45 v Bazovici, ob 9. uri na Padričah (v okviru pobude KD Slovan in SKD Skala), ob 9.15 v Gropadi (v okviru pobude ŠD Sloga in SKD Skala), ob 9.30 na Opčinah (v okviru pobude VZPI -ANPI), ob 10. uri pa v Trebčah. Kulturni društvi Slovan s Pa-drič in Skala iz Gropade bosta počastili padle v NOB v ponedeljek, 1. novembra, in sicer na Padričah ob 9. uri v Gropadi pa ob 9.30 - tu se bodo poklonili tudi padlim v prvi svetovni vojni pred spomenikom pri domu Skala. po mazaški akciji - Odmevi MZZ in Farnesina obsodila dogodek Osebje mestnih muzejev včeraj odstranilo napise Mazaška akcija, v okviru katere so neznanci pred nekaj dnevi poma-zali pročelje Kulturnega doma in spominsko obeležje na stavbi nekdanjega fašističnega inšpektorata v Ul. Cologna s fašističnimi napisi in simboli, je doživela obsodbo tako slovenskih kot italijanskih državnih oblasti. Slovensko zunanje ministrstvo je včeraj na pogovor poklicalo italijanskega veleposlanika v Ljubljani Alessandra Pietro-marchija, kateremu so izrazili svojo obsodbo dogodkov, ki opozarjajo, da so nekateri s svojimi dejanji še vedno za-zrti v preteklos in si ne želijo sprememb in povezovanja, ki jih je pričakovati, potem ko so se julija v Trstu srečali predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške. Slovensko zunanje ministrstvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pričakujeta, da bodo pristojne italijanske institucije storilce izsledile in da se podobna dejanja v prihodnje ne bodo več ponovila. Enako pričakujejo tudi na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu, ki je posegel pri tržaški prefekturi. V večernih urah pa je prišla tudi obsodba mazaške akcije s strani italijanskega zunanjega ministrstva. Glasnik Farnesine Maurizio Massari je iz-nesel stališče ministra Franca Frattinija, ki odločno obsoja katerokoli dejanje nestrpnosti proti katerikoli manjšini, vandalska dejanja pa po Massarijevem mnenju ne bodo nikakor mogla načeti odličnih dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Vandalsko dejanje je doživelo vrsto obsodb tudi na krajevni ravni. Tako so mazaško akcijo obsodila pokrajinska vodstva VZPI-ANPI, ANP-PIA in ANED, prav tako tržaški slo- venski občinski svetniki Iztok Furla-nič, Igor Švab in Štefan Ukmar, ki izrekajo tudi solidarnost pisatelju Borisu Pahorju, ki je tudi sam postal tarča mazačev: »Taka žal ponavljajoča dejanja škodijo omikanemu sožitju v našem mestu in zato pričakujemo ostro obsodbo ne samo demokratične javnosti, ampak še posebno mestnih oblasti,« so zapisali v izjavi. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti pa meni, da privrženci nacionalistične desnice »še naprej dokazujejo hudo zaostalost in barbarstvo,« pri čemer stranka opozarja na zaplete okoli podelitve častnega meščanstva Borisu Pahorju s strani Občine Trst in na oklevanje iste uprave glede postavitve slovenske table v Ri-žarni: »Te uprave in ti upravitelji še vedno zavračajo dialog in sožitje ter uravnovešeno demokratično politično soočenje,« meni SSk. Za tržaško federacijo Stranke komunistične prenove-Evropske levice pa je žalostno in sramotno, da v večkulturnem Trstu še obstajajo »take sile, ki imajo pogled uprt samo v mračno preteklost in se spravijo na obeležja, kot je tisto v Ul. Cologna, ki so postavljena v spomin na grozodejstva in trpljenje antifašistov raznih narodov.« Fašističnih napisov in simbolov v ulicah Petronio in Cologna pa od včeraj ni več, saj jih je odstranilo osebje tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, ki spada pod občinsko odborništvo za kulturo. To nam je včeraj sporočil ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin, ki je pristojen tudi za vzdrževanje mestnih spomenikov. zdravstvo - Preiskava Na letaku se je predstavljala kot zdravnica, čeprav to ni Preiskovalci zasegli napravo v sosednji pediatrični ambulanti Državno tožilstvo preiskuje primer domnevnega nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica. Silvia Al-bicocchi, 62-letna žena zlatarja Daria Marzarija, je z letaki oglaševala eksperimentalno terapijo za pomladitev kože, pri čemer se je predstavljala kot zdravnica, čeprav to ni. Silvia Albicocchi, ki se drugače ukvarja s kinezioterapijo (za to dejavnost ni potrebna diploma), je promovirala alternativno zdravniško metodo za pomladitev kože, in sicer »avtološko bio revitalizacijo z obogateno krvno plazmo«, pri čemer naj bi pod kožne gubice pacientov vbrizgavala obogateno krvno plazmo. Le-to je po trditvah preiskovalcev pridobivala s posebno centrifugo. Terapija je bila baje brezplačna, pacienti pa so pisno privolili. Šlo naj bi za nenevarno eksperimentalno terapijo, ki pa je osebe, ki niso zdravniki, ne smejo opravljati. Oblasti je obvestil dermatolog Leonardo Marini, potem ko so mu pacienti pokazali letak. Karabinjerji videmskega posebnega oddelka NAS so preiskali tako vilo na Obalni cesti kot ambulanto osumljene, v večjem stanovanju v Ulici Roma. V dokumentu, ki ga je 19. oktobra izdal tržaški izvensodni senat, piše, da ni dokazov o storitvi kaznivega dejanja. Na Obalni cesti so našli laboratorij za shranjevanje sline (vilo so zaradi zla-tarjevih dolgov med drugim zasegli upniki, na prvo dražbo pa se ni prijavil nihče). V ambulanti so našli brizgalke in ho- Odvetnik Roberto Corbo meopatske proizvode, ne pa sledov krvi. Centrifuga, s katero bi se lahko izvajala omenjena terapija, je bila v sosednji ambulanti pediatra Oskarja Vol-pija. Napravo so zasegli, zaradi tega pa se je na seznamu preiskovanih po Albi-cocchijevi znašel še Volpi. V njegovi ambulanti se delo nemoteno nadaljuje. »Kot zdravnik imam pravico, da uporabljam to in druge naprave, prav tako lahko izvajam najrazličnejše zdravniške posege,« pravi zdravnik, ki poudarja, da je bil zaradi centrifuge vpleten v zadevo (do včeraj tega ni vedel), njegova vloga pa je marginalna. Oglaševanje terapij odločno zavrača, in »prav je, da sodstvo razčisti zadevo«. Oba zastopa odvetnik Roberto Corbo (na sliki), ki razlaga, da je vpis Volpija na seznam preiskovanih dolž-nosten ukrep, ki zdravniku omogoča, da bi se zagovarjal. Odvetnik poudarja, da je glavna osumljenka Silvia Albicocchi. »Krvi pa ni bilo in na Obalni cesti ni nezakonitega laboratorija,« trdi Corbo. (af) ulica flavia - Nočna tatvina v avtosalonu Kradla kolesa Karabinjerja pri priči prijela storilca, mlada slovenska državljana V noči med četrtkom in petkom je v enem izmed avtomobilskih salonov na Ulici Flavia prišlo do tatvine, karabinjerji miljskega poveljstva pa so pri priči prijeli storilca, mlada slovenska državljana, ki sta ukradla osem avtomobilskih koles. Patrulja miljskih karabinjerjev je ob 2. uri ponoči nadzorovala ulice na območju industrijske cone. Karabinjerja sta naletela na parkiran avtomobil s slovensko registrsko tablico. Vozilo je bilo sredi noči parkirano na samem, kar je bilo sumljivo. Karabinjerja sta zadela v polno, saj sta v bližini zasačila mladeniča, 23 in 22 let stara slovenska državljana z začetnicami A. B. in M. C. Ob prihodu karabinjerjev sta ravnokar plezala čez ograjo avtomobilskega salona znamke Audi. Tekla sta proti parkiranemu avtomobilu, toda beg jima je spodletel. Moža v uniformi sta dvojico ustavila in zasegla orodje za demontiranje avtomobilskih koles (na sliki). V bližnjem gozdiču se je skrivalo osem koles (gume in platišča), ki sta jih mladeniča snela z au-dija in golfa v prodajalni. M. C. je imel v žepu gram heroina, zaradi česar so njegovo ime posredovali prefekturi, oba pa sta noč prebila v priporu v Trstu. Tam ju čaka pogovor z državnim tožilcem. Fernetiči: 9000 cigaret Finančna straža je pri Fernetičih zaplenila devet tisoč zavojčkov cigaret, ki sta jih v kombiniranem vozilu skrivala tihotapca, ukrajinska državljana. Stražniki so ustavili vozilo, voznik in sopotnik pa sta bila vidno živčna. Odločili so se za globljo kontrolo, ki se je zavlekla, saj so bile ukrajinske cigarete skrbno skrite v dvojnem dnu vozila. Prepovedani tovor je bil bržkone namenjen kadilcem v priseljenskih skupnostih v Italiji, s prodajo pa bi tihotapci zaslužili več deset tisoč evrov. Oba so odvedli v pripor v Trst. Finančna straža nadaljuje z bojem proti tihotapstvu, pred dnevi je v nekem tržaškem baru zasačila (in prijavila) srbska državljana, ki sta imela preveliko količino tujih cigaretnih zavojčkov. Obalna straža na delu Med 18. in 24. oktobrom je so vse pristaniške kapitanije v Italiji izvedle obširno akcijo, v okviru katere je obalna straža nadzorovala živilsko verigo, ki gre od ribičev do gostiln in ribarnic. Na državni ravni je bilo dejavnih štiri tisoč obalnih stražnikov, v deželi FJK 129. V naši deželi so izvedli 208 kontrol, 90 od teh na Tržaškem. Največje število nepravilnosti so zabeležili pri etiketiranju proizvodov (v Trstu so napisali pet glob) v nekaterih ribarnicah in super-marketih. V Trstu so kazni skupaj znašale 20 tisoč evrov. Na deželni ravni so inšpektorji zasegli 740 kilogramov rib in školjk, v enem primeru so zasegli celih tristo kilogramov vongol, ki so bile po zakonskih predpisih premajhne. / TRST Sobota, 30. oktobra 2010 1 1 ssg - Obisk članov tretje komisije tržaškega pokrajinskega sveta Priznanje politiki odpiranja Novi statut že pred 31. decembrom? De Francesco: SSG ni slovensko gledališče, ampak tržaško gledališče, ki naj vrednoti slovensko kulturo Priznanje za odpiranje Slovenskega stalnega gledališča tudi italijanski komponenti tržaške stvarnosti in upanje, da bo do sprejetja novega statuta in imenovanja novega upravnega sveta prišlo že pred 31. decembrom. To je bilo slišati med včerajšnjim dopoldanskim obiskom članov tretje komisije tržaškega pokrajinskega sveta, ki se je pod vodstvom predsednika Sandyja Kluna (Demokratska stranka) in ob prisotnosti pokrajinske odbornice za finance Marielle De Francesco mudila v SSG. Svetniki so si prostore gledališča ogledali v spremstvu organizatorke in odgovorne za stike z javnostjo pri SSG Valentine Re-pini, ki je orisala delovanje ustanove in repertoar letošnje abonmajske sezone ter pri tem poudarila predvsem politiko kulturnega dialoga med italijansko in slovensko komponento, obenem pa tudi izpostavila potrebo po preobratu s sprejetjem novega statuta in imenovanjem novega upravnega sveta, s čimer bi v gledališču imeli mirnejše pogoje za delo. Prav glede tega je odbornica De Francesco dejala, da je finančno stanje ustanove v resnici veliko boljše, kot se je mislilo, vendar zaradi zastarelega statuta gledališče živi v negotovosti. Imenovanje izrednih upraviteljev Andreja Berdona in Paola Marchesija (priznanje njima kot celotnemu kolektivu je izrekla tudi Repinijeva) je po mnenju odbornice koristilo ustanovi, med- Pokrajinski svetniki so se seznanili s položajem in delovanjem SSG kroma tem ko je besedilo novega statuta dejansko nared (okoli 90-95 odstotkov), predstaviti ga morajo še novemu deželnemu odborniku Eliu De Anni. Novi statut bo predvideval predvsem večjo težo javnih uprav pri nadzorovanju finančne plati ter vrednotenje notranjih virov, je dejala De Frances-cova, za katero SSG ni slovensko gledališ- če, ampak tržaško gledališče, ki mora vrednotiti slovensko kulturo. Odpiranje italijanski javnosti je cenil predvsem svetnik Paolo De Gavardo (Lista Di-piazza-Scoccimarro), za katerega je to prava pot, čeprav mora gledališče ohraniti svoj slovenski značaj. Za repertoar in preobrat je čestital tudi Zoran Sosič (DS-Slovenska skup- nost), ki se je zavzel tudi za pogostejšo uporabo gledaliških prostorov, kar pa zahteva reorganizacijo organigrama, je opozorila Repini-jeva, ki je vsekakor postregla z dobro novico za tiste obiskovalce gledališča, ki imajo nemalo težav z iskanjem parkirnega prostora: z 12. novembrom bo namreč na voljo parkirišče na območju nekdanjega sejmišča. (iž) volitve Cosolini na startu za župana Trsta Roberto Cosolini Roberto Cosolini se bo na primarnih volitvah leve sredine, če bo do njih sploh prišlo, potegoval za tržaško župansko kandidaturo. Tako je po pričakovanju sklenila skupščina Demokratske stranke (54-letni Cosolini je njen tajnik) s 53 glasovi za in s petimi belimi belimi glasovnicami, med katerimi je bila tudi Cosolinijeva. Demokrati bodo Cosolinije-vo kandidaturo sedaj ponudili le-vosredinskim partnerjem, odločitev o primarnih volitvah pa naj bi padla v prihodnjih dneh. Seveda če bo več županskih kandidatov, ni pa izključeno, da bo Cosolinijevo ime doživelo soglasje. V tem primeru bi bile morda primarne volitve odveč. Seja pokrajinskega sveta SKGZ v Bazovici, ki je bila posvečena teritoriju kroma bazovica - Strokovnjaki gostje pokrajinskega sveta SKGZ SKGZ: Manjšina potrebuje neko skupno razvojno vizijo za teritorij zemljo. Pri tem je Fabec poročal o težavah, s katerimi se ubadajo kmetje na tržaškem Krasu, kjer je do 80 odst. teritorija zaščitenega pod okriljem posebno zaščitenih con SIC/ZPS, ki močno omejujejo delovanje kmetovalcev. Hkrati je Fabec poudaril, da glede odnosov mesto - zaledje v prejšnjih letih ni bilo velikega posluha, niti s strani SKGZ. Med novostmi, v katerih je vključena tudi Kmečka zveza, je projekt LAS, ki se postavlja kot povezovalni člen med prebivalstvom in javnimi upravami v okviru promocije in zaščite kmetijskih dejavnosti. Predsednik KZ je menil, da je manjšinsko kmetijstvo izredno bogata realnost, ki letno proizvede okrog 20 milijonov evrov in ki nedvomno lahko promovira bogastvo teritorija. O naravoslovnem bogastvu je poročala biologinja prof. Pertot, ki se kot ljubiteljica narave ne ukvarja le s po-hodništvom, ampak tudi z botaniko. Per-totova je opisala edinstvenost tržaškega Krasa, ki se lahko ponaša s številnimi en-demičnimi vrstami, ki pa jih ogroža predvsem floristično onesnaževanje tujerodnih rastlinskih vrst. Podala je številne zanimivosti, med temi zaskrbljujoč podatek o kar 7 odst. povečanju za-cementiranih površin v naši deželi in posledični izgubi agrarnih območij, medtem ko se je populacija znižala za 20 odst. Prof. Pertot je v svojem posegu dejala, da je potrebna pametna uporaba varstva teritorija in sozvočje vseh prebivalcev in uprav, ki ga oblikujejo. Govorniki so se strinjali, da je skrajni čas, da se tudi v naši skupnosti soočimo s kompleksno tematiko teritorija, saj se tiče prav vsakega posameznika. Predsednik Mermolja je izpostavil željo, da bi spomladi naslednjega leta priredili širši posvet o teritoriju, kjer naj bi imeli glavno besedo strokovnjaki. Ob koncu zasedanja se je pokrajinski svet SKGZ dotaknil problematike Slovenskega stalnega gledališča. Na predlog člana Vojka Slavca je skupščina izrazila svoje stališče glede predloga novega statuta naše gledališke ustanove. Za našo narodno skupnost je neobhodno potrebno, da ohrani v upravnih organih večino ter da ostane slovenščina glavni jezik v gledališču. Pokrajinski svet SKGZ za tržaško je zasedal v prostorih SKD Lipa v Bazovici na temo »Teritorij na Tržaškem v luči urbanističnih, naselitvenih in drugih sprememb«. Po uvodnem pozdravu predsednika Aceta Mermolje, so spregovorili strokovnjaki, ki se dnevno soočajo s problematiko razvoja in zaščite teritorija. Pod naslovom Teritorij v luči novih urbanističnih sprememb sta tehnične in urbanistične poglede podala inženir Peter Sterni ter arhitekt Danilo Antoni, ki se dnevno srečujeta s konkretnimi gradbenimi in urbanističnimi primeri, Franc Fabec v imenu kmetovalcev in v vlogi predsednika Kmečke Zveze ter prof. Marinka Pertot, ki je iz naravoslovnega zornega kota izpostavila značilnosti kraškega območja. V uvodnem poročilu je Sterni izpostavil veliko birokratsko breme, ki pogojuje katerokoli novo gradnjo ali poseg po teritoriju. Novejši deželni zakoni, ki urejajo planiranje urbanističnih in gradbenih načrtov, se v lokalnih inštitucijah zelo počasi uveljavljajo. Predvsem deželnega zakona št. 5 iz leta 2007, ki je nova osnova pri urejanju urbanističnih načrtov, se občine otepajo na račun zastarelega deželnega zakona 52 iz leta 1991, ki ne predvideva aktivne udeležbe lokalnih sogovornikov pri novem načrtovanju urbanega teritorija. Taki pogoji po- menijo občinam veliko časovno in finančno breme, vendar ponazarjajo tudi veliko nefleksibilnost javnih uprav, ki hkrati nimajo prave razvojne vizije, še manj pa medobčinskih načrtovanj v teku. Sterni je tudi poudaril, da nujno potrebujemo skupno vizijo vseh občin za zaščito starih vaških jeder in da na splošno nujno potrebujemo neko skupno manjšinsko vizijo za osnovanje bodočih strateških izbir na teritoriju. Arhitekt Danilo Antoni je opozoril na občuten razkorak med javnim upravami, politiki, ki parcialno uveljavljajo interese skupnosti, ter med tehniki in zainteresiranim delom prebivalstva, saj primanjkuje neko organizirano vključevanje, ki bi lahko postalo aktivni dejavnik ob pogovorih z inštitucijami. V svojem poročilu je Antoni zagovarjal misel, da teritorij ni samo konkretno dejstvo, vendar da je ideja o teritoriju globoko vpletena v mentalni predstavi, ki jo ima vsak posameznik. Pri uspešnemu oblikovanju strategij in ciljev potrebujemo kreativnost mladih ljudi ter podrobno analizo vseh dejavnikov, ki lahko definirajo prostor, v katerem živimo, in bodoči razvoj v prihodnjih dvajset do trideset let, je dodal Antoni. Ob tehničnih pogledih je stopila v ospredje tudi realnost primarnih interesentov, ki se neposredno ukvarjajo z opčine - Drevi odprtje podružnice Tržaška knjigarna odslej tudi openska Na Proseški ulici 13 na Opčinah bo danes ob 18. uri velik praznik. Tam, kjer je bila nekoč trgovina z darilnimi predmeti, bo svoja vrata odprla podružnica Tržaške knjigarne. Na policah v velikih izložbah na Proseški se bodo prikazale slovenske knjige za odrasle in za male bralce, pa ne samo ... Tako kot v knjigarni v Ulici sv. Frančiška bodo tudi v njeni openski podružnici na voljo panjske končnice, kamnita in keramična darila ter še marsikaj zanimivega. Tržaška knjigarna se je odločila za pomemben korak - od danes bo torej bliže vsem tistim bralcem, ki so se neradi spuščali v mestno središče, pa tudi vsem sosedom iz Slovenije, ki so v Sežani ostali brez knjigarne. Tudi v openskih prostorih bo upraviteljica Tržaške knjigarne Ilde Košuta prirejala predstavitve knjig, za razstave pa žal ni dovolj prostora. Po današnjem odprtju bo open-ska podružnica odprla vrata strankam v torek, 2. novembra. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Se strinaje z odprtjem podružnice Tržaške knjigarne na Opčinah? O Da ONe O Ne vem 8 Sobota, 30. oktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / zahodni kras - Občni zbor SKD Vesna Križ: kulturna dejavnost v luči usode obeh domov Mladi se upravičeno sprašujejo, kaj Križani pričakujejo od kulturnega društva Odbor SKD Vesna meni, da je društvo v krizi in da ni v sozvočju s kriško vaško skupnostjo, sodeč po poteku dobro obiskanega četrtkovega občnega zbora so ugotovitve odbornikov še kar pretirane oziroma pesimistične. Posebno če sodimo po opravljenem delu in izpeljanih pobudah v lanskem in v tem letu, o katerih sta poročala Mitja Košuta in Ivo Lacchi-Lah. Tudi finančno stanje, ki ga je posredoval blagajnik Simon Košuta, ni ravno slabo, čeprav je društveni proračun morda nekoliko preveč ambiciozen. SKD Vesna dobro sodeluje z ostalimi kriškimi organizacijami, mladi odborniki pa se upravičeno sprašujejo zakaj so nekatere prireditve slabo obiskane. Eden od razlogov je gotovo ta, da so pobude včasih premalo kvalitetne, vse prireditve pa ne morejo doživeti polnih dvoran. Živimo namreč v času zelo raznolikih zanimanj in interesnih sfer, je bilo slišati v razpravi. In to je poudaril tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič, ki je izpostavil potrebo po ravnovesju med kvantiteto in kvaliteto kulturnega delovanja. Po njegovem je razveseljivo, da se pri Vesni kritično in samokritično sprašujejo kako naprej, kar je dilema celotne naše kulturne stvarnosti. Na občnem zboru je po pričakovanju prišla na dan skrb za usodo Sir-kovega doma in Ljudskega doma, o katerih je v vasi in v širšem okolju slišati raznorazne govorice, ki so v glavnem neosnovane. Dom Alberta Sirka (lastnik je nepremičninska družba Dom) ne nameravajo prodati in tudi ne tam graditi kakšnih luksuznih stanovanj s pogledom na morje. Pojavil se je sicer predlog o neke vrste zamenjavi med Sirkovim in Ljudskim domom, ki pa ni prodrl zaradi pomislekov Križanov. To pomeni, da se bo moralo SKD Vesna še bolj potruditi za ovrednote- Od leve Simon Košuta, Ivo Lacchi-Lah in Mitja Košuta za predsedniško mizo občnega zbora SKD Vesna kroma nje Sirkovega doma, ki je na splošno v precej slabem stanju. Treba bo razmisliti ne samo o bolj pestri dejavnosti v njem, temveč tudi o komercialnih možnostih (stanovanje hišnika je prazno, a potrebno obnove) in o povezavah s sosednjim Ribiškim muzejem, ki jih žal ni, je bilo slišati na občnem zboru. Problem zase je Ljudski dom, ki je last Capitoline, nepremičninske družbe Demokratske stranke oziroma nekdanjih Levih demokratov. Za odkup stavbe bi bilo potrebnih 600 tisoč evrov, skupina domačinov že nekaj časa isče primerne rešitve (ena možnost je tudi zadruga) za prihodnost Ljudskega doma, kjer uspešno posluje restavracija Bita. Na občnem zboru je bilo tudi slišati, da načrt t.i. razpršenih hotelov v Križu (v to sodi obnova tudi nekdanje gostilne pri Bernardi) ni vezan na vaške organizacije. križ - Drevi v Sirkovem domu Sulčičeva knjiga o nafti in ribiško-pevski večer Ribiški muzej bo drevi v Sirkovem domu v Križu predstavil knjigo domačina Marca Sullija-Sul-čiča (po domače Komarnega) o nafti ter nastanku ter razvoju svetovne naftne industrije, ki je pred nekaj tedni izšla pri Mohorjevi družbi. Ob avtorju bo o knjigi spregovoril njen urednik Marko Tavčar. Na večeru, ki ga bo uvedel predsednik Ribiškega muzeja Franco Cossutta, bo nastopil tudi moški pevski zbor Vesna. Začetek ob 20.uri. V slovenski strokovni javnosti je knjiga o nafti doživela precejšnje zanimanje, saj gre za prvo tovrstno strokovno publikacijo v slovenskem prostoru. Knjiga upokojenega kapitana dolge plovbe kapitana Sullija-Sulčiča je doživela predstavitvi v Ljubljani in v Gorici, njen avtor pa je bil gost nedeljskega intervjuja v popularni oddaji TV Slovenija, ki jo vodi Lado Am-brožič. RAI: po slovenskih tv poročilih Ciciban Uredništvo otroških oddaj na Deželnem sedežu RAI za FJK je svojim gledalcem in seveda tudi njihovim staršem, tetam, stricem, babicam in dedkom pripravilo lepo presenečenje. Danes bo na frekvencah Slovenskega programa RAI po TV dnevniku ob 20.50 na sporedu igra Ciciban v produkciji Slovenskega stalnega gledališča. Na odru bodo zaživele male zgodbe, ki se razvijajo iz sugestij verzov Otona Zupančiča. Igralca Primož Forte in Romeo Gre-benšek bosta oblekla kratke hlače malega junaka, ki noče ubogati in zaspati, kot veleva pismo »zamorskega kralja« iz daljne dežele, spoznava poklice, posluša nasvete prijazne siničke v goščavi, se igra z vetrom in zmajem, ki se spusti tako visoko, da lahko vidi vse slovenske pokrajine. Zupančičeve pesmi je za oder priredil Primož Bebler, ki podpisuje tudi režijo, izvirna glasba je delo Mirka Vuksanoviča, scena Petra Furlana pa z naivno sporočilnostjo otroške risbe uokvirja dogajanje. Kostume je pripravila Silva Gregorčič, luči pa Peter Korošic. Torej, za vse velike in male Cicibane je danes lepa priložnost, da se razvedrijo ob dogodivščinah odrskih junakov. Halloween v Nabrežini Jutri bo v Nabrežini prav živahno. Kavarna Gruden in Mladinski krožek Igo Gruden sta se tudi letos odločila, da priredita t. im. »Halloween party«. Od 21. ure dalje bodo v dvorani društva Igo Gruden za-donele trobente, harmonike in bobni »godbe Salež«. Večer bodo z glasbo popestrili še »Kraški Muzikanti«, sodelovala pa bosta tudi DJ-a Oliver in Matija (Pixu). Odpoved premiere Premiera igre B. Brechta Malomeščanska svatba v izvedbi članov Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka, ki bi morala biti na sporedu jutri v Kulturnem domu Prosek Kontovel, odpade zaradi bolezni v skupini. Premiera je preložena na kasnejši datum, in sicer na nedeljo, 14. novembra. pomorska postaja Sejem antikvitet Trieste Antiqua do 7. novembra Na Pomorski postaji so sinoči slovesno odprli tradicionalni že 28. razstavno-prodajni sejem antikvitet Trieste Antiqua. Do nedelje, 7. novembra, bo 40 razstavljavcev iz Italije in tujine ponujalo obiskovalcem svoje umetnine predvsem iz avstro-ogrskega obdobja, liberty dragocenosti iz začetkov 20. stoletja in raznorazno pohištvo, slike, vaze, srebrne predmete, ure, dragulje, keramiko, li-tografije, kipe in še bi lahko naštevali. Občinstvo si bo sejem lahko ogledalo danes in jutri, 1., 3.,6. in 7. novembra med 10. in 20. uro, 2. 4. in 5. novembra pa le od 15. do 20. ure. Za vstopnico bo treba odšteti 9 oz. 6 evrov po znižani ceni, del izkupička prodanih vstopnic bo konzorcij Pro-motrieste namenil deželni sekciji združenja AIRC. dvorana tripcovih - Ob 1 70-letnici družbe Lloyd Triestino v v v v* Bleščeča zgodovina in današnja, »kitajska« perspektiva ladjarske družbe Jubilejnih 170 let plovbe slovite tržaške ladjarske družbe Lloyd Triestino, ki je nekoč veljala za nosilno smer razvoja, je bilo včeraj dopoldne v središču posveta z naslovom 170 let plovbe Lloyda - od Lloyda Austriaco do Italia Marittima 1836-2006. O tem, kako napreden, daljnoviden in gospodarsko močan je bil sprva avstrijski nato pa tržaški Lloyd so v odlično obiskani dvorani Tripcovich govorili ugledni gostje, ki so tako ali drugače povezani z ladjarskim poslom, vsem pa je bilo skupno, da je za uspeh tržaške družbe zaslužna predvsem skupna razvojna vizija, ki je v Lloy-dovi zgodovini ni manjkalo. Razvoj ladjarstva in ladij te družbe je v jutranjih urah predstavil Giovanni Bertali, predsednik odbora, ki je promoviral organizacijo posveta. O tem, kako pomemben je bil Lloyd Triestino za naše mesto, so se lahko poslušalci simpozija prepričali tudi z referatom E. Vollija, ki je razlagal, da se je v preteklosti celotno mesto s svojo skupnostjo razvijalo okoli koncepta te ladjarske družbe. Maurizio Salce je nadomeščal Pier Lui-gija Maneschija, predsednika plovne družbe Italia Marittima, v svojem diskurzu pa se je osredotočil predvsem na devetdeseta leta minulega stoletja, ko je Lloyd Triestino sklepal zavezništva z novimi družbami in naposled našel kupca v tajvanski skupini Evergreen. Govornik je tudi povedal, da je bil ta prevzem, ki se je zgodil leta 1998, strateškega pomena za tajvansko podjetje, ki je na ta način dobilo možnost prodora na kitajsko tržišče in mu začelo resno konkurirati. Zanimiv je bil tudi poseg Maria Pinesa, ki je podrobno analiziral vlogo, ki jo je tržaška ladjarska družba imela v času Habsburške monarhije, omenil je tudi avstrijskega državnika Brucka, ki je zelo zgodaj spoznal, kako po- membne možnosti razvoja ima ta družba, izvedeli pa smo tudi, da je prva svetovna vojna predstavljala prvi večji mejnik v razvoju Lloyda, saj je po koncu vojne zanj nastopilo večletno »dekadentno« obdobje. Družba Lloyd Triestino se je namreč znašla v situaciji, ko države ustanoviteljice ni bilo več, njegova nova lastnica - Italija - pa v njej ni videla več tistega potenciala, kot so ga videli predhodniki. Ta prehodna faza je trajala vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je po padcu berlinskega zidu nastopil nov mejnik v zgodovini ladjarske družbe; začelo se je iskanje potencialnih partnerjev, s katerimi bi družbi povrnili blišč in sijaj, ki sta bila za njo značilna več desetletij. Na vprašanje, ali je bil prehod Lloyda v last tajvan-skega ladjarja Evergreen boleč udarec za tržaško podjetje, pa nam je odgovoril Franco Ban, bivši finančni direktor Lloyd Triestina, ki je med drugim imel tudi aktivno vlogo pri prevzemu Lloyda s strani tajvanske družbe. »To je bila edina možna rešitev za tržaško družbo, saj bi v nasprotnem primeru propadla«, je ocenil gospod Ban, ki je dodal, da je z njenim prevzemom Evergreen dobil ogromno koristi, saj je na ta način tajvanskemu podjetju po številnih poskusih naposled uspelo prodreti na kitajsko tržišče. V nadaljevanju se je govorilo še o drugih zanimivih temah, med drugim tudi o italijanski pomorski politiki ter o izzivih, ki jih prinaša novo tisočletje. Častitljivi jubilej ladjarske družbe pa bodo počastili tudi danes ob 9. uri, ko bo v cerkvi B. Vergine del Rosario potekala maša, ki jo bosta darovala tržaški škof mons. Giampaolo Crepaldi in bivši škof mons. Eugenio Ravignani. Maši bo sledil koncert ansambla Cappella Civica, ki bo nastopil pod taktirko Marca Sofianopula. (sč) / TRST Sobota, 30. oktobra 2010 1 1 kulturni dom - Predstavitev dvojezične antologije tržaških slovenskih in italijanskih avtorjev »Tržaški skupnosti ste dali veliko lekcijo« Antologijo Tako blizu, tako daleč so pripravili dijaki in profesorji licejev Slomšek in Oberdan Velika lekcija tržaški skupnosti: tako je Tatjana Rojc označila izid dvojezične antologije tržaških pesnikov in pisateljev 20. stoletja slovenske in italijanske narodnosti z naslovom Tako blizu, tako daleč - Cosi vicini, cosi lontani, ki je sad truda dijakov in profesorjev dveh tržaških višjih srednjih šol: slovenskega družboslovnega liceja Antona Martina Slomška in italijanskega znanstvenega liceja Gu-glielmo Oberdan. Delo, ki je izšlo pri založbi Antony, so slovesno predstavili včeraj dopoldne v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu ob prisotnosti večjega števila višješolcev in njihovih profesorjev obeh narodnosti, kateri so bili deležni glasbenega pozdrava pevk zbora liceja Slomšek in predvsem harmonikarja Marka Manina. Tatjana Rojc je bila skupaj s Patrizio Vascotto zadolžena, da pripravi oris slovenske oz. italijanske književnosti 20. stoletja na Tržaškem v okviru predstavitve, ki je predstavljala, kot sta dejala povezovalca, dijaka liceja Slomšek Veronika Don in Andrej Sodja, prvo srečanje dijakov italijanskih in slovenskih šol v najpomembnejšem slovenskem kulturnem hramu v Trstu, ker nočejo nasedati provokacijam Številno občinstvo je pozdravilo petje zbora liceja Slomšek (levo), v pritličju pa so goste pričakale knjige, ki so na voljo tržaškim višješolcem (desno) kroma izoliranih skupin (nanašala sta se na nedavno ma-zaško akcijo, ki je prizadela tudi pročelje Kulturnega doma). V to pobudo je od vsega začetka verjela in jo podprla Pokrajina Trst, v imenu katere je prisotne pozdravila odbornica za šolstvo Adele Pino, ki je poudarila, da pričujoča publikacija omogoča boljše medsebojno spoznavanje, saj se pogosto dogaja, da živimo sicer na istem ozemlju, a v vzporednih svetovih. Podobnih misli sta bila ravnatelja Marina Castellani in Franco Codega, medtem ko je bivša dijakinja liceja Oberdan Beatrice Perco orisala potek dela v razredu ob nastajanju antologije, kjer so dijaki na podlagi osebne občutljivosti izbirali odlomke, ki so se jim zdeli pomenljivi. Žal, je dodala, v pripravljalni fazi ni prišlo do soočanja z dijaki liceja Slomšek. Kot že rečeno, sta za oris tržaške slovenske in italijanske literarne produkcije 20. stoletja poskrbeli Tatjana Rojc in Patrizia Vascotto. V svojem posegu je Rojčeva med drugim poudarila, kako nekateri od v širši evropski javnosti najbolj znanih slovenskih književnikov prihajajo ravno iz Trsta in kako se njihova dela ob posvečanju narodnemu vprašanju pos- večajo velikim človeškim temam in se s tem popolnoma umeščajo v svetovne literarne tokove. Iste teme se pojavljajo tako v delih slovenskih kot italijanskih avtorjev, je opozorila Vascottova, čeprav tudi na literarnem področju dolgo časa ni bilo komunikacije. Opozorila je tudi na nevarnost, da bi Trst, mesto tolikih kultur, samo asimiliral in poitalijančeval ter tako postal v pravem pomenu »papirnato mesto«: to lahko preprečijo prav mladi, katerih naloga je, da naredijo to mesto živo, dinamično in aktivno ter sposobno sprejemati in integrirati, ne pa asimilirati. (iž) verdi Calenda tudi na čelu tržaške opere Dolgo napovedovano imenovanje se je zgodilo: Antonio Calenda, direktor Stalnega gledališča FJK je postal tudi superintendant operne hiše Verdi. Upravni svet istoimenske fundacije ga imenoval s petimi glasovi za in dvema proti: pomisleki, ki so jih pred časom izne-sli tudi sindikati, zadevajo predvsem združitev dveh zahtevnih vlog. Ob tem pa se pojavlja tudi zaskrbljenost, da ne bi prišlo do združevanja nekaterih služb obeh gledališč, kar bi lahko privedlo do nižanja števila zaposlenih. Antonio Calenda, imenovanje katerega je ves čas zagovarjal župan Dipiazza, je v sporočilu za javnost napovedal srečanje z mediji. V naslednjih dneh ima namreč precejšnje obveznosti s produkcijama Stalnega gledališča FJK, ki gostujeta v Milanu in Rimu. Vsekakor pa je izredno počaščen in zadovoljen, da so ga izbrali za to pomembno funkcijo, ki jo bo opravljal v duhu »civil servant«, se pravi, da bo v imenu kulture »služil« dvema gledališčema, mestu, deželi. kino fellini Travelling Africa: filmska produkcija velike črne celine Afriška filmska produkcija je bila včeraj protagonistka srečanja na tržaški pokrajini. Pokrajinski odbornik za politike miru Dennis Visioli je namreč predstavil pobudo Travelling Africa, ki jo prireja organizacija ACCRI in ponuja nekatere izmed najboljših filmov in dokumentarcev afriških režiserjev. Afrika bo zaživela na platnu kinodvorane Fellini od ponedeljka, 8. novembra, do srede, 10. novembra. Prvi dan bo ob 20.30 na sporedu bri-ljantna komedija alžirskega režiserja Lye-sa Salema Mascarades. Dan pozneje bodo na vrsti kratkometražni filmi Tres fables a l'usage des blancs en Afrique, Visa la Dictee in Un transport en comun - Saint Luis blues, zadnji dan pa bo zaživel klasik senegalskega režiserja Ousmane Sem-bene Guelwaar - groteskna zgodba o po-kopu.Ogled filmov je prost. Visioli je na srečanju z novinarji poudaril, da je spoznavanje afriškega kontinenta in ljudi pomembno, saj se vsakodnevno tako na univerzi ali na ulicah srečujemo z afriškimi priseljenci. Spoštovanje drugih pa je za sobivanje osnovnega pomena. Sicer pa se v afriško življenje lahko poglobimo v sklopu številnih spremljevalnih pobud: v knjigarni sveta (Ul. ca-vana 16/a) je na ogled razstava o Čadu, v petek, 12. novembra, bodo ob 18. uri v dvorani centra prostovoljnih storitev (Ul. Sv. Frančiška 2) predstavili knjigo ll lin-guaggio dei capelli in Africa. V torek, 16. novembra, bo ravno tam ob 17. uri na sporedu delavnica o kratkometražcih, v petek, 19. novembra, pa bo ob 18.15 na sedežu UCIIM na Ponterošu 6 beseda tekla o globalizaciji. Več informacij je na voljo na spletni strani www.accri.it. narodni dom - V polni dvorani NŠK Dragocena knjiga o Ferdu Bidovcu V polno zasedeni dvorani NŠK v Narodnem domu so sinoči predstavili knjigo Po domovih kraških vasi so zagorele svečke (založba Mladika), ki obravnava lik narodnega heroja Ferda Bidovca. Publikacija, ki jo je uredila Vera Vetrih, je opremljena z bogatim fotografskim gradivom in z doslej še neobjavljenimi pismi, osrednji del pa predstavlja pogovor s Ferdovo nečakinjo Majdo Colja. Spremni besedi sta napisala velikana tržaške literature Alojz Rebula in Boris Pahor, zgodovinski esej pa Stane Granda. Včeraj so o delu spregovorili Boris Pahor, Vera Vetrih, Majda Colja, Milan Pahor, Stane Granda in Nadia Roncelli. O srečanju (na sliki Kroma) bomo še poročali. okusi krasa - Včeraj popoldne Vabljiva ponudba na Borznem trgu 1 G Sobota, 30. oktobra 2010 TRST / RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRMORJA prireja danes, 30. oktobra, ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu predstavitev knjige Marca Sullija - Sulčiča NAFTA- Nastanek in razvoj svetovne naftne indutrije pozdrav in nagovor: Franco Cossutta predstavitev: Marko Tavčar poseg avtorja: Capt. Marco Sulli - Sulčič pevski nastop: MoPZ Vesna Toplo vabljeni vsi člani in ljubitelji morja! Včeraj dan es CI3 Lekarne Q Kino KOT V STARJB CA&1H V dvorani ljudskega doma v Križu od 18. ure dalje glasba, video posnetki, topli sendviči skupina THE MAFF KRIZ (TS) - URNIK: 11.00-14.00 in 18.00-24.00 Zaprto ob ponedeljkih in torkih Danes, SOBOTA, 30. oktobra 2010 MARCEL Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 17.55 -Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 0.27 in zatone ob 14.11. Jutri, NEDELJA, 31. oktobra 2010 BOLFENK VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,4 stopinje C, zračni tlak 1021 mb raste, veter 17 km na uro vzhodnik, vlaga 27-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje C. Do sobote, 30. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Trg Gio-berti 8 (Sv. Ivan) (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A 3 (040 271124).Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.15, 18.45, 20.20, 22.00 »L'illusionista«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, 23.55 »Žaga VII - 3D«; 13.30, 15.30, 17.30 »Jaz, baraba«; 19.30, 21.40, 23.50 »Rezervna policista«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Piran/Pirano«. KOPER - PLANET TUŠ 18.20 »Čarovnikov vajenec«; 16.05 »Jej, moli, ljubi«; 11.30, 15.40, 17.50 »Jaz, baraba - sinhro«; 11.30, 14.25, 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 12.10, 19.00, 21.20, 23.45 »Rezervna policista«; 20.10 »Klepetalnica«; 12.00, 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 »Žaga VII - 3D«; 13.00, 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25, 23.25 »Hudič«; 12.30, 16.00, 20.40, 23.00 »Zamenjava«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Salt«; Dvorana 2: 16.30, 18.10 »Winx 3D - Magica avventura«; 20.00, 22.00 »Fair game«; Dvorana 3: 16.00, 17.35, 19.10, 20.45 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; 22.15 »Paranormal Activity 2«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.40 »Cattivissimo me«; 19.05, 22.20 »Figli delle stelle«. SUPER - 16.00, 17.45 »L'enigma del faraone«; 19.30, 22.00 »Inception«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me - 3D«; 19.50, 22.10 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; Dvorana 3: 17.00, 18.40 »Winx Club - Magica avventura«; 20.15, 22.15 »Benvenuti al sud«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Salt«; Dvorana 5: 17.00, 18.45 »Il regno di Ga' Hoole - Le leggenda dei guardiani«; 20.30, 22.20 »Fair game - Caccia alla spia«. M izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 16.30 »Quella sera dorata«; 18.45, 21.00 »Mammuth«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Salt«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.05 »Maschi contro femmine«; 15.20, 17.35, 20.00 »Il regno di Ga' Hoole 3D - La leggenda dei guardiani; 14.30, 16.20 »Winx 3D -Magica avventura«; 17.10, 19.40, 22.05 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 20.20, 22.10 »Paranormal Activity 2«; 22.00 »Figli delle stelle«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Cattivissimo me -3D«; 15.00 »Adèle e l'enigma del faraone«; 18.15 »Step-Up 3D«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«. FELLINI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Animal kingdom«. ¿j Čestitke DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI- NAH organizira za člane Zadruge v soboto, 4. decembra, avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom mesta v predbožičnem času in kosilom na ljubljanskem gradu. Prijave sprejemamo v uradu Zadruge do danes, 30. oktobra, v jutranjih urah. Vabljeni! SPDT prireja v nedeljo, 14. novembra, že tradicionalno Martinovanje. Zbirališče bo ob 9.30 v Gročani. Triurnemu izletu na Veliko Gradišče bo sledila družabnost. Prijave sprejema Livio na tel. št. 040220155 do ponedeljka, 8. novembra. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040- 567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali po e-mail-u: zscirilmetod@gmail.com KRUT vabi na izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom razstave »Pariz, čudovita leta«, raz- Na tržaški občini se danes poročita Andrej Kokoravec -Corradetti in Katja Živec Vso srečo jima želijo starši in Stranka slovenskih in italijanskih komunistov stave »Monet, Cezanne, Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« in tradicionalnega božičnega sejma. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za Novoletne praznike od 26. decembra do 2. januarja na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348-1334086 (Erika). Na Višjestopenjskem bieniju na Konservatoriju v Vidmu je z uspehom nadgradil svoje glasbeno izpopolnjevanje Bojan Kuret Z voščilom, da bi strune njegove kitare še naprej zvenele samo uspešne note mu srčno čestitajo vsi njegovi Dragi Boris Za tvoj 60. rojstni dan, ko stiskamo ti dlan, naša je iskrena želja, mnogo zdravja in veselja! Slavica, Erik, Maja in David Dragi BORIS! Ob pomembnem življenjskem jubileju ti čestitamo in želimo še veliko brezskrbnih trenutkov: mama, tata in Sandra z družino. Danespraznuje okrogla leta BORIS GRUDEN iz Sv. Križa pri Trstu. Obilo zdravja in sreče mu želita Dragica in Franko. V Trebčah hišica stoji, v njej naš dragi ELIA10 let slavi. Naj mu bo cesta posuta s samim cvetjem, so želje none Angele in nonota Šiljota. Draga ZORKA, lepe okrogle si dosegla! Še tako naprej in da bi bila vedno tako nasmejana, ti želijo tvoje prijateljice. Danes v Boljuncu ZORKA okrogla leta slavi. Še dosti zdravih in veselih dni ji klapa jutranje telovadbe želi. Naša ZORKA iz Boljunca praznuje danes okrogla leta. Ostani vedno tako mladostna in v zdravju, to ti iz srca želijo Ljuba, Marjan, Miranda, Davorin, Martina, Aleš, Jadranka in Iztok. Danes v Boljuncu je velika fešta, ZORKA svojo okroglo obletnico slavi! Polno zdravja, sreče in veselja ji voščijo Ivanka, Savica, Mario in Neda z družino. Spet je štorklja priletela v vas, darilo je pustila tu pri nas. Naša Lia sestrico ANNO ima, z njo se še igra. Povečani družini kličemo srečno, vsi iz vrtca Anton Fakin na Colu. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta danes, 30. oktobra. 13 Prireditve KD RIBIŠKI MUZEJ tržaškega Primorja vabi danes, 30. oktobra, ob 20. uri v dom A. Sirk v Križ na predstavitev knjige Nafta - Nastanek in razvoj svetovne naftne industrije Marca Sullija - Sulči-ča. Pozdrav inž. Franca Cossutte, nastop MPZ Vesna in predstavitev knjige s strani Marka Tavčerja. SDD JAKA ŠTOKA PROSEK-KONTO-VEL vabi na premiero igre B. Brechta »Malomeščanska svatba« (režija G. Geč, glasba A. Ipavec, kostumi B. Starc), ki bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo Luciana Plehana En plain air, ki bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. SKD VESNA odbor No Tav iz Trsta in Krasa organizirata diskusijo na temo »Hitre železnice«. Posegla bosta Peter Behrens in Paolo Bruno, v četrtek, 4. novembra, v Ljudskem domu v Križu, ob 20.30. ZTT vabi v petek, 5. novembra, ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev Jadranskega koledarja 2010. V duhu Martinovega bo otvoritev fotografske razsta- Vse najboljše Rudi! Ob polnoletnosti ti voščijo mama, tata in Vera ve Jordana Štreklja, degustacija vin in po-kušina kraških dobrot. PREDSTAVITEV KNJIGE in zgoščenke »Stanko Jericijo (1928 - 2007)«: ZCPZ - Gorica, ZCPZ - Trst, KC Lojze Bra-tuž, SCGV Emil Komel, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabijo v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu in ZCPZ prirejata »Večer petja, glasbe in pisane besede«, ki ga bodo oblikovali gojenci Glasbene matice: Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika Slama Zobec, sopranistka Dana Furlani, basist Aldo Žerjal ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol predstavlja knjigi »Lunin mrk« in »Janez Pavel II in Trst«. Koncert bo v soboto, 13. novembra, ob 18. uri. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo mar-zio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Poslovni oglasi CVETLIČARNA MAGDI V BOLJUNCU bo odprta tudi v nedeljo, 31. oktobra IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it S Mali oglasi 4 ZIMSKE GUME 195/65 R15 M+S v dobrem stanju prodam za 100,00 evrov. Tel. št. 040-818018 (ob uri obedov). NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja z balkonom in parkirišče). Tel. 333-1129574. NUJNO POTREBUJEMO rabljen prenosni računalnik za bolno punčko staro 11 let. Tel. 040-229335. PODARIM malo sivo mucko. Tel. št. 040213996. PODARIM PAR TIBETANSKIH KOZ, pokličite 040-229168 ali na 331-790568. PODARIM psička mešančka majhne rasti, star eno leto, cepljen in z dokumenti. Tel. 349-6578855. PODARIMO dva meseca stare psičke, pa- sme nemški ovčar in setter. Tel. št. 040229224. POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO (omara, okrogla miza in 6 stolov) prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040-299632 (ob uri kosila). PRODAM ficus benjamin, višina 240, širina 138 in dve veliki vazi aloe arborescens. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-226212. PRODAM skoraj novo pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487. PRODAM telefon nokia N73 za 90,00 evrov. Tel. št. 333-1812855 (v večernih urah). PRODAM trisedežni usnjeni divan, svetle barve, moderen in istočasno klasičen, še v garanciji. Zaželena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM HIŠO z vrtom in dvoriščem v gornjem Štanjelu po ugodni ceni. Tel. 003864-1584427 ali 003865-7690019 v večernih urah. PRODAM optimist. Cena: 500,00 evrov. Tel. št. 338-8804155. SIMPATIČNO SIVO MUCKO podarimo ljubitelju živali. Tel. št.: 040-213701. V ROJANU prodajamo pritlično opremljeno stanovanje, 75 kv.m, s samostojnim ogrevanjem, ugodna cena. Kličite na tel. št. 040-412233 med 13. in 14. uro. V TREBČAH prodajamo ravno parcelo, 2.349 kv.m., s kletjo 24 kv.m in skladiščem za orodje, odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel. 339-3666700. ŠTUDENTKA na fakulteti za prevajalce in tolmače pomaga dijakom nižjih in višjih srednjih šol pri učenju slovenščine, angleščine in nemščine. Tel. št. 339-3727162. Turistične kmetije AGRITURIZEM BELLAVISTA v Prebenegu je odprt vsak petek (17.00-22.00), soboto, nedeljo in praznike (10.00-22.00) do decembra. Tel.040-232577 BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ - DANES, sobota VEČERJA s plesom od 20. ure dalje. Tel. 040-2209058 Bi Osmice V KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040-220605. DRUŽINA CORETTI je v Lonjerju odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 340-1161040. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Lepo vabljeni! IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št. 040 - 291498. OSMICA je odprta pri Zaharju, Boršt 57. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI JADRANU V RICMANJIH je odprta osmica. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040820223. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgo-nik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro -Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 30. oktobra 2010 1 1 □ Obvestila JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade danes, 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. MZ LONJER-KATINARA obvešča, da bodo pevske vaje za proslavo ob 1. novembru danes, 30. oktobra, od 18.30 dalje v prostorih ŠKC v Lonjerju. V ponedeljek, 1. novembra, bo potekala proslava pri spomeniku padlim na katinarskem pokopališču. Zbirališče ob vhodu na pokopališče ob 15.15. OBČINA ZGONIK se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove. Danes, 30. oktobra: 12.00 proseško pokopališče - pokopališče, 12.20 proseška postaja - spomenik, 16.00 Zgonik - zbirališče, 16.15 Repnič - spominska plošča, 16.30 Briščiki - hiša spomenik, 16.45 Gabrovec - vaški spomenik, 17.00 Samatorca - vaški spomenik, 17.15 Salež - vaški spomenik, 17.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih v popoldanskih urah nastopa MoPZ Rdeča zvezda. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH -ŠC Melanie Klein prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom podala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala danes, 30. oktobra, ter 13. in 27. novembra, od 15.00 do 16.30 v društvenih prostorih, v Ul. Cicerone 8. www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, Briščiki 77 (Občina Zgonik), danes, 30. oktobra, od 9.30 do 12.30 delavnico »Zgodbe iz gozda«. Otroci naj s seboj prinesejo vejice, storže, koščke lubja, mizarske ostanke in drug material iz gozda. Prost vstop. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo ob svečanosti za 1. november polagala vence danes, 30. oktobra, ob 14.15 skupno z delegacijo SSO na spomenik padlim iz 1. svetovne vojne v Gropadi, ob 15. uri na bazovski gmajni, ob 15.30 na pokopališču pri sv. Ani in ob 16.30 v Rižarni. Sekcija Škedenj - sv. Ana - Kolonkovec bo položila venec v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri na spomeniku padlim pri sv. Ani; sekcija Dolina v soboto, 30. oktobra, ob 15. uri na spomeniku padlim v Dolini; sekcija Nabrežina v ponedeljek, 1. novembra, ob 10.30 na spomeniku padlim v Nabrežini. TABORNIKI RMV vabijo vse otroke od 6. leta dalje na srečanje, ki bo na Stadionu 1. maja, danes, 30. oktobra, od 15.00 do 17.00. Z igrami vam bomo približali taborniški svet. Za informacije 3355316286 (Veronika). TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo danes, 30. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo DAzeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni. UPRAVA OBČINE DOLINA, bo danes, 30. oktobra, ob 15. uri položila venec na občinski spomenik padlim v Spomeniškem parku v Dolini skupaj s predstavniki občin Koper, Izola in Piran. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega, vodi M. Purger. Zbirno mesto: 14.45 pred občinsko palačo. UPRAVA OBČINE REPENTABOR sporoča urnike polaganja vencev na spomenike padlim v NOB ob priliki dneva mrtvih v ponedeljek, 1. novembra: 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu (sodeluje MoPZ Kraški dom); 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu; 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo, da bo danes, 30. oktobra, ob 14.00 delegacija občine Sežana položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Dodatne informacije na tel. št. 040573141 od 8. do 16. ure. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo danes, 30. oktobra, urad zaprt. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (339-5901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (339-8243934). ADOBE PHOTOSHOP: tečaj o pridobivanju in oblikovanju digitalnih slik bo potekal na tržaškem sedežu td formanduma ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure. Za informacije: td formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. HALLOWEEN PARTY - PLES V MASKAH za otroke, ki obiskujejo peti letnik osnovne šole in srednješolce bo v nedeljo, 31. oktobra, od 19. do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Z najnovejšimi hiti bo prisotne zabaval DJ. Večer prireja SKD Primorec. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Zbirališče »Za Vodico«. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST ima po novem vaje ob torkih ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih ob 18. ali 19. uri, ob petkih pa ob 19.15. Nadaljuje se vpisovanje za vadbo, ki bo pričela v novembru in sicer ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Tel.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da premeira igre »Malomeščanska svatba«, ki je bila najavljena za nedeljo, 31. oktobra, odpade zaradi bolezni v skupini. Premiera bo v nedeljo, 14. novembra, ob 20. uri. SEKCIJA VZPI DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG bo polagala vence na spomenike v nedeljo, 31. oktobra, ob 10. uri na Zavzidu. V Mačkoljah bomo polagali vence v nedeljo po sv. maši, v Prebe-negu v ponedeljek, 1. novembra, ob 13.30, v Dolini pa ob 14.30. Vabljeni! KRIŠKA SEKCIJA Vsedržavnega združenja partizanov Italije Evald tntončič Stojan, vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v ponedeljek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja bo MPZ Vesna zapel pred spomeniki padlim. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. KULTURNI DRUŠTVI Slovan s Padrič in Skala iz Gropade obveščata vaščane, da bodo vaščani obeh vasi počastili padle v NOB v ponedeljek, 1. novembra, na Pa-dričah ob 9. uri in v Gropadi ob 9.30. Nato se bodo počastili tudi padle v prvi svetovni vojni pred spomenikom pri domu Skala v Gropadi. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bomo 1. novembra pevci MoPZ Igo Gruden poklonili spominu pokojnih. Zbrali se bomo ob 14.30 pred spomenikom padlim na trgu v Nabrežini. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolici. Ob 14.40 na pokopališču v Nabrežini, ob 14.55 pokopališče v Šempolaju, ob 15.05 spomenik padlim v Šempolaju, ob 15.10 spomenik padlim v Praprotu, ob 15.20 pokopališče v Samatorci, ob 15.30 spomenik padlim v Prečniku, ob 15.40 pokopališče v Mavhinjah, ob 16. uri pokopališče v Slivnem. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu sporoča, da bo urad zaprt od 1. do 4. novembra. UPRAVA OBČINE DEVIN-NABREŽINA bo v ponedeljek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim. Urnik: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cerovlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Preč-nik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2). VZPI - ANPI Devin Nabrežina vabi občane, da se udeležijo v ponedeljek, 1. novembra, polaganja vencev k spomenikom padlim po sledečem urniku: ob 8.30 Županstvo, ob 8.40 Slivno, ob 8.50 Medja vas, ob 9.15 Devin, ob 9.35 Vi-žovlje, ob 9.40 Cerovlje, ob 9.45 Mav-hinje, ob 9.50 Prečnik, ob 10. uri Trnovca, ob 10.10 Praprot, ob 10.15 Šempolaj, ob 10.45 Nabrežina. VZPI ANPI Občine Bani-Ferlugi-Piščanci vabi na počastitev padlih v NOB v ponedeljek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku, nato na pokopališču. Isto- časno bo delegacija položila vence pri spomeniku P. Tomažiča in tovarišev, 71-ih palcev, Rozalije Kocjan in petih kurirk in štirih tovarišev v Kraški ulici. Sodelujejo Kostanca Mikulus, Moška skupina PZ Sv. Jernej in MoPZ Tabor. VZPI-ANPI Sekcija Domjo in KD F. Ven-turini vabita na svečanost ob spomeniku padlim v NOB v ponedeljek, 1. novembra, ob 14. uri. Priložnostna misel senator Stojan Spetič. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB« iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu mrtvih, v ponedeljek 1. novembra, ob 11. uri, pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik Peter Močnik. Sodeluje ŽPZ Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Po-povski. S podporo Tržaške Pokrajine. ZSKD sporoča obiskovalcem, da bo tržaški urad zaprt od 1. do 3. novembra. Obiskovalcem bomo spet na razpolago po našem urniku od četrtka, 4. novembra. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata cenjene člane, da bodo uradi v Trstu in na podružnici v Nabrežini v torek, 2. novembra, zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo 2. in 3. novembra zaprta. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da v torek, 2. novembra, uvajalni tečaj in pilates odpadeta. PRIMORSKA POJE - ZSKD sporoča, da je do torka, 2. novembra, do 14. ure možna prijava (izključno preko spletne aplikacije na www.zpzp.si) na revijo, ki jo organizirajo ZPZP, Zveza slovenskih kulturnih društev, ZSKP Gorica in ZCPZ Trst. Starih tiskanih obrazcev ne bomo upoštevali. Za nastop na reviji prijavite poljubne tri ali štiri skladbe, s posebnim poudarkom na delih slovenskih skladateljev. Zaželeno je, da program zastavite projektno. Uradi ZSKD so vam na razpolago za dodatne informacije. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA sporoča, da bo v torek, 2. novembra, tržaški urad zaprt. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 2. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 6. novembra, nastop v Mariboru, odhod avtobusa iz Padrič ob 13. uri. MAČKOLJE, ČIŠČENJE IN POPRAVILA NA VAŠKEM SPOMENIKU Predvidena vzdrževalna akcija na vaškem spomeniku, ki je bila organizirana v dogovoru med SKD Primorsko in SPD Mačkolje, se je zaključila. Vsi vaščani, ki bi morebiti želeli prispevati k skupnemu znesku za vzdrževalna dela, lahko to storijo pri g. Saši Smotlaku (335-5702717). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. 3. in 10. novembra: Tiskati-natis-niti, Ročne spretnosti; 5. in 12. novembra: Pravljice pri malici, Tovarna barv. Info: 040-299099. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4. novembra od 10.30 do 19.00, sejem pa bo odprt od sobote, 6. do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 3. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od 1. do vključno 3. novembra. TEČAJ POSLOVNE SLOVENŠČINE: Ad formandum prireja v Trstu tečaj slovenščine na ravni C2. Tečaj traja 48 ur. Povzetek vsebin: uporaba slovenskega jezika v različnih kontekstih; pisanje najrazličnejših sporočil v slovenskem jeziku (npr. članki, brošure, tiskovna sporočila); slovenska slovnica in pravopis; vpliv drugih jezikov na slovenščino (prevzete besede in besedne zveze, »pidgin« jezik); socialne zvrsti jezika (kdaj in kako uporabljamo knjižni jezik, kdaj pogovorni jezik oz. narečje); e-komunikacija. Lokacija: Ul. Ginnastica 72. Informacije: ts@adformandum.eu ali tel. 040-566360. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih redno vrši vsak torek in petek, od 9. do 10. ure. Zaradi velikega povpraševanja bomo z naslednjim mesecem dodali še dva termina in sicer ob pone- deljkih in sredah. Prva vadba bo v sredo, 3. novembra, od 9. do 10. ure. Vabljene. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU- ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj namenjen nosečnicam od 3. do 8. meseca, začel v četrtek, 4. novembra. Info in prijave na info@melanieklein.org, www.me-lanieklein.org, 328-4559414. DSMO K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar »Potovanje po Gani« v petek, 5. novembra, ob 19. uri v dvorani Roma v Miljah, Trg Republike 8. MARTINOV JEDILNIK: Ad formandum vabi v vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 5. novembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Udeleženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za vpisovanja: tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segreteria@com-monrupino.regione.fvg.it. SKD VIGRED in Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroški vrtec prirejata v petek, 5. novembra, v spomin na vse rajne vaščane baklado. Zbirališče ob 18.30 v Šempolaju pred Štalco, sprehod z lučkami (mimo Praprota) ob spremljavi GD Nabrežina. Zaključek v KU centru Škerk v Trnovci. Program oblikujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, ter MePZ Rdeča zvezda - Devin. Izkupiček pobude bo namenjen dobrodelni organizaciji »Via di Natale« iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo v onkološkem centru. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na celodnevni seminar »Bachovi cvetovi kot pomoč pri oskrbi starejših ljudi«, ki bo v nedeljo, 7. novembra, od 9.30 do 18.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Seminar bo vodila dr. Marta Marini, priznana psihopedagoginja iz Firenc. Za podrobnejše informacije pokličete na tel. št. 347-4437922. 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 10. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 3471079983 (Katja) ali 338-1032624 (Elena). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina -Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2010, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina in v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Za info pokličite tel. 040/8329239. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. 20-LETNICO MATURE praznujemo skupaj v petek, 19. novembra. Informacije na tel. št. 040-2209058 ali 3407908707 (Liliana). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 do 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladton-cic.org. Prispevki V spomin na starše daruje Norina 20,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na dragega Nina Blasina darujeta žena Ivanka in hči Silvana z družino 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Slavkota Luxo darujeta Roži Košuta in Norma Magajna 50,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na drago gospo Štefanijo Što-ka darujeta Rosana in Milan 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Dragota Oto daruje družina Šik 50,00 evrov za sklad Mitja Čuk. V spomin na vse svoje pokojne darujeta Damiana in Robi 15,00 evrov za bivše de-portirance ANED. V spomin na dragega strica Nina Blaži-no daruje nečakinja Nadja Blažina z družino 30,00 evrov za center za rakasta obolenja. V spomin na dragega strica Pepija Nad-liška darujejo nečaki in nečakinje 80,00 evrov za Združenje za raziskavo redkih bolezni Azzurra in 80,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Slavka Luxo in Torčija Metelka darujeta Miranda in Renato Blason 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Slavka Luxo daruje Aleksander Gruden 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Dragota Oto darujejo Silvi Starec 30,00 evrov, Florian Korošec 30,00 evrov, Boris Mihalič 30,00 evrov, Vanja in Geri 30,00 evrov, Germano Šva-ra 20,00 evrov, Marjan Nadlišek 20,00 evrov, Edi Zobec 20,00 evrov, Dušan San-cin 20,00 evrov, Sergij Sancin 20,00 evrov, Danilo Šturman 10,00 evrov, Miran Šva-ra 10,00 evrov, Boris Ota 10,00 evrov, Italo in Katja 10,00 evrov, Cvetko Zobec 10,00 evrov in Miran Bandi 10,00 evrov za pevski zbor Pod latnkom. Ob obisku vaških spomenikov daruje sekcija VZPI A.E. Stojan 50,00 evrov za OŠ A. Sirka v Križu. V spomin na 94. obletnico rojstva pokojnega Borisa Raceta - Žarka daruje žena 100,00 evrov za tabornike RMV. V spomin na pokojne svojce in sorodnike daruje Mara Milič 50,00 evrov za raziskovalno združenje A.I.R.C. V počastitev spomina Ninota Blažine darujejo Zmago, Sander, Ivanka, Stana in Mara 50,00 evrov za MPZ Rdeča zvezda in 50,00 evrov za Hospice Pineta del Carso. V spomin na Franca Fabjanija daruje Ivanka (Gabrovec 26) 20,00 evrov za Hospice Pineta del Carso. V spomin na dragega Bogdana darujejo Magda, Daša in Domen 30,00 evrov za SKD Barkovlje. 30.10.2003 30.10.2010 V Mario Cernjava Vedno živ v mojem srcu. Gracijela Ob izgubi dolgoletnega godbenika in dirigenta SLAVKA LUXE izrekamo sožalje družini. Pihalni orkester Kras 12 Sobota, 30. oktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / trst - Kogojevi dnevi Pesniško-glasbeni poklon Cirilu Zlobcu Kljubovalno uporen kot kraški bor, moder kot si-njemodri pogled, ki izžareva neusahljivo vitalnost in pre-bode sogovornika s pronicljivo jasnino - Ciril Zlobec, živeči kulturni spomenik, intelektualec, ki je svojo življenjsko pokončnost dokazal že v najstniških letih, ko je med fašistično diktaturo pisal pesmi v slovenščini in bil zato izključen iz semenišča, po internaciji pa se je leta 1943 vključil v NOB, v prvi osebi doživljal epopejo malega naroda in se po vojni uveljavil kot vodilni vzvod kulturnega življenja, tako na literarni kot tudi na politični sceni. Zlobec je bil sinoči protagonist pesniško-glasbenega večera, ki so ga Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče in Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi priredili v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma v počastitev visokega življenjskega jubileja in izida pesniške zbirke Tiho romanje k zadnji pesmi. Pogovor z umetnikom, ki ga je vodil Miran Košuta, je z izbranim in žlahtnim besediščem razkril zaledje, iz katerega so vzklili verzi: pesnik je svojo zbirko načrtoval kot posthumni nagrobnik, kajti med snovanjem ga je doletela bolečina, ki ga je pahnila na dno obupa. Ni šlo za brezobzirno kljuvanje v intimno, neizrekljivo žalost ob smrti ljubljene hčerke Varje: Ciril Zlobec je z enkratno rahločutnostjo, iskrenostjo in človečnostjo delil svoj mukotrpni vzpon s poslušalci, ki so lahko živo občutili očetovo bolest, zraven pa umetnikovo moč, ki zna trpljenje in ljubezen preliti v prečiščeno formo. Ljubezen, ki je osmislila in napolnila pesnikovo življenje, odkriva nove skrivnostne razsežnosti, postaja mnogoobrazna in presega dvoedinost erotičnega razmerja. Izguba ljubljenega bitja lahko človeka osiromaši in ga pahne v brezizhodno praznino, v sebično žalost, pesnik pa se je raje predal bolečini, ostal je dosleden v svojih življenjskih izbirah, ki so ga vedno usmerile v polno doživljanje čustvenih pretresov. Samotni sprehodi v borovem gozdu, ki je postal nema priča razrvane duše, duše agnostika, ki ve, da ne more premikati svojih želja v ono- S Cirilom Zlobcem (levo) se je pogovarjal Miran Košuta kroma stranstvo, zato pa ostaja prepojen z občutkom kratke večnosti ... Samoohranitveni nagon je umetniku omogočil trpko in truda polno pot od tragičnega preloma, ki je srečnega Sizifa spremenil v obupanega Or-feja: od Thanatosa do Erosa, v iskanju odgovorov pred Sfingo golega življenja, je Zlobec izpel svoje intimne usedline, to, kar ostaja človeško najbolj dragocenega: v svojem slogu, kjer se beseda klesa v bogati dinamiki kontrastov in oksimoronov in oplaja bralca z neposredno, a obenem transcendentno resnico in lepoto. Moč umetniške besede je tokrat povsem nadigrala glasbo: kontrapunkt k pogovoru med Zlobcem in Košuto je z mehkim ženskim glasom zarisala Nikla Petruška Panizon, ki je podala šopek izbranih poezij, čelist Milan Hudnik in pianistka Hermina Hudnik pa sta večer obogatila s skladbami Roberta Schumanna, Žige Staniča in Lucijana Marije Škerjanca. Izbor je zelo lepo odgovarjal atmosferi, z razmišljujočimi ter intelektualno razvejanimi komadi: sanjavi, nato čustveno bolj razgiban Schumann, intimno izpovedna Pesem brez besed Žige Staniča, nazadnje pa Škerjančeve Lirične melodije so potrdile umetniško kakovost dua, ki ima v pianistki nedvomno vodilno interpretko, čelist pa se je najlepše izkazal v sklepnih melodijah. Ciril Zlobec je sklenil večer z običajno prisrčnostjo in preprostostjo: zahvalil se je pozornemu občinstvu, ki je napolnilo Malo dvorano, predvsem pa Antonu Nanutu, umetniškemu vodji in ustanovitelju Mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi, v katerem ima pesnik častno predsedniško funkcijo. Dolga vrsta ljudi je s knjigo v roki čakala na pesnikov avtogram: številke so sicer relativne, pesništvo je še vedno mala niša, ki pogumno kljubuje postopnemu kulturnemu osiromašenju . Katja Kralj TOMIZZEV DUH Wir sind Yankeys tutti Milan Rakovac Ma alora, se la »multikulti« teoria et praxis la xe morta, almeno in Germania, vol dir che la xe morta come tale? Voio dir, altretanto in Italia, Slovenia, Croazia ed intorni? Ma, če gremo naprej dobesedno in logično, naslednji korak po smrti multikultija bo smrt nemškega, italijanskega, španskega, portugalskega in vseh drugih »marginalnih« jezikov, a ne? Još je naš Nini Cin-tov kad je doša iz merikanskega logora u Čire-najki, dopo gaver perso la guera per il Impero Romano, govorija; šur, fak, bladi, okej, olrajt, ču-gam. So let's stop massing around, let's all talk english, kapiš? Se govori o SVETI MANJŠINI, V EU, A NE? E dopo de novo, un contracolpo: »Večkulturna družba razglašena za mrtvo Nemčija se z zagnano razpravo, ki meji na ksenofo-bijo, nedvomno nahaja v evropskem trendu križarskega pohoda proti multikulturalizmu. Vzpon desnice na Švedskem, Nizozemskem, v Italiji, Franciji in Avstriji z obljubami o omejevanju priseljevanja, deportaciji nezakonitih priseljencev in uvajanjem prepovedi nošenja burk je nakazal nevaren trend zapiranja stare celine, ki se je vedno znova rada trepljala po prsih zaradi svojega vzorčnega modela tolerantne večkulturne družbe... 'V začetku šestdesetih let je ta država zaradi pomanjkanja delovne sile pozvala tuje delavce, naj pridejo delat in živet v Nemčijo. Predolgo smo se slepili, da bodo tukaj ostali zgolj nekaj časa in se bodo nato vrnili domov. To se ni zgodilo, resničnost je drugačna. Ostali so. Koncept, da bomo živeli drug poleg drugega in bomo zadovoljni, je propadel. Popolnoma propadel,' je kanclerka Merklova v soboto nagovorila podmladek svoje CDU/CSU. Od priseljencev je zahtevala, da se naučijo nemškega jezika in se integrirajo v družbo«... S temi besedami je dejansko stopila v bran šefu lastne stranke Hor-stu Seehoferju, na katerega se je le dan poprej tudi iz koalicijske partnerice FDP usul plaz očitkov zaradi njegove ugotovitve, da je multikulti (večkulturna družba, op. p.) v Nemčiji mrtva. Seehofer sodi v konservativno krilo že tako konservativne CDU/CSU. 'Ne smemo postati socialna služba za celoten svet. Nemčija ne potrebuje več priseljencev iz Turčije in arabskega sveta,' je med drugim dejal Seehofer in se v sedem točkah obsežnem načrtu zavzel proti temu, da bi bila Nemčija država priseljevanja. Postavil je precej močne zahteve, da država kljub pomanjkanju delovne sile v posameznih industrijskih panogah tujcem ne bi olajšala postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj. Ob tem je spregledal, da statistika že sedaj zavrača njegovo delovno hipotezo. Kot je namreč opozoril predsednik nemške gospodarske zbornice Hans Heinrich Driftmann, državi primanjkuje kar 400.000 delavcev v posameznih industrijskih sek- torjih, predvsem inženirjev. Zaradi tega je Nemčija vsako leto ob odstotek dodatne gospodarske rasti. Prav tako podatki o priseljevanju« ... Ma ča da se Europa torniva u doba prija Frančeške revolucije? Ma ča da su nan svin sku-pa svrake mozak popile? Tudeški rabe po mili-juna delavci, a di če hi najti, ako Angela ne šker-ca? Ma ča propio uona, kojoj svi skupa držimo palce gori, da forciva bankare cile EU da plača-ju taše kako i svi mi drugi brižnjaki porleterski ča smo još učiera bili srednja klasa? No 'rivo capir piu un tubo! Ma alora lori i ne sburta tutti in piassa per forssa? Noi poverassi volessimo far un compromesso storico, a la Berlinguer, caro »Enricucio«, ossia ciamado anche »Cul di fe-ro«, per gaver tanta passienssa co'i fascisto-ni e christiani. Seveda bomo šli na barikade, a Sarkozy naj lahko dominira in paradira v parlamentu; ma el podessi alora cantar quel ritornello facista d'an-ni fa: »e anche Gesu Christo, fasseva l' aviatore, invessse de benzina, pissava nel motore«! Intanto, ča je ča ni, ča če biti če biti, i ča nieče da biti nieče da, ma Frančeži ne škercaju, a Franča je velika, i daleko su kunfini priko ko-jih te fassi un salto in Belgio, Germania, Italia, Spagna (come i triestini che fasseva el pien piu carne e sigarette nella Yugo); ma chi no vivi vis-sin della frontiera, dove trovera benzina? Je, je,je ena logična solucija, plan Be, ali Ce, seveda, ki jo pojete vi tam - e ti co'l muss e mi co'l tram 'demo Servola doman, ovvero el cantico classsico istrian; magari col caro dei Zingani... Ma vero smo svi štufi i štraštufi, ala šu Sarkozy o Berlusca, ma anke Angela da če se urtati š njih ki če biti munjeniji? To mi se vidi maša čuda! Mi calcolo che i scrivi 'sta roba solo per in-sempiar la gente (by Carpinetri&Faraguna). Ma tako butaste politike kakšna je danes, je ni bilo nikoli. Sreča je naša che i xe tanto sturli, cussi che i cascera dal albero da soli. Tutta 'sta mar-maglia della gerarchia mondiale (politica, mei-datica, banchiera). Mi smo navajeni bili živeti na kruhu-in-masti, in lahko bomo spet kako naši z Medulina lipo zavisili na špag jienu slanu srde-lu i supali polentu u nju svi skupa, popili buka-letu vina i zakantali »pojmo mi mala na samanj«; ma lori no i xe boni de smontar de »testa ros-sa« nel »fičo« ex jugo-italo, nicht war? Importante xe, da ostajamo tutti multikulti ča god rekla Angela, in zapojemo tutti-in-coro: došal jev Riku voz kapuza, joj joj joj kapuz in fažol slana ripa e polenta toje sve dobro, in še; biži biži da te nečepan, jedandva, do e tre, cinque de lori mai no me čape... sarajevo - Gledališki festival Mess SSG in njegova Uh, ljubezen Triptih enodejank je doživel dober sprejem publike, ki je potrdila zanimanje do Magellijeve gledališke poetike in do posebnosti slovenskega gledališča v Italiji Gledališki festival Mess v Sarajevu praznuje 50-letnico z ustvarjalnostjo evropskih gledališč in mednarodnih umetnikov, ki so zaznamovali njegovo zgodovino. Med temi sta priznani in zelo priljubljeni italijanski režiser Paolo Magelli ter umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Primož Bebler, ki je bil v prejšnjih letih selektor za bosanske predstave v tekmovalnem delu festivala. Z njima se je na oder sarajevskega Narodnega gledališča vrnilo z lastno produkcijo tudi Slovensko stalno gledališče, ki je pred leti že nastopilo s koreodramo Krvava svatba Damir-ja Zlatarja Freya. Tokrat je tržaški ansambel enkrat uprizoril Uh, ljubezen Antona Pavloviča Čehova. Predstava, opremljena z bosanskimi in angleškimi nadnapisi, je bila na sporedu v torek v veliki dvorani najstarejšega bosansko-hercegovskega poklicnega gledališča, ki šteje okrog 450 mest. Triptih enodejank je doživel dober sprejem publike, ki je s številno prisotnostjo potrdila zanimanje do Magellijeve gledališke poetike in do posebnosti slovenskega gledališča, ki deluje v italijanskem prostoru. Jezikovno in večkulturno vprašanje kot tudi posamezni aspekti Magellijevega obravnavanja Čehovih farz in njegovega dela z igralci so bile tudi teme novinarske konference, ki se je odvijala v sredo dopoldne in katere so se udeležili Lara Komar, Da- nijel Malalan in Luka Cimprič ter umetniški vodja Primož Bebler. Slednji je omenil položaj SSG-ja in krizno situacijo iz katere je kot znak upanja in optimizma nastala ravno ta predstava, ki je v tem kontekstu simbol ljubezni do gledališča. Umetniški vodja je v tem smislu pojasnil tudi uvodni prizor predstave, v katerem nastopajo člani tehničnega osebja. »Delati je treba!« je moto produkcije, s katero je Magelli postavil na oder ob Čehovem tekstu tudi posebne okoliščine nastanka te predstave in je na svoj način dvignil borbeni duh vseh uslužbencev ustanove po tromesečni, prisilni ukinitvi delovanja. Doseči najboljšo možno kvaliteto z malimi sredstvi je bilo nujno vodilo teatra v delikatni fazi, ki je zaznamovala prejšnjo sezono in je še zdaj osnovno pravilo v vsakodnevnem prizadevanju za ravnovesje med enakovrednimi zahtevami varčevalne in umetniške politike. Ob produkcijah so tudi vsa gostovanja odvisna od finančnih jamstev; da je SSG lahko sprejelo vabilo sarajevskega festivala gre namreč zahvala ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki je s finančno podporo omogočilo prisotnost v prestižnem okviru, kar postavlja tržaški teater in njegov ugled v širšo, mednarodno gledališko izložbo. Novinarji so vprašali igralce, kako doživljajo delo v gledališču, ki s svojo dejavnostjo odraža bogat kulturni zaklad Oblikovalci predstave SSG se zahvaljujejo občinstvu za sprejem obmejnega prostora. Ustvarjalci so tako seznanili navzoče z zgodovinsko vlogo SSG-ja pri kulturni izmenjavi, ki je veliko lažja, odkar so vse predstave opremljene z nad-napisi. Veliko radovednosti je vzbudil tudi Magellijev pristop k Čehovu, njegova uporaba gledaliških mask v nerealistični, ne-klasični postavitvi, ki je med kritiki vzbudila tudi precej deljena mnenja zaradi precej radikalne poetike. Igralci so pojasnili, da so veliko delali na nagonu in raziskovali dimenzijo instinktivnih reakcij, kot je bil odraz impulza in strasti tudi boj gledališča za preživetje. Igralca Miriam Monica in Rafael Vončina sta odgovorila na podobna vprašanja novinarjev za televizijske prispevke, igralec Giuseppe Nicodemo pa je poskrbel za obnovitev predstave v vlogi asistenta režije. Paolo Magelli je bil namreč odsoten iz zdravstvenih razlogov, a je telefonsko posredoval svoja voščila ansamblu, ponos in veselje, da je bil s to predstavo spet prisoten v jubilejnem programu festivala, ki ima pomembno vlogo na njegovi umetniški poti. Zaradi jubilejnega značaja je letošnji festival slavnostnega in netekmovalnega značaja. Na sporedu je bilo 35 predstav iz Romunije, Češke, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Španije. Belgije, Nemčije, Črne gore, Italije, Poljske, Velike Britanije, Slovenije (Preklet naj bo izdajalec svoje domovine Slovenskega mladinskega gledališča, v otroškem programu pa Pravljica o carju Sultanu Mini teatra), ki so v festivalskem duhu interpretirale značaj tega petdesetletnega eksperimentalnega prizorišča »radikalno, raziskovalno, drzno in nekonvencionalno«. Med mnogimi, mednarodno priznanimi režiserji, ki so podpisali predstave festivalskega programa so bili Robert Wilson, Frank Castorf, Pippo Delbono, Damir Zlatar Frey in Dino Mustafic, ki je tudi umetniški vodja festivala in bo v prihodnjih mesecih sodeloval tudi s SSG kot režiser predstave v abonmaju Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja. Med posebnimi dogodki je bil koncert z glasbo Artura Annecchina (ki je podpisal tudi glasbeno kuliso predstave Uh, ljubezen) v poklon njegovi že tridesetletni karieri. Mesto Trst je bilo v določenem smislu prisotno v festivalskem programu tudi z retrospektivo o režiserju Giorgiu Strehlerju s predvajanjem vrste posnetkov iz njegovih mojstrovin, pretežno iz produkcije milanskega gledališča Piccolo Teatro. Sobota, 30. oktobra 2010 653 na matajurju - Pomemben jubilej koče Planinske družine Benečije Koča Dom na Matajure že deset let dom prijateljstva daroval gospod Silvo Šinkovec. Nato so v imenu Planinske družine Benečije prisotne pozdravili Igor Tull, sedanji predsednik Gian-paolo Della Dora in Joško Cuco-vaz, ki so se spomnili časov, ko so gradili kočo, in spregovorili o delovanju koče in samega društva. Sledili so še pozdravi predstavnikov slovenskih planinskih društev iz Trsta, Gorice in bližnje Slovenije, s katerimi beneški planinci plodno sodelujejo. Po tem formalnem delu se je končno lahko začel pravi praznik s harmonikami, pašto, pečenim kostanjem (bolj izkušeni planinci so tudi učili najmlajše člane, kako se ga pripravlja), rebulo in sladicami, ki so jih pripravile članice Planinske družine Benečije, marsikaj okusnega pa so s sabo prinesli tudi gostje (društva in posamezniki). Prisotni pa so se lahko posladkali še z veliko odlično torto, na kateri je bila tudi slika ko- če, ki jo je ob tej priložnosti pripravila Tina Fratina Žagar, ki Planinski družini Benečije vsako leto med drugim pomaga pri organizaciji tečajev telovadbe, smučanja in plavanja v slovenščini in ki jih obiskuje vedno več ljudi, tako da so morali pri društvu v nekaterih primerih celo zavrniti kak vpis. Med uglednimi gosti naj omenimo tudi šampionko Gabriello Paruzzi, olimpijsko prvakinjo v smučarskem teku na 30 km v Salt Lake Cityju, ki je hotela biti zaradi prijateljstva, ki jo veže z nekaterimi člani našega društva, tudi sama prisotna na slavju ob tem pomembnem jubileju koče Planinske družine Benečije. Veselo vzdušje z glasbo, plesom in petjem slovenskih pesmi se je nadaljevalo pozno v noč, ko se je megla že zgubljala v temi. Dom na Matajure je tako kljub slabemu vremenu lepo praznoval svoj deseti rojstni dan. Deset let je že minilo, odkar je Planinska družina Benečije na Matajurju odprla svojo kočo. Bilo je 22. oktobra leta 2000 in sonce je toplo sijalo na čudovite jesenske barve na pobočjih Matajurja, kjer se je ob tej priložnosti zbralo približno dva tisoč obiskovalcev (na posnetku pod naslovom). Prišli so od vsepovsod, iz Nadiških dolin, pa tudi iz Gorice, Trsta, Brd, Vipavske doline, Kobarida, Bovca, Tolmina, Jesenic in Ljubljane, da bi se veselili z vsemi tistimi, ki so si prizadevali, da se uresniči velika želja beneškega planinskega društva. Dom na Matajure še vedno stoji, lep, urejen in gostoljuben na Kajancovi senožeti »Skedinj«. Od tedaj je tudi zrasel, saj so mu člani s časom prizidali še drvarnico, zimsko sobo in lopo. Vsak konec tedna se v njem zbere veliko število gostov, ljubiteljev planin, za katere skrbijo prostovoljci Planinske družine Benečije. Koča je v vseh teh letih res postala pravi dom prijateljstva, ki ga je doslej obiskalo že več kot 20.000 pohod-nikov, marsikdo med njimi pa je prav tu boljše spoznal Benečijo in jezik ter kulturo Beneških Slovencev. Veliko gostov se na Matajur in v kočo slovenskega planinskega društva z veseljem vrača. In tako se je tudi v nedeljo, 24. oktobra, pri Domu na Mataju-re kljub vetru, dežju in megli zbralo veliko število ljudi, da bi skupaj s Planinsko družino Benečije proslavili 10-letnico delovanja koče (na spodnjem posnetku). V več izmenah je na vrh prišlo približno osemsto ljudi. Veliko slavje se je začelo že ob 10.30 z mašo, ki jo je 1 4 s°bota' 3o- °ktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / planinska družina benečije ^fteflnft t i c n5 « Uspehi in delovanje beneškega društva 's JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Sobota, 30. oktobra 2010 15 BE9S -1 ■ i ,. . ■ ■ '.-.V 1 - Pozimi ob sončnem zahodu pri Domu na Matajure 2 - Del odprave beneškega društva na Kilimandžaro 3 - »Ženska odprava« na poti Santiago de Compostela 4 - Truma planincev na dan odprtja koče našega društva 5 - Igor Tull na vrhu Elbrusa v Kavkazu 6 - Dvojezična tabla usmerja in vabi v Dom na Matajure 7 - Pri košnji trave pomagajo tudi najmlajši člani 8 - Tečaj smučanja Planinske družine Benečije na Kaninu 9 - Srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev na Koro- škem ...... i- 7 .. > ^ ran 16 Sobota, 30. oktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / Ob 10-letnici ustanovitve Doma na Matajure smo se o koči in o delovanju slovenskega planinskega društva iz Benečije pogovorili z Joškom Cuco-vazem (na posnetku zgoraj levo) in Igorjem Tullom (na posnetku zgoraj desno), ki sta bila v različnih obdobjih njegova predsednika. Benečani so svoje prvo slovensko planinsko društvo ustanovili 28. februarja leta 1975. »Že od nekdaj sem ljubil gore, rad sem zahajal v Julijce in se tam redno srečeval z drugimi planinci iz Slovenije. Večkrat so me spraševali, če imamo tudi v Benečiji svoje društvo. Takrat se je porodila zamisel, jo. Enkrat smo v sodelovanju z ZSŠDI-jem tudi priredili tečaj smučanja na Pokljuki.« Leta 1976 bi moralo Beneško planinsko društvo organizirati prvo srečanje zamejskih planinskih društev (zdaj se imenuje srečanje obmejnih planinskih društev). Na njem naj bi se zbrali planinci iz Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic in Benečije, a je naše kraje takrat prizadel hud potres, tako da je odpadlo. »Priredili pa smo ga leto kasneje, seveda na Matajurju, medtem ko je naslednjič prišel na vrsto Bardo v Terski dolini.« Kasneje je delovanje Beneškega planinskega društva zamrlo, na začet- nosti pa seveda sodijo tudi izleti in pohodi v gore. »Priredili smo tudi tri odprave, na katere smo zelo ponosni. Pred sedmimi leti so nekateri naši planinci prišli na vrh Aconcague (6.962 m), najvišje gore v Južni Ameriki, pred tremi leti je bil na vrsti Elbrus (5.642 m) v Kavkazu, ki je najvišja evropska gora, letos poleti pa so nekateri priplezali na Ki-limandžaro (5.895 m) v Afriki. Ne smemo pa pozabiti manjše odprave naših članic, ki so pred dvema letoma prehodile del znamenite poti Santiago de Compostela. Vem, da načrtujejo nov podvig za naslednje leto, a ne vemo še, PLANINSTVO MED SLOVENCI NA VIDEMSKEM Najprej Beneško planinsko društvo, kasneje razvejana dejavnost Planinske družine Benečije za kaj se bodo odločile,« je dodal bivši predsednik Planinske družine Benečije. Društvo že od samega nastanka odlično sodeluje tudi s sorodnimi društvi iz zamejstva in Slovenije, predvsem s tistim iz Kobarida, s katerim tudi vsako leto prireja skupni izlet. Kako pa je Planinska družina Benečije prišla do svoje koče? Dela so se začela leta 1999, pred tem pa so potrebovali približno tri leta, da so bile urejene vse formalnosti in da so bili pripravljeni potrebni načrti. »Sicer smo člani društva že od ustanovitve želeli imeti neko svojo postojanko, kot jo imajo tudi druga planinska društva. Naši prijatelji iz Kobarida imajo na pri- vi občinski koaliciji. Pomagal nam je tudi Miloš Budin, da smo dobili dovoljenje tudi z Dežele Furlanije-Julijske krajine. Za gradnjo smo uporabili svoja sredstva, ki smo jih nabrali tudi z organizacijo raznih tečajev, polega tega pa smo dobili tudi prispevek gorske skupnosti in Planinske zveze Slovenije, SKGZ ter SSO, pomagali pa so nam tudi prostovoljci iz številnih društev. Vsem gre naša zahvala.« Zdaj je koča odprta skoraj vse vikende v letu. Za to skrbijo člani Planinske družine Benečije, ki v njej de-žurajo in sprejemajo goste od vsepovsod. Med temi se številni radi vračajo, saj jih v Domu na Matajure vedno da bi dejansko tudi Slovenci v Benečiji lahko imeli svoje planinsko društvo,« se spominja Joško Cucovaz, ki je zdaj še vedno zelo aktiven član Planinske družine Benečije. »Tedaj sem se sestal z Viljemom Černom, ki je bil takrat predsednik KD Ivan Trinko, in s predstavniki Zveze izseljencev Slovenci po svetu ter se z njimi dogovoril, da bomo ustanovili Beneško planinsko društvo. Ustanovni občni zbor je bil na Jeroniščah v občini Sovodnja, udeležili pa so se ga številni gostje. Prišli so predstavniki raznih kulturnih in planinskih društev iz Trsta, Gorice, Posočja, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, pa tudi predsednik meddruštvenega odbora za Primorsko, takratni tajnik Planinske zveze Slovenije Janez Kmet in predsednik PZS Miha Potočnik,« je še povedal Cucovaz. Članov društva je bilo takoj čez 80, društvo pa je imelo za cilj tudi gojenje stikov s Slovenci iz Italije, Avstrije in Slovenije. Komaj dva meseca po ustanovitvi, 27. aprila 1975, pa so priredili prvo srečanje na Matajurju s planinci iz Kobarida in Tolmina. »Bilo je res lepo, udeležil se ga je tudi Anton Birtič in vsi smo veselo prepevali. Takoj smo tudi začeli prirejati izlete in pohode po hribih, predvsem po slovenskih, saj smo želeli boljše spoznati Slovenijo, hodili pa smo tudi v Avstri- ku devetdesetih let pa je skupina mlajših navdušencev tudi s pomočjo sosedov iz Kobarida, med katerimi je bil tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ustanovila novo društvo. »Leta 1992 smo se zbrali pri notarju in ustanovili novo planinsko društvo. Pred tem smo na uvodnem sestanku izbrali ime Planinska družina Benečije. Svetoval nam ga je naš član Remo Ciccone. Predlog se nam je zdel zelo posrečen, saj so nas povezovale precej bolj tesne vezi, kot so običajno tiste med društvenimi člani, ker so se v našem društvu v bistvu združevale družine,« je povedal Igor Tull, ki je bil prvi predsednik Planinske družine Benečije. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 35 ljudi, članov pa je bilo iz leta v leto več. V zadnjem obdobju jih je nekaj nad sto, včasih tudi okrog 130. Društvo pa je bilo od vsega začetka zelo aktivno. Ob tečajih plavanja, smučanja in telovadbe, ki jih Planinska družina Benečije prireja še danes, so nekoč člani včasih organizirali tudi kulturne večere, predstavitve knjig z alpinistično tematiko in podobno. Sodelovali so na srečanjih Slovencev, večkrat samostojno izpeljali svoj Burnjak v Čarnem Varhu, zadnja leta pa so sodelovali na prazniku kostanja v Gorenjem Tarbiju. Med društvene dejav- mer čudovito kočo na planini Kuhinja pod Krnom. Mi smo svojo kočo želeli postaviti na Matajurju, ki je simbol vseh nas v Benečiji. Težava je bila v razdrobljenem lastništvu Matajurja, na srečo pa je dovoljenje za gradnjo dobila naša članica Luisa Battistig, saj je imela njena družina na njem parcelo, ona pa je nato postala edina lastnica in je zemljišče podarila Planinski družini Benečije. In tako smo lahko končno začeli graditi svojo kočo, in to na res čudovitem kraju, s katerega se odpira razgled proti furlanski nižini.« Potrebno je bilo veliko dela in truda vseh članov in prijateljev Planinskega društva Benečije, kot nam je povedal Igor Tull. »Nedvomno se je treba zahvaliti tedanjemu županu So-vodnje Pasqualeju Petricigu in njego- sprejmejo zelo gostoljubno. »Poleg tega pa so za nas in našo kočo še posebno pomembni trije prazniki. V njej nekateri člani preživimo silvestrovo, 15. avgust je za nas dan "senosekov na Matajurju', saj takrat vsako leto pokosimo travo okrog koče, 1. nedeljo v septembru pa sodelujemo na Gorskem prazniku.« Člani Planinske družine Benečije so celo leto res zelo aktivni, kljub temu pa je Igor Tull prepričan, da bi lahko delovanje v bodoče še razširili. »Upam, da nam bo uspelo ohraniti vse sedanje dejavnosti, sam pa bi bil zelo zadovoljen, če bi ustanovili tudi šport-no-plezalno skupino. Pomembno pa bi tudi bilo pridobiti čim več novih mlajših članov, oziroma mlade privabiti tudi v naš odbor.« o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu vrh - Zaradi prisotnosti radona sanacija in obnovitvena dela na osnovni šoli Dela se uspešno nadaljujejo, pokrajina bo priskočila na pomoč Pokrajinska uprava bo v okviru projekta Mikrohabitat na Vrhu dodelila občini 40.000 evrov Na Vrhu se na polno paro nadaljujejo dela za sanacijo stavbe osnovne šole, kjer je pred leti okoljska agencija ARPA izmerila prisotnost manjše koncentracije radona. Ob tem potekajo dela tudi na šolskem dvorišču, saj je občina Sovodnje že pred časom sklenila, da bo sočasno s sanacijo plina izboljšala varnostne razmere v zunanjih prostorih šole. Občina je posegom namenila 120.000 evrov, na pomoč pa ji bo priskočila tudi goriška pokrajina, ki se je zavzela za projekt »Mikrohabitat na Vrhu«. »Z občino Sovodnje bomo v kratkem podpisali protokol, na podlagi katerega bomo upravi dodelili 40.000 evrov. Gre za namenska sredstva, katerih cilja sta sanacija radona v poslopju osnovne šole na Vrhu in hkrati izboljšanje kakovosti življenja vrhovske vaške skupnosti,« je povedala pokrajinska odbornica Mara Čer-nic, ki je na zadnji seji pokrajinskega odbora predstavila vsebino sporazuma. Od-bornica je spomnila, da je pokrajina leta 2002 naročila okoljski agenciji ARPA izpeljavo študije o radioaktivnosti v šolskih stavbah na Goriškem, koncentracija radona pa je nekoliko presegala mejno vrednost le v šolah v Mošu in na Vrhu. »Dela za sanacijo radona v notranjosti šolske stavbe se bodo zaključila že sredi novembra, po napovedani časovnici pa potekajo tudi posegi na dvorišču,« je povedala sovodenjska županja Alenka Flore-nin, ki si je v prejšnjih dneh ogledala gradbišče. Zunanji šolski prostori bodo po novem ločeni na dva dela. Pri glavnem vhodu bodo uredili parkirišče za osebje, manevrski prostor za šolski avtobus in varen vhod za otroke, ki iz njega izstopajo, na drugem delu dvorišča, ki ga bodo otroci uporabljali med odmorom, pa bodo uredili zelenico, posadili kako drevo in namestili igrala. Floreninova je povedala, da bi občinska uprava glede na razpoložljiva sredstva želela izvesti tudi nekaj obnovitvenih del v notranjih prostorih stavbe. V pritličju bi lahko usposobili dodatno sobico, ki bi bila na voljo za srečanja, seje učiteljev in računalnike, v prvem nadstropju pa bi preuredili večjo učilnico, stranišča za učence in sobico, ki bi služila kot skladišče. Čeprav se bodo dela v notranjih prostorih osnovne šole zaključila že sredi novembra, ni izključeno, da se bodo osnovnošolci ponovno vselili vanjo šele po novoletnih počitnicah. Ta rešitev bi namreč po mnenju ravnateljice Večstopenjske šole Doberdob Sonje Klanjšček bila primernejša, saj bi zagotovila nemoten potek pouka. »Pred vsako odločitvijo se bomo vsekakor pogovorili z občinsko upravo in z učiteljicami. Slednje so mi zagotovile, da je sedež civilne zaščite, ki so nam ga začasno namenili, povsem udoben in primeren,« je povedala Klanjščkova. (Ale) Gradbena dela na osnovni šoli na Vrhu (desno); začasne šolske prostore so uredili na sedežu civilne zaščite (spodaj) bumbaca sovodnje Odprimo oči in postavljajmo si vprašanja Zveza slovenskih kulturnih društev nadaljuje svoj niz tematskih srečanj. Tokrat vabi, v soorganizaciji SKGZ, Kulturnega društva Sovodnje in v sodelovanju z večstopenjskima šolama Doberdob in Gorica, na večer o zasvojenosti v okviru projekta Nariši nov dan in kampanije Ne-odvisen.si, ki bo v petek, 5. novembra, ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vodena diskusija je namenjena staršem in vsem, ki bi radi dobili odgovore in postavili nova vprašanja glede zasvojenosti (droge, alkohol, internet, igre na srečo), spletne nevarnosti, reševanja in usmerjanja k pozitivnemu razmišljanju. Diskusijo bo vodil Bojan Kodelja v sodelovanju s psihoterapevtom Miho Kramlijem. Udeleženci večera bodo lahko dodajali svoje ugotovitve, s skupinsko radovednostjo bodo odkrivali, pridobivali in spodbujali k razsodnemu mišljenju. Moto večera je: postavljajmo si vprašanja in odprimo oči, da nas neosveščenost ne preseneti. Sobota, 30. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik 17 gorica - Občina Novembra srečanja o jedilnikih vrtcev in šol Spremembe v jedilnikih vrtcev in šol v goriški občini bodo predmet srečanj, ki jih bo goriška občina novembra priredila v centru Lenassi. Z die-tologi zdravstvenega podjetja se bodo srečali predstavniki staršev, pa tudi ravnatelji in predstavniki svetniške komisije za šolstvo. O organizaciji prvih srečanj, po katerih bodo določili tudi datume širših zborovanj za starše, sta se včeraj dogovorila odbornica Silvana Romano in predstavnik goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Caval-lini. Prvo srečanje, ki bo namenjeno tehnikom in upraviteljem goriške občine, bo 8. novembra. Dan kasneje bodo na vrsti svetniška komisija, 10. novembra pa bo zdravstveno podjetje srečalo ravnatelje in predstavnike staršev. Srečanja, je povedala Romanova, bodo priložnost za pogovor o zdravi prehrani, sprejemanje predlogov staršev in iskanje skupnih rešitev. Na to računajo tudi številni starši otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce v goriški občini. Med njimi je Saša Quinzi iz Štan-dreža, ki obžaluje, da ni do soočenja z družinami prišlo prej. »Spričo izjav, ki so bile objavljene v dnevnem tisku, moram žal ugovarjati odbornici Romanovi glede otroške prehrane v goriških vrtcih. Jabolko spora ne predstavlja spodbujanje večje porabe sadja, s čimer se želi občinska uprava borit proti otroški debelosti, marveč režim vode in kruha, ki je bil enostransko, in z odobravanjem zdravstvene ustanove, uveden v jedilnike vrtcev. Nihče se namreč ni posvetoval z vzgojiteljicami, nihče ni povabil k sodelovanju staršev in nihče ni upošteval konkretnih potreb otrok. Puhlo je namreč sklicevanje na napotke, ki jih dajeta Svetovna zdravstvena organizacija ali EU, če občinska uprava in zdravstvena ustanova nista zmožni izvesti, ob začetku šolskega leta, enostavnega zdravniškega pregleda otrok, s katerim bi lahko prišli do neposrednih podatkov o konkretnem zdravstvenem in fizičnem stanju otrok. Samo tako zbrani podatki, ob upoštevanju dejavnosti, ki se izvajajo tekom šolskega leta, in ob sodelovanju staršev, bi lahko predstavljali osnovo za prehrambeno vzgojo in vodilo za sestavo obrokov malice in kosila,« pravi Quinzi in zaključuje: »Zato upam, da bodo srečanja, ki si jih je odbornica omislila samo zaradi javnega protesta nekaterih staršev, predstavljala konkretno priložnost za iskanje skupnih rešitev in ne le potezo, s katero bi oblažili grenak priokus vsiljenih novosti.« gorica - Za sedmo tekmo v orientacijskem teku določili nov start Letos Travnik, prihodnje leto Nova Gorica V petek, 5. novembra, bo po ulicah obeh Goric s karto v roki teklo 600 dijakov slovenskih in italijanskih nižjih in višjih srednjih šol - Za prihodnje leto razmišljajo o trasi z začetkom v središču Nove Gorice Na goriškem Travniku bo v petek, 5. novembra, letošnji start čezmejne tekme v orientacijskem teku, ki ga med Gorico in Novo Gorico že sedmo leto zapored prirejajo pokrajinski odbor združenja UISP in zveza CONI v sodelovanju z javnim zavodom za šport Nova Gorica, goriškim pokrajinskim šolskim uradom in deželnim odborom FISO. Prireditelji so nad novo startno točko navdušeni, saj je po njihovih besedah treba traso orientacijskega teka spremeniti vsako leto, tako da za prihodnjo izvedbo že razmišljajo za postavitev starta v središču Nove Gorice. »Petkovega teka po obeh Goricah se bo udeležilo okrog 600 dijakov nižjih in višjih srednjih šol. Okrog 150 udeležencev bo prišlo iz Nove Gorice in okolice, približno 300 jih bo iz Gorice, ostali pa se bodo na Travnik pripeljali iz Doberdoba, Ronk, Štarancana, Tržiča, Trsta, Vidma, Sedegliana in celo s Trbiža,« pravi Lucia Lamberti, »duša« goriške zveze UISP, ki poudarja, da so z udeležbo na prireditvi zelo zadovoljni, saj narašča iz leta v leto. »Lani je bilo mladih tekačev okoli 500, letos pa se moramo odrekati številnim prijavam, saj je udeležencev že preveč,« pravi Lambertijeva in opozarja, da so po drugi strani razočarani nad deželno upravo, saj je za kar 60 odstotkov znižala prispevke, namenjene zvezi UISP. Na včerajšnji predstavitvi tekme je v imenu no-vogoriške Športne zveze spregovoril Vojko Orel, ki je z ostalimi sogovorniki poudaril, da je tekma vse uspešnejša tudi, ker udeleženci preko športa imajo priložnost, da spoznajo skrite kotičke dveh sosednjih mest. V zadnjih letih so se tekme začenjale na Transalpini - Trgu Evrope, med udeleženci pa so bili tudi dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol iz Doberdoba in Gorice. (dr) Tekmo orientacijskega teka so predstavili v Mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku bumbaca 18 Sobota, 30. oktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / gorica - Deželni načrt za zdravstvo buri duhove Župan obiskal porodnišnico, Demokratska stranka prireja shod Demonstracija v drugi polovici novembra - Romoli potrdil zaupanje v delo goriških zdravnikov »V zasledovanju političnih ciljev so si nekateri s hudimi izjavami o morebitni neprimernosti goriške porodnišnice dovolili očrniti delovanje profesionalcev, ki vsak dan prispevajo k dobremu delovanju tega oddelka.« Tako je včeraj na račun izjav deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je v spremstvu deželnega svetnika Gaetana Valentija in goriške občinske odbornice za zdravstvo Silvane Romano obiskal porodnišnico bolnišnice v Gorici. Upravitelji so se srečali s primarijem oddelka, zdravnikom Carminejem Giglijem, kateremu je župan Romoli izročil besedilo resolucije, ki jo je na torkovem zasedanju (z glasovi večine) odobril občinski svet. Kot smo že poročali, je goriška občina isti dokument, v katerem izraža občinski svet nasprotovanje zaprtju goriške porodnišnice, naslovila tudi na deželno upravo Furlani-jo-Julijsko krajino. »Z obiskom porodnišnice sem se še enkrat prepričal o kakovostnem delu tamkajšnjih zdravnikov in osebja, ki so jih besede deželnega odbornika Vladimira Ko-sica užalile,« je povedal Romoli in poudaril: »Da se bodo otroci lahko še naprej rojevali v Gorici, smo pripravljeni tudi na protestne akcije,« je poudaril župan. Za demonstracijo pa so se že odločili goriški predstavniki Demokratske stranke, ki nameravajo protestni shod prirediti v drugi polovici novembra v Gorici. »Vabljene so vse demokratične sile teritorija, sindikati, združenja, zdravstveno osebje in občani, ki so naveličani zavaja- Romoli, Valenti in Romanova med obiskom goriške porodnišnice bumbaca nja in se prepoznavajo v naših zahtevah,« je povedal pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco po sestanku na temo zdravstva, ki je potekalo v četrtek na pokrajinskem sedežu stranke. Srečanja, ki sta ga sklicala Greco in predstavnik goriškega foruma Demokratske stranke za zdravstvo Silvano Cecotti, se je udeležilo kar nekaj somišljenikov. »Nov deželni načrt za zdravstvo, ki ga je predstavil Kosic, je potrdil Tondov namen in na- men njegovega odbora, da pride do uničenja avtonomije goriškega zdravstva,« pravi Greco, ki meni, da je po vseh predlogih in poskusih dialoga, ki so naleteli na gluha ušesa, prišel čas za akcijo. »Cilji naše manifestacije so zelo jasni: zagotavljanje kakovostnega javnega zdravstva, ohranitev avtonomije goriškega zdravstvenega podjetja in ohranitev porodnišnic v Gorici in Tržiču,« pravi pokrajinski tajnik Demokratske stranke. Na temo zaprtja goriške porodnišnice je včeraj posegla tudi goriška občinska koordinacija Ljudstva svobode. Koordinator Roberto Sartori in namestnik koordinatorja Francesco Del Sordi sta na predsednika dežele Renza Tonda naslovila pismo, v katerem kritično ocenjujeta Kosiceve besede in vabita Tonda, naj upošteva možnost uresničitve ene same porodnišnice na dveh sedežih, goriškem in tržiškem. Obnavljajo vhod v muzej Zaradi obnovitvenih del vhodnega prostora bodo Pokrajinski muzeji v grajskem naselju v Gorici zaprti od ponedeljka, 1. novembra, do petka, 12. novembra. Ogled muzejskih zbirk (Muzej prve svetovne vojne, Muzej mode in umetne obrti, Arheološka zbirka) bo možen samo še danes in jutri; vhod bo mogoč s hiše Formentini. Vsekakor pa bo zagotovljen dostop do konferenčne dvorane za udeležence prireditev, ki bodo potekale v soboto 6. novembra. Nova recepcija bo predana javnosti v petek 12. novembra, ob priliki odprtja fotografske razstave »Glamour autarchico«, ki je napovedana za 18.30. Noč čarovnic v Novi Gorici Mladinski center Nova Gorica in novo-goriški Europe Direct prirejata danes ob 17. uri na Bevkovem trgu noč čarovnic za otroke in mlade. Ogledati si bo moč plesno rajanje čarovnic, gledališko predstavo, čarovniške norčije, čarovniško hišo eksperimentov, na voljo bosta poslikava obraza in lov za zakladom. Obenem bodo udeleženci spoznavali tudi slovensko čarovniško izročilo. (km) Brezplačen voden ogled Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bodo danes ob 17. uri ter jutri ob 11. in 17. uri brezplačni vodeni ogledi razstave »Carlo Michelstaedter. Far di se stesso fiamma«. V Doberdobu o ekomuzeju Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bo danes drugi dan srečanj o ekomuze-ju na Krasu. Delavnice se bodo pričele ob 10. uri, ob 12.30 bo pokušnja kraških dobrot v sprejemnem centru Gradina, od 14. do 17. ure bo naravoslovna delavnica za otroke (za informacije tel. 0481-530501). Ob 18. uri bo branje za otroke, ob 19. uri se bo dvodnevni posvet zaključil s sklepno mislijo, ob 19.30 bodo nastopili gojenci Glasbene matice. nova gorica - Včeraj Razgrajanje navijačev in požar k sreči le del obsežne gasilske vaje Mednarodna nogometna tekma na novogoriškem stadionu se je sprevrgla v nasilno razgrajanje navijačev po vsem mestu. Ti so zaradi maščevanja navijačem nasprotnega moštva zanetili požar na osmih parkiranih vozilih v dvoetažni podzemni garaži stanovanjske stolpnice na Majskih poljanah. Poleg tega pa so navijači, ki so tekmo spremljali iz balkonov stolpnice, z baklo zanetili požar. »Pogrešamo še tričlansko družino, ki se je nahaja v eni od podzemnih etaž,« dodaja poveljnik no-vogoriške javne gasilske službe Simon Vendramin. Tako obsežen je bil scenarij petkove gasilske reševalne vaje na Majskih poljanah, v kateri je sodelovalo 160 ljudi: poleg gasilskih enot iz šestih goriških občin, še enota civilne zaščite za hitre intervencije, enote prve pomoči rdečega križa mestne občine Nova Gorica in občine Renče-Vogrsko, policija in nujna medicinska pomoč novogoriškega zdravstvenega doma. »Namen vaje je preveriti učinkovitost in usklajenost izvajalcev zaščite, reševanja in pomoči ob požaru v visokih zgradbah ter preveriti sistem in način štabnega vodenja. Prihodnje leto, ko bo že zgrajen Eda center s 5 podzemnimi garažami, pa bo večji poudarek na posredovanju v večetažni podzemni garaži,« pojasnjuje Vendramin in dodaja, da so se petkove vaje udeležili tudi njihovi goriški kolegi gasilci, letos sicer kot opazovalci, prihodnje leto, ko bodo praznovali 20. obletnico gasilske enote Nova Gorica, pa pripravljajo večji dogodek, pri katerem bodo sodelovali tudi oni. (km) brda - Stiskanje oljk se začne v sredo Briška torklja vse bolj čezmejna Narašča število oljkarjev, ki z italijanske strani prinaša oljke na stiskanje v Brda - Letošnja letina v glavnem dobra Torkljo v briški oljarni na Dobrovem bodo letos pognali v sredo, 3. novembra. Oljčno olje bodo začeli stiskati s 14-dnevno zamudo, saj zorenje oljk zaradi obilice vlage in manj sončnih dni nekoliko kasni, pa tudi odstotek olje-vitosti pri vseh sortah še ni dosegel priporočene vrednosti. Lani so v briški oljarni, ki je zaenkrat še vedno edina na severnem Primorskem, stisnili 120 ton oljk, letos računajo, da jih bodo še več. »Letina bo, kot kaže, dobra. Na Goriškem, v Vipavski dolini in v Brdih so namreč mladi oljčni nasadi, ki vsako leto obrodijo več,« pojasnjuje Elizej Prinčič, predsednik društva briških oljkarjev. Končna cena stiskanja oljk v oljarni na Dobrovem bo znana v prihodnjih dneh, gibala pa naj bi se od 19 centov na kilogram oljk za člane društva do 24 za nečlane. Med okoli 200 člani briškega oljkarskega društva je 10 odstotkov zamejcev in Italijanov. Število tistih, ki z italijanske strani prinaša oljke na stiskanje v Brda, je vsako leto večje. Štiri obmejne občine - Števerjan, Koprivno, Moš in Brda pa se te dni dogovarjajo o skupnem čezmejnem projektu na temo oljk. »Za kasnejši zagon torklje smo se v Društvu oljkarjev Brda odločili zato, ker na osnovi spremljanja dozorevanja oljk ugotavljamo, da bomo tako ujeli najbolj ugodno zrelost dveh prevladujočih oljčnih sort, to je istrske belice in leccina,« dodaja Vojko Cuder iz omenjenega društva in nadalje pojasnjuje, da dozorevanje oljk na severnem Primorskem, in sicer v Brdih, na Goriškem, v Vipavski dolini in na Goriškem krasu spremlja Kmetijska svetovalna služba Brda pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Ta ugotavlja, da je odstotek oljevi-tosti pri teh dveh sortah še razmeroma nizek. Oljevitost pri istrski belici je bila 25. oktobra na opazovalnih mestih v Kozani 15-odstotna v Kromberku pa 14. Pri sorti leccino pa je bila na isti dan v Kozani skoraj 12-odstotna, v Grad-nem 8 in v Kromberku 10-odstotna. Poleg olje-vitosti pa je odločilnega pomena tudi indeks zrelosti. »Ta je idealna, če je dosežena vrednost zrelosti med 3,5 in 4. Indeks 4 pomeni, da je pri sorti leccino povrhnjica plodu v celoti obarvana, meso pa ne. Trenutni indeks zrelosti pri sorti leccino znaša na lokacijah Kozana 3,25, Grad-no 2,71 in Kromberk 2,95 . Ti podatki kažejo, da je za obiranje oljk še nekoliko prezgodaj,« dodaja Cuder. Letošnji letini pa je, v nasprotju z lansko, prizanesla oljčna muha. Torkljo bodo v Brdih torej zagnali v sredo. V omenjenem društvu opozarjajo, da je treba za stiskanje nad 100 kilogramov oljk predhodno dogovoriti z Edvardom Benedetičem na telefonski številki 00386-31-200197. Na isti telefonski številki naj oljkarji napovedo tudi stiskanje čistih sort črnica in drobnica. Stiskanje teh dveh sort bo namreč v ponedeljek, 8. novembra od 13. do 18. ure po predhodnem naročilu. Briški oljkarji so se s pomočjo tamkajšnje občine pred kratkim povezali z žu- panjo Moša Elisabetto Feresin. Skupaj z občinama Koprivno in Števerjanom namreč pripravljajo čezmejni projekt na temo oljk. Z njim nameravajo kandidirati na katerem od evropskih razpisov. »Na prvem sestanku smo naredili zgolj grob osnutek, ki ga bomo, upam da do decembra, izpilili. S pomočjo tega čezmejnega projekta želimo promovirati skupen prostor Brd na obeh straneh meje, poleg oljk pa bi radi izpostavili še fige in češnje. Vse to bi pomenilo neko alternativo, ki bi pomagala pri reševanju krize vinogradništva,« pojasnjuje Prinčič. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 31. oktobra 2010 1 1 gorica - Slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij Pripomoček za jezikovno dohajanje vrtoglavega razvoja Delo Karla Muccija, ki so ga predstavili v Kulturnem domu, je izšlo pri založbi Mladika Tehnični ali tehnološki, satelitni ali satelitski? Za takšne in drugačne dvome bomo poiskali pomoč v novem italijansko-slovenskem in slovensko-italijan-skem slovarju elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij, ki je izšel pred kratkim. Avtor jezikoslovnega in tehničnega pripomočka je Karlo Mucci, bivši profesor ter neutrudni kulturni in družbeni delavec iz Ronk. Prva predstavitev knjižne novosti je bila v sredo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. O pomenu nove pridobitve je v uvodnem nagovoru spregovoril ravnatelj doma Igor Komel, ki je poudaril predvsem dejstvo, da je delo nastajalo in tudi izšlo v zamejstvu. Slovar je namreč izšel pri tržaški založbi Mladika, ki jo je na srečanju predstavljal Marij Maver. Tudi on je podčrtal pomen izdaj, ki nastanejo v zamejstvu, a so dobrodošle in uporabne za ves slovenski prostor. O zamisli, nastajanju in rojstvu slovarja je spregovorila profesorica Marjeta Humar, jezikoslovka v sklopu SAZU iz Ljubljane, ki je o poteku del povedala marsikaj zanimivega. Slovar je nastajal dolgo, kar petnajst let. Gre pa za dobo, ki je pri snovanju slovarja kar običajna, zlasti še v času, ko tehnologija napreduje v vrtoglavem ritmu. »Danes je marsikaj že zastarelo, kar smo včeraj izumili in poslali na tržišče«, je še povedala profesorica Marjeta Humar. O spodbudah za delo, vzpostavljanju stikov s tehničnimi službami v Sloveniji in navezovanju stikov s SAZU je spregovoril avtor slovarja Karlo Mucci. Med drugim je nanizal celo vrsto primerov, ki jih slovar vsebuje. Na koncu srečanja se je razvila razprava, v katero so se vključili tudi številni udeleženci večera. Vsi so si bili edini, da je slovenščina bogat jezik, ki vzdrži tudi zapleteno tehnično in elektronsko izrazoslovje. V slovarju je zbranih 20.896 slovenskih iztočnic in 11.152 italijanskih ustreznikov, saj ima slovenščina za nekatere italijanske tehnične izraze tudi po tri ali štiri besede. Slovar je koristen za dijake in profesorje tehničnih šol, seveda pa tudi za vse tiste, ki se ukvarjajo s prevajanjem ali pisanjem, saj so tehnični izrazi vse bolj prisotni tudi v vsakdanjih pogovorih. Po mnenju Humarjeve in tudi avtorja slovarja Muccija premoremo Slovenci dobre strokovnjake na raznih gospodarsko-proizvodnih področjih, ki znajo posodabljati in tudi izumljati nove izraze, ki jih sodoben tehnološki razvoj zahteva. To je velikega pomena, saj bi s pretirano uporabo tujk slovenščina zastarela in izgubila tekmo z drugimi, prodornejšimi jeziki, kot je angleščina. (vip) bumbaca števerjan - Na Mocverju Neutrudnim briškim ženam posvečajo spominski plošči V mesto po tej poti/sladke češnje ste nosile/tu ste se od truda odpočile,/ko ste tovor za trenutek odložile./Hva-la vam, briške žene, težko zasluženih let kruha. Tako se glasi napis na obeležju, ki ga bodo danes odkrili pri domačiji Komjanc na Mocverju v Števerjanu. S spomenikom so se hoteli Komjančevi pokloniti spominu neutrudnih, marljivih in pokončnih žena s Cerovega, iz Vipolž in drugih briških vasi, ki so nekoč peš zahajale na tržnico v Gorico, da bi prodajale češnje in druge domače pridelke ter s tem pripomogle k vzdrževanju svojih družin v težkih časih. Obeležje je sestavljeno iz dveh plošč in nabrežinskega kamna, ki jih je izdelal Angelo Simonetti. »Na eni strani je umetnik vklesal podobo briške žene, naše none Ane Kodermac, na drugi plošči pa so verzi, ki jih je napisal Franko Zerjal,« je povedal Simon Kom-janc in dodal, da se je pobuda za ploščo porodila iz pripovedi njegove tete Marije Komjanc; ona se namreč še spominja skupin žensk, ki so včasih tudi bose in noseče s težkimi košarami na glavi zahajale v Gorico. Odkritje obeležja bo ob 15. uri. Slovesni trenutek bosta obogatila govor Darinke Sirk, dobre poznavalke briške zgodovine, in petje zbora Društva briških žena. Z leve Marij Maver, Marjeta Humar, Karlo Mucci in Igor Komel tržič - V pristanišču ugotovili prisotnost cezija 137 Blok železa radioaktiven Našli so ga na tovornjaku iz Črne gore - Nevarni tovor je odpeljalo specializirano podjetje iz Genove Uslužbenci podjetja iz Genove merijo radioaktivno stopnjo bloka železa altran gorica - Sprejem na županstvu za dramsko skupino prosvetnega društva Štandrež Priznanje štandreškim igralcem Župan Romoli jim je čestital in izročil plaketo ob 45-letnici neprekinjenega gledališkega udejstvovanja Goriški župan Ettore Romoli je včeraj sprejel člane dramske skupine prosvetnega društva Štandreži, jim čestital in izročil plaketo ob 45-letnici neprekinjenega gledališkega udejstvovanja. Uvodoma se je županu zahvalil za gostoljubnost predsednik štan-dreškega društva Marko Brajnik, nato pa ga je nagovoril še starosta štandreških amaterskih igralcev Božidar Tabaj. Oba sta si zaželela, da bi bile krajevne uprave bolj pozorne na njihovo dejavnost, sploh pa je Tabaj opozoril župana, koliko truda vložijo v pripravo gledaliških predstav, saj je za vsako novo igro potrebnih od 40 do 45 vaj. »Med lansko sezono smo nastopili kar 56 krat, v 45 letih delovanja pa smo opravili tudi veliko turnej. Igrali smo v ZDA, Belgiji, Avstraliji, Rimu, Milanu, Hrvaški, Madžarski in še marsikje. Poleg gledališča naše društvo posveča veliko pozornost tudi mladini, zborovski dejavnosti in publicistiki, saj smo do- Župan Romoli med pogovorom s Tabajem in štandreškimi gledališkimi igralci bumbaca slej izdali 17 knjig,« je povedal Tabaj, Romoli pa je potrdil, da bo vedno pripravljen nuditi pomoč štan-dreškemu prosvetnemu društvu, v kolikor bo to mogoče. Tabaj je pri tem pojasnil, da si je svojčas Romoli ogledal tudi opereto Grofica Marica in je bil pripravljen finančno podpreti organizacijo gostovanja v Ljubljani. Ures- ničitev te zamisli je sicer odpadla iz tehničnih razlogov, vsekakor pa je župan poudaril, da je še naprej na razpolago za morebitne nove skupne pobude. Specializirano podjetje iz Genove je včeraj izoliralo, bonificiralo in odpeljalo blok železa, v katerem so odkrili preveliko vsebnost radioaktivnega cezija 137. Železni blok je bil natovorjen na črnogorskem tovornjaku, ki je na ladiji priplul v tržiško pristanišče, namenjen pa je bil v železarno ABS v But-trio. Radioaktivni tovor so 20. oktobra odkrili uslužbenci podjetja Multirproject iz Gorice, ki v tržiškem pristanišču opravljajo redne kontrole nad raztovorjenimi tovori. Med pregledom črnogorskega tovornjaka so aparature takoj izmerile visoko stopnjo radioaktivnega sevanja, zato pa so tovorno vozilo zaplenili in sprožili varnostni protokol. Na kraj so prišli gasilci iz bakteriološkega, kemijskega in radioaktivnega oddelka, osebje službe ARPA in karabinjerji iz okoljskega oddelka Noe iz Vidma. Med analizo bloka železa so ugotovili visoko vsebnost cezija 137, to se pravi radioaktivne snovi, ki nastane med jedrskimi reakcijami v nu-klearkah. Velika količina cezija 137 so se na primer širile po Evropi z vetrom po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu. Včeraj so radioaktivni blok izolirali in odpeljali, ostali del tovora jekla pa so ponovno natovori-li na kamion in ga odpeljali v Buttrio. Le pred nekaj dnevi je družina iz Se-sljana klicala združenje Federconsumatori iz Tržiča, ker je pelet, uvožen iz Litve, v peči nekam čudno gorel. Na kraj so prišli gasilci, ki so ugotovili, da je pelet v peči in v kleti vseboval cezij 137, zato pa so ga boni-ficirali, da ni bil več nevaren. 20 Sobota, 30. oktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / linrfeEED ITUH CLI1UI[(E imiü srj.1 :ir JLDHID ■bonm^ib y-jvp"-^ BHUHMH [nítN in mczeivpdjï ]Lii hlngnjni SHi TcL: OOii J62SJ2 Empilona ilcvllka: 3)0114302 JeUvnik ï.vrnplwrn 10.00-1 S.QO POHITITE HEZOtVIRAJTE 11 (14 ftcA*** í OSNOVNI PROGRAM VG&ttICl AtLri novt prt JukLik Swl i [ZBIRNI SKLOPI V TRSTU: [ )r,im-,k¡ rwianeíkntf Kcífij gUiba ■Ditnukl IjubanM/ LnUmbod^ritlth pfcü -Mraniikl rjxbuíLjivi^ L.alik.i jjjaiba EVO J ABONMft1 Vpisovanje abonné ysv do petVa. 12. noverrbrjt IK LeA^rn e DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. Gledališče U Kino Razstave 11. in 17. uri. ~M Koncerti H Šolske vesti »BUSINESS ENGLISH FOR STUDENTS«: SLOVIK prireja tečaj poslovne angleščine za univerzitetne študente in mlade do 30. leta starosti vsak petek od 18. ure do 20.15 (30 ur; od novembra 2010 do januarja 2011) v KBcentru v Gorici; prijave in informacije info@slovik.org. S Izleti V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja za novo gledališko sezono. V sredo, 3. novembra, ob 20.45 koncert »Far di se stesso fiam-ma« Beethoven za Michelstaedterja; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 17.30 »Il regno di Gà Hoo-le - La leggenda dei guardiani«; 19.50 - 22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 »Winx club -Magica avventura«; 20.10 - 22.15 »Ben-venuti al sud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 »Winx club -Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Ben-venuti al sud«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Salt«. Dvorana 5: 17.00 - 18.45 »Il regno di Gà Hoole - La leggenda dei guardia-ni«; 20.30 - 22.20 »Fair Game - Cac-cia alla spia«. 6. POHOD »PO BOJIŠČIH SOŠKE FRONTE« bo danes, 30. oktobra, s startom ob 9. uri iz Solkana, Trg Jožeta Srebrniča. Na programu hoja za približno 4 ure preko Sv. Katarine na Pre-ški vrh nato ob kavernah na Sveto goro in Vodice. Obvezna sta primerna obutev in baterijska svetilka. V slučaju dežja pohod odpade; informacije po tel. 00386-51638825 (Lisjak). DRUŽBA ROGOS prireja vodene nara-voslovno-zgodovinske izlete na goriškem Krasu, ki bodo trajali eno uro in pol se bodo zaključili s prigrizkom, ki ga bodo ponudile različne kmetije ali kleti: danes, 30. oktobra, zbirališče ob 14. uri v kmetiji Castelvecchio v Za-graju, ogled muzeja Parco Ungaretti, nato z osebnimi avtomobili se bodo udeleženci peljali do sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, kjer bo vodeni ogled rezervata in ob zaključku prigrizek ob vinu iz kleti Castelvecc-hio; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 333-4056800 in inforo-gos@gmail.com. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 13. novembra, avtobus odpotoval ob 7.40 iz Štivana, nato se bo ustavil ob 7.45 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero); na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). 13 Obvestila V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiam-ma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Vsako soboto bo ob 17. uri brezplačni vodeni ogled, ob nedeljah bosta brezplačna vodena ogleda dva, ob V CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo danes, 30. oktobra, ob 20. uri JZA Crew večer. Nastopile bodo skupine Senata Fox, Amok, Žižolath in Screaming Whores. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« danes, 30. oktobra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert kvarteta Anthos; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 5. novembra, ob 20.45 koncert orkestra F. Busoni; informacije in rezervacije po lipizer@li-pizer.it in www.lipizer.it. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira vsako sredo od 19. do 20. ure v Kulturnem domu v Gorici vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom; informacije po tel. 3387995474 (Aldo Bauzon). APT obvešča, da ne bodo v torek, 2. novembra, v veljavi šolski urniki. KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SARASVATI prirejata srečanja »Balkanski plesi - kolo« v Kulturnem domu Andreja Budala v Ul. Montello 9 v Štandrežu. Predvidenih je sedem srečanj s Svetlano in Milošem Lazarevi-cem vsak petek ob 20.30; informacije po tel. 333-8139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA prireja danes, 30. oktobra, ob 17. uri v bivši osnovni šoli v Ul. Slataper 27 v Podgori praznik kostanja. Med večerom bo predstavljen dokumentarec »Trenutek reke - Il tempo del fiume«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 11. uri laboratorij za otroke na temo Halloweena. DELEGACIJA GORIŠKEGA VZPI-JA bo prisotna na spominskih slovesnostih ob dnevu mrtvih: v nedeljo, 31. oktobra, z delegacijo Zveze borcev iz Nove Gorice ob 10. uri pred spomenikom v Pevmi, ob 10.30 pred spomenikom v Štandrežu. V ponedeljek, 1. novembra, skupaj z VZPI, AVL, ANED, SKGZ in Rajonskimi konzultami ob 8. uri v zaporih v Ul. Barzellini, ob 8.30 na goriškem gradu, ob 9. uri na obeležju na goriškem kolodvoru in na spomeniku deportirancem, ob 9.15 pred spomenikom v Pevmi, ob 10. uri pred spomenikom v Podgori, ob 11. uri pred spomenikom v Štandrežu, ob 11. uri pred spomenikom na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku in ob 13. uri na pokopališču v Gorici. V torek, 2. novembra, ob 10.30 z goriško občino pred glavnim spomenikom v spominskem parku. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE sporoča, da bodo predstavniki delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba položili vence na grobove in spomenike padlim borcem v nedeljo, 31. oktobra, ob 10. uri pred spomenikom v Pevmi, ob 10.30 pred spomenikom neznanemu partizanu v Koprivnem, ob 10.45 pred spomenikom v Štandrežu, ob 11. uri pred spomenikom v Sovodnjah, ob 12.15 na pokopališču v Ronkah, ob 13. uri na pokopališču v Tržiču, ob 13.30 v ladjedelnici v Tržiču. V ponedeljek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 10. uri pred spomenikom v Podgori, ob 10.30 pred spomenikom v Števerjanu, ob 12. uri pred spomenikom na Palkišču, ob 12.20 pred spomenikom v Doberdobu, ob 13. uri pred spomenikom padlim na pokopališču v Gorici, ob 13.15 pred grobnico na pokopališču v Gorici. OBČINA TRŽIČ bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 12.30 polagala vence v Ul. Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri partizanskem spomeniku pred ladjedelnico. V ponedeljek, 1. novembra, organizira ob 16. uri na Trgu Unità slovesnost za žrtve vseh vojn. Nastopala bo godba mesta Tržič, sledilo bo polaganje vencev, baklada in komemoracija. SSO obvešča, da bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 11. uri na goriškem pokopališču obisk grobov goriških rojakov, ki so kakorkoli delovali na kulturnem in družbenem področju in počivajo na goriškem pokopališču. Poseben spomin bo namenjen Lojzetu Bratužu, Ljubki Šorli ob 100-letnici rojstva in skladatelju Emilu Komelu ob 50-le-tnici smrti. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 345-9527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša). OK VAL sporoča, da poteka v telovadnici v Doberdobu tečaj telovadbe za odrasle, ki ga vodi Dorella Cingerli; informacije po tel. 0481-21058. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivol-leya, treningi odbojke under 12 dečki in deklice in otroška telovadba za predšolske otroke; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ organizira glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štan-drežu; informacije po tel. 328-0309219 (Tanja). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). ČLANI GORIŠKEGA TAJNIŠTVA SKGZ bodo 1. novembra polagali vence v Gonarsu ob 9.30 in na pokopališču v Gorici ob 13. uri in 13.15. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 1. novembra polagala vence na spomenike padlim borcem NOB in na spomenike padlim italijanskim, avstrijskim in madžarskim vojakom v prvi svetovni vojni: ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni v Jamljah, ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB v Jamljah, ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni pri Bonetih, ob 11.30 pred madžarsko kapelico pri Vižintinih, ob 11.45 pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah, ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB na Palkišču, ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo spominske svečanosti v ponedeljek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih padlim na Peči ob 9.45, v Rupi ob 10. uri, v Gabrjah ob 10.15, v Sovodnjah ob 10.35 pri spomeniku in ob 10.45 pri cerkvi, na Vrhu ob 11.10. PODGORSKA SEKCIJA VZPI pod pokroviteljstvom rajonskega sveta iz Pod-gore vabi na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v Podgori v ponedeljek, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu pozdrav predstavnika lokalne sekcije VZPI, polaganje vencev s strani rajonskega sveta, borčevskih in krajevnih društev, priložnostni govor, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Štandreža in Podgore. SSK - SEKCIJA SOVODNJE bo polagala venec v ponedeljek, 1. novembra, ob 10.35 pred spomenikom padlim v So-vodnjah. SSK - SEKCIJA ŠTEVERJAN bo polagala vence v ponedeljek, 1. novembra, ob 10.30 pred spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri v Jazbinah pri spomeniku padlim. SSO sporoča, da bo delegacija polagala vence v ponedeljek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri pred spomenikom padlim na pokopališču v Gorici. V NOVOGORIŠKI OBČINI bo osrednja komemorativna slovesnost ob spominu na mrtve v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem pri Gorici. Slavnostni govornik bo Boris Rijavec, svetnik Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica. Pred tem bo delegacija Mestne občine Nova Gorica položila venec pri grobišču nad Grgarjem (ob 9.10), nato pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu - v Ravnici (ob 9.30) ter pri dveh grobiščih na Trnovem (ob 10.10). V ŠTANDREŽU bo svečanost ob 1. novembru v organizaciji VZPI v Kulturnem domu Andreja Budala ob 10.45 in pri spomeniku ob 11. uri. Na programu nastop vokalne skupine Sraka in branje odlomka spominov iz taborišča. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev ob prazniku 1. novembra potekalo ob 10.30 pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. POKRAJINSKI MUZEJI v goriškem grajskem naselju bodo zaprti od 1. do 12. novembra. GLASBENA MATICA GORICA bo 1. in 2. novembra, zaprta. V sredo, 3. novembra, bodo lekcije potekale po utečenih urnikih. V KAPELICI PALAČE CORONINI v Gorici bo v torek, 2. novembra, ob 9. uri maša v spomin na grofa Viljema Coroninija Cronberga in njegovo družino. DRUŠTVO TRŽIČ prireja telovadbo za dobro počutje od 3. novembra dalje ob 18. uri v telovadnici Duca dAosta v Tržiču; informacije po tel. 0481474191. ZGODOVINSKA PEŠPOT NA BRE-STOVCU: sovodenjska občinska uprava vabi na predstavitev projekta ASTER v četrtek, 4. novembra, ob 20. uri na Vrhu (center Danica). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo za mar-tinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Go-njačah odhod avtobusa iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo delegacija stranke polagala vence v ponedeljek, 1. novembra, ob 9.30 v Go-narsu in ob 13. uri pred spomenikom padlim na pokopališču v Gorici. KD DANICA bo v nedeljo, 14. novembra, odprla »martinovo osmico« od 10. ure dalje v kulturnem športnem centru na Vrhu; ponujali bodo tople obroke, ne bo manjkalo kostanja in rebule, pa tudi glasbe v živo ne. Udeleženci bodo lahko igrali na karte, namizni nogomet in še kaj, tudi otroci se bodo lahko naigrali. 0 Prireditve PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Danes, 30. oktobra, bo pravljičarka Martina Šolc otrokom podala pravljico o Prijaznem duhcu, branju bodo sledile jezikovna in ustvarjalna delavnica ter delavnica »baby paintinga«, ki jih bodo vodile vzgojiteljice centra Melanie Klein. Nasledje srečanje bo 13. novembra; informacije in prijave na solcmartina@gmail.com in po tel. 334-1243766. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 30. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »Fiume. L'ultima impresa di DAnnunzio« Mimma Franzinellija in Paola Cavassinija. 0 Mali oglasi PEČ NA DRVA nordica, mod. svezia, 9 kw, malo rabljeno, prodam; tel. 3287771669. PRODAM suha briška drva; tel. 0481390238. TRI MALE, SIMPATIČNE MUCE podarim ljubitelju živali. Ena je tigrasta z belimi, črnimi in rjavimi progami, druga je bela s sivimi in rdečimi madeži, tretja pa siva, bela in črna. Že navajene so na hrano in higijenske potrebe; tel. 338-4199828. in Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Sara Casula (iz Trsta) v cerkvi Sv. Ane in na pokopališču v Marianu; 11.00, Herta Brass vd. Devetak iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: 9.10, Laura Furla-ni vd. Grattoni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.30, Aurora Ba-stiani vd. Brandolin v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 30. oktobra 2010 21 SLOVENIJA TA TEDEN Stranka je premieru vrnila udarec Vojko Flegar Pred več kot pol leta, natančneje marca letos, je bilo na tem mestu govora o nenavadnem in skrivnostnem sporu med predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem in finančnim ministrom Francijem Križaničem. Ali on ali ti, je takrat premier Pahor z zanj nenavadno odločnostjo postavil ultimat ministru Križaniču. On je (bil) ministrov pogodbeni svetovalec Drago Isajlovic, vselej in do današnjega dne precej skrivnostna oseba. Kakor je do danes ostalo bolj ali manj nejasno, za kaj je v tem sporu pravzaprav šlo. A prav ta zgodba je te dni, zdi se, dobila nadaljevanje. Premier je namreč ostal brez svoje šefinje kabineta, doslej vseprisotne plavolase Simone Dimic, najbolj tesne sodelavke in predvsem ene redkih zaupnic. Redni bralci teh vrstic se morda spomnijo, da je bila politična napetost, nastala zaradi Pahorjevega ultimata Križaniču, nesorazmerna s formalno vlogo ministrovega pogodbenega svetovalca (za razmeroma skromen honorar 29.000 evrov letno), celo z njegovo vlogo tesnega sodelavca in zaupnika. Spor je poleg tega izbruhnil nenadoma, ne da bi Isajlovic rekel ali storil kar koli spornega oziroma v javnosti kritiziranega; tudi Pahor javno svojega ultimata nikoli ni argumentiral s čim takšnim, pravzaprav sploh ni pojasnil, zakaj se mu nenadoma zdi nujno, da se mu minister odpove. Nekateri so takrat ugibali, da se je premier preprosto naveličal poslušati očitke opozicije, da njegova vlada zaposluje bivše pripadnike (jugoslovanske) tajne politične policije, drugi pa, da je v ozadju verjetno »nekaj«, kar je povezano z aktualnimi interesi določenih krogov znotraj premierove stranke, pred- vsem pa vplivnih skupin zunaj nje. Prepričljive razlage za to, zakaj je Pahor, ki je še nekaj mesecev poprej branil pravico ministra Križaniča, da si sam izbira sodelavce, čez noč spremenil stališče, ni imel nihče, bilo pa je očitno, da večji del stranke premierovega ultimata ne podpira oziroma mu nasprotuje. Da ima finančni minister v največji koalicijski stranki močno zaledje, je bilo znano, da bo zaradi Križaniča (oziroma »njegovega« Isajlovica) pripravljeno tudi javno oporekati predsedniku stranke in vlade, pa je bilo vendarle precej presenetljivo. Primer Simone Dimic na to že malce pozabljeno zgodbo, ki se je končala z Isajlovicevo odpovedjo mestu svetovalca, meče novo luč. »Javna demon-taža« dolgoletne Pahorjeve sodelavke z očitki o koruptivnem ravnanju pri obnovi hiše in pridobitvi posojila zanjo (v državni banki) se je namreč zgodila neposredno po tistem, ko je podmladek premierove socialnodemokratske stranke izjemno grobo pozval Pahorja, naj vodi - vlado; predsedniku koalicijske stranke Zares in visokošolskemu ministru Gregorju Golobiču so mladi socialdemokrati ob tem oponesli »prekoračitev pristojnosti«, prilaščanje pozicije dejanskega premiera in prevzemanje nadzora nad donosnimi elektroenergetskimi in telekomunikacijskimi (državnimi) podjetji (z zamenjavami nadzornih svetov in napovedanimi reorganizacijami). Kar je podmladek socialnodemo-kratske stranke svojemu »preveč liberalnemu« premieru javno očital, si starejši »tradicionalisti« v stranki že dolgo mislijo. Pahor je z javnimi napovedmi možnosti privatizacije največje slovenske banke NLB, s pokojninsko reformo, projektom logističnega holdinga (združitvijo Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope) in še marsičem šel z besedami dlje, kot mu ti krogi lahko sledijo. Nekateri zaradi ideoloških pomislekov, saj se jim to zdi »izdaja« socialdemokratskih načel (zato je iz poslanskega kluba stranke ta teden izstopil Andrej Magajna), drugi iz »praktičnih« razlogov. Skoraj vse, s čimer se je Pahor z besedami javno poigraval, bi ob morebitni uresničitvi namreč ogrozilo povsem otipljive koristi, ki jih ti krogi uživajo že nekaj časa, Križanič pa (z Isaj-lovicem) velja za zagovornika ohranitve »družinske srebrnine« v slovenskih rokah za vsako ceno in s tem »njihovega človeka« v vladi. Simona Dimic se je kot šefinja Pa-horjevega kabineta »prostovoljno« poslovila konec prejšnjega tedna (v bistvu z enakimi besedami kot svoj čas Isajlovic: pritisk je prehud), še ne 24 ur po tistem, ko ji je premier navzlic uvedenim postopkom policije in protikorupcijske komisije izrekel zaupanje. A bolj pomembno je, da je medtem Pahor »potegnil ročno zavoro« pri napovedani reorganizaciji elektrogospodarstva, da je vlada sprejela drugačen (»Križaničev«) načrt dokapitalizacije in razvoja NLB kot bankin nadzorni svet in uprava ter da je premier napovedal »določeno popuščanje« pri pokojninski reformi. Vse to v zgolj nekaj dneh po izbruhu primera Dimic. Če je bil zaradi Isajlovicevega odhoda vsaj na videz za nekaj časa v obrambo potisnjen Križanič, je medijska demontaža Dimičeve, nesorazmerna z njeno formalno pozicijo, močno oslabila Pahorja. Drugače rečeno, Pahor kot da se spet trudi voditi vlado in to tako, da bi bil stranki všeč. PISMA UREDNIŠTVU »Zlejvanka« Vsaj enkrat na leto odpotujem v Prekmurje. Na drugem koncu Slovenije leži, kakšnih 300 kilometrov od nas. Na našem koncu Slovenije nam morje postavlja oddaljeno, še »otipljivo« obzorje, v Panonski nižini je dobesedno nedosegljivo. Izgublja se tja daleč preko državnih meja. Zaradi te posebnosti je njene prebivalce narava obdarila s široko dušo in velikim srcem. Do takšnega spoznanja sem se dokopal na srečanjih z domačini, s preprostimi ljudmi na vasi. Pa tudi v večjih krajih zaznate njihovo odprtost in dobrodušnost. Nič nenavadnega ni, da vas trgovka vpraša »Kaj oni še želijo?« Onikanje je tudi pri mladih zelo udomačena navada. Prijetno me je presenetila uporaba narečja vzgojiteljev pri delu z otroki. Na zabavni prireditvi za otroke v parku pri gradu v Murski Soboti so izvajalci govorili v narečju. Kdaj pa kdaj so se tudi »zmotili« in kakšno besedo rekli prav. Otroci so navajeni, da na cesti pozdravljajo. Pozdravljanje je sploh lepa navada tudi pri odraslih. Prekmurje in Primorska sta bili letos edini regiji, ki sta praznovali obletnico osamosvojitve. Oboji smo občutili po-žrešnost sosedov. Prekmurje nam je dalo kar nekaj znamenitih mož, ne samo v kulturi, ampak tudi v politiki. Od tam prihaja na primer tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Iz Panonske nižine se v rahlem vzponu proti severu dviguje Goričko, naravni park. V njem je veliko izletniških točk in, seveda, tudi dobrih gostiln. Ponujajo vse mogoče. Presenetila me je njihova »zlejvanka«, ki je nekakšen omlet, debel pol cm, ali pa še manj. Zelo je okusna. Dve vrsti zlejvank poznajo: iz koruzne in iz ajdove moke. Beseda izhaja iz glagola zliti ali zlivati. V testo iz koruzne moke naribajo jabolko. Najbrž imajo posebne ribežni-ke, ker so delci jabolka tanki kot špageti, dolgi kakšna 2 cm. Po količini jabolka ne smejo izstopati. H koruzni moki sodita seveda še mleko in jajce. Takšno testo zlijejo v naoljeno ponev in speče-jo v pečici, morda tudi na odprtem ognju. Robovi spečene zlejvanke so rahlo dvignjeni in tudi hrustljavi. Ajdova zlejvanka je sestavljena polovico iz ajdove in polovico iz ostre bele moke, dodajo jima mleko in jajce. Testo spečejo v naoljeni ponvi, na koncu pa jo polijejo z bučnim oljem in potre-sejo z drobnimi ocvirki. V Prekmurju uporabljajo bučno olje kot pri nas oljčno. Prekmurski pisatelj Feri Lainšček, znan po romanu in filmski uspešnici Petelinji zajtrk, ki je pred časom sodeloval v kuharski oddaji na slovenski televiziji, je za vse jedi, tudi za ocvrta jajca, dosledno uporabljal bučno olje. Potrudil sem se, kolikor je bilo v moji moči, da bi bil opis zlejvanke čim bolj popoln. Za dobre kuharice in kuharje bo najbrž dovolj. Njihova sposobnost daleč presega napotke tegale opisa zlejvanke. Naj kolega Ivan Fischer, ki za PD pripravlja zanimive recepte, ne zahteva avtorske pravice, ker sem spis sklenil z njegovim pozdravom: pa dober tek. Gorazd Vesel Domovina in država Prav ima S. Tence ko ugotavlja v sredinem uvodniku, da imajo ljudje druge probleme in jim ni do proslavljanja raznih obletnic. Dodajam, še posebno takih, ki so nam slovenskemu življu na Tržaškem zelo zelo daleč. O razmišljanju bi pa dodal še to: kakšen je pa odnos italijanske države do naše skupnosti? Odgovor prepuščam bralcem. Glede domovine se pa osebno počutim tujec ravno tako v Tržiču kot v Sežani. Stojan Glavina postojna Sherman Robertson odprl letošnji blues festival S koncertom Shermana Ro-bertsona, ki je zaradi pristnega kontakta navdušil številne poslušalce v Jamskem dvorcu v Postojni, se je v četrtek začel letošnji sedmi Blues festival Postojnska jama. Na festivalu se bo do sredine marca zvrstilo šest zvenečih imen iz svetovne blues glasbene scene. Organizatorji večere v Jamskem dvorcu prirejajo na nekoliko drugačen način kot drugi ponudniki tovrstnih koncertov. "Več kot očitno je, da obiskovalci, ki v Postojno prihajajo iz vseh koncev Slovenije, želijo in prepoznajo pristen in neizumetničen pristop h glasbi," je povedal organizator prireditev v Postojnski jami Dragan Kikovic. Naslednji koncert bo 18. novembra, ko bo v Jamskem dvorcu v Postojni gostoval velikan blues kitare Tom Principato iz Washingtona. Glasbenik je kot kitarist in pevec na blues glasbeni sceni prisoten že 40 let. Letošnja sezona Blues festivala Postojnska jama, ki ga je programsko oblikoval Borut Bašin, prinaša tudi koncert enega od mojstrov izvajanja te glasbene zvrsti, Hansa Theessinka. S svojo kitaro in ek-spresivnim baritonom je Theessink eden tistih evropskih blues izvajalcev, ki s svojim ustvarjanjem posega v sam svetovni vrh. V Postojni bo kon-certiral 20. januarja 2011. Največja atrakcija sedme sezone bluesa pri Postojnski jami bo po napovedih organizatorjev skupina Mississippi heat, ki neguje tradicionalni blues z unikatnim modernim zvokom. Vizija Pierra Lacocquea, vodje skupine in glavnega avtorja, se v 20 leti ni spremenila. Skupina med nastopi in snemanji prisega na kompakten zvok pravega blues banda. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Ko mene ne bo več Ti dnevi so v znamenju spomina na mrtve: z verskim prepričanjem ali le s "civilnim" spominom. Človek je minljiv. Za nekatere je smrt konec vsega, za druge začetek novega življenja. Za starše otrok, ki jih bremeni katera koli prizadetost pa to usodno dejstvo vedno na novo zastavlja vprašanje, kaj bo z mojim otrokom, ko mene ne bo več? Cristine Müller - Zurek je mati treh otrok, od katerih je eden duševno prizadet. V nemškem Državnem združenju za pomoč življenju ima v Berlinu funkcijo predsednice kot izvedenka za to vrsto prizadetosti. Na podlagi svojih izkušenj tako razpreda svoje misli. Navadno so družine s prizadetim članom pravzaprav v bistvu normalnejše kot bi človek, ki take izkušnje nima, mislil. Večinoma skušajo svojim otrokom omogočiti življenje, ki naj bi se v danih družbenih in kulturnih okoliščinah odvijalo čim bolj normalno. Vendar pa je tudi res, da za to plačujejo visoko ceno. Obremenitve zaradi prizadetosti družinskega člana so precejšnje: le s pomočjo dostopnih splošnih pogojev se lahko uspešno odstranjujejo. Müllerjeva meni, da ni več mogoče govoriti o družinah s prizadetim otrokom kot o kategoriji zase, pač pa lahko govorimo o družinah s prizadetim članom, katere problematika se tiče tudi širše družine in celotne družbe. Skupna usoda -imeti prizadetega otroka - ni več dejavnik, ki bi oblikoval homogeno skupino družin s tako značilnostjo, saj so tudi take družine, prav kakor one, ki to niso, del celotne družbe in vanjo vnašajo tudi svoje življenjske ritme, potrebe in probleme. Sodobna pluralizacija družinskih oblik se je dotaknila tudi družin s prizadetim otrokom. V Nemčiji ni mati samohranilka prizadetega otroka več nobena družbena izjema. Znani so tudi primeri očetov samohranilcev, znane so različice družin t.i. "ob koncu tedna", rejni-ške družine, sestavljene družine, v katerih so "moji" otroci in "tvoji" otroci "naši" otroci, družine zunajzakonskih partnerskih zvez itd. Vseh teh vrst družin so danes lahko člani tudi prizadeti otroci. Vendar pa izziv, kako vzgojiti prizadetega otroka, postavlja družino pred posebne naloge. Že tradicionalna družina z dvema ali tremi otroki zahteva veliko medsebojnega napornega ugla-ševanja, vsaj kar se tiče logistike, kakšen je šele napor samohranilcev v podobni situaciji. Ne gre namreč le za to, da bi lahko predvidevali nove probleme, pač pa zlasti za dejstvo, da bi se sedanje težave v medsebojnem prepletanju interesov lahko povečale. Tako je zelo pomembno, da primerno uravnotežimo interese vseh vpletenih družinskih "strani". Kaj se po mnenju berlinske izvedenke najprej zgodi po rojstvu prizadetega otroka? Vsi starši se znajdejo pred zahtevo, da dejstvo prizadetosti svojega otroka notranje predelajo in sprejmejo, da njun otrok ne odgovarja pričakovanjem in željam staršev. Pomembno je, da se realistično spoprimejo s posledicami, ki jih prizadetost prinaša s seboj. Gre, po mnenju izvedenke, ki je tudi sama mati prizadetega otroka, v začetku predvsem za neke vrste narcizistično obolenje, pojem, ki opredeljuje procese in spoznanja, zaradi katerih postane vprašljiva osebna ali družbena samozavest in pride do negativnega razkoraka med idealizirano samopodobo in dejanskim resničnim stanjem. Takega stanja še zelo majhen otrok, ki ga bremeni duševna prizadetost, ne doživlja kot deficitarno. V začetni fazi se starši veliko ukvarjajo sami s seboj in so zelo ranljivi. V dani situaciji se morajo soočiti in spopasti s številnimi zahtevami in množico oseb: obiski pri zdravniku, neprijetnosti zaradi hospitalizacij, s prizadetostjo povezane težave ob odhodu z otrokom od doma, spopri- jemanje z novimi izzivi, stik s terapevti, s prvimi inštitucijami, uradi, zdravniškimi blagajnami itd.. Velikokrat se zgodi, da začnejo starši streljati mimo tarče in poskušajo z več sočasnimi terapijami hkrati na nek način kompenzirati otrokov umanjkljaj. Vendar pa otrok ne živi v brez-zračnem prostoru. Bratje in sestre ga spodbujajo s svojo pozornostjo. Tudi življenjski partner pomaga. K temu dodajmo še stare starše, ki želijo biti o vsem seznanjeni, ki se ža-lostijo z družino, želijo pomagati, hkrati pa ne vedo, kako bi to storili. In ob vsem tem učinkuje še socialno okolje. Če se starši združijo v skupine, je njihovo delo neprecenljivo. Pogovori z drugimi starši omogočajo socialno-čustveno oporo in poleg tega pomembno izmenjavo informacij in izkušenj. Ker pa tudi samopomoč ni brezplačna, ker zahteva povezavo organizacijsko izvedene svetovalce, je prav, da jo država podpira. Žal so predsodki še vedno močno prisotni tudi v glavah staršev prizadetih otrok, je prepričana Christiane Müller - Zurek. Sprašuje se, ali res obstaja razlika med diagnozo duševno prizadeti otrok in neko drugo diagnozo. Navadno je vsak odklon od norme za starše najprej šok, ne glede če gre za kronično bolezen, za telesno ali duševno prizadetost ali za eno od številnih nespecifičnih diagnoz o učnih težavah, zaostalosti v razvoju, sindroma nemirnega otroka ali hiper-kinetičnosti. Vendar se pojavlja osnovna misel - da bi vsaj ne bil duševno prizadet! V tem se kaže negativna stigma, s katero je družba zaznamovala t.i. duševno prizadetost. Celo v okviru prizadetih ljudi so prevečkrat duševno prizadeti uvrščeni na spodnji del razporedit-vene lestvice. Medtem ko so starši telesno in čutno prizadetih lahko ponosni zaradi intelektualnih, športnih ali umetniških storilnosti svojih otrok, se morajo starši duševno prizadetih otrok učiti drugačnega razmišljanja. Christiane Müller -Zurek je prepričana, da morajo taki starši najprej ponovno pregledati svoj vrednostni sistem in ga na novo postaviti na osnovi bistveno spremenjenih perspektiv za bodočnost svojih otrok. Strahovi, dvomi in predsodki v lastnih možganih so na tej poti velikanska ovira. V družbenem ozračju, v katerem se na široko razpravlja o možnostih, ki jih daje pre-natalna diagnostika, o poskusih na osebah, ki niso sposobne dati svojega pristanka, ali o evtanaziji, postane težko sprejeti otroka, ki tako korenito odstopa od družbeno uveljavljene podobe, kakšen naj bo idealen otrok. Müllerjeva se zaveda, da njen otrok ne bo opravil mature na višji srednji šoli, da ne bo noben genialen časnikar, čeprav morebiti na vozičku, in noben sicer slep, vendar zelo priznan jurist. Tudi klepar ne bo ali voznik avtobusa. Tudi če je to zelo težko priznati zaradi osebne vpletenosti, tak otrok tudi ne bo nikoli kakorkoli vplival s svojimi dosežki na ostale ljudi. Ta otrok je nedostopen za izzive, ki naj bi jih sprejemal od raznolikosti življenja in svoje drugačnosti, in za vpra-šljivost naše družbe, ki daje veljavo le storilnosti. Odkrivanje samote ni pri starših duševno prizadetih otrok vsebina neke kultne knjige, pač pa doživet vsakdanjik z vsemi sivimi, vendar včasih tudi mavričnimi odtenki barv. Starši duševno prizadetih otrok, tako Müller -Zurekova, morajo vsak dan sproti na novo zbirati sposobnost biti vztrajen in potrpežljiv. (jec) 2 2 sob°ta' 3o- °ktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu odločitev uefa - Po izgredih na kvalifikacijski tekmi za Euro 2010 v Genovi Italiji zmaga s 3:0, Srbiji precej mila kazen Italiji denarna kazen za slabo organizacijo - Srbija vsaj eno tekmo za zaprtimi vrati NYON - Disciplinska komisije Evropske nogometne zveze (Uefa) je včeraj zaradi izgredov prekinjeno tekmo kvalifikacij za Euro 2012 med Italijo in Srbijo v Genovi registrirala s 3:0 v korist Italije. Tekma, ki bi jo ekipi morali odigrati 12. oktobra, a je bila nato že v 6. minuti prekinjena zaradi divjanja srbskih navijačev, je dobila epilog za zeleno mizo. Poleg zmage Italije bo morala reprezentanca Srbi- je eno domačo tekmo v kvalifikacijah odigrati pred praznimi tribunami, dobila pa je še eno tekmo pogojno. To pomeni, da bosta 25. marca Srbija in Severna Irska nastopili brez gledalcev, medtem ko si bodo gledalci naslednjo domačo tekmo proti Ferskim otokom smeli ogledati le pod pogojem, če se izgredi ne bodo ponovili. Srbija bo morala ob tem v blagajno Uefe vplačati 120.000 evrov kazni, Zloglasni srbski navijač Ivan Bogdanov, ki je vodil nerede na tekmi Italija - Srbija v Genovi ansa srbski navijači pa vse do konca kvalifikacij za Euro 2012 ne bodo smeli kupovati vstopnic za gostujoče tekme. Uefa je zaradi slabe organizacije kaznovala tudi Italijo in to pogojno z eno tekmo igranja brez gledalcev ter s 100.000 evri denarne kazni. Italija tako zdaj vodi v skupini C z desetimi točkami; druga je Slovenija s sedmimi, sledi pa Estonija s šestimi. Srbija je peta z zgolj štirimi točkami. nogomet Nov spor med NZS in reprezentanti LJUBLJANA - V slovenski nogometni reprezentanci je prišlo do novega spora med predsednikom Nogometne zveze Slovenije (NZS) Ivanom Simičem in reprezentanti. Kot je poročal Pop T V, se je zataknilo pri denarju oziroma pri razdeljevanju obljubljenih nagrad. Slovenski reprezentanti naj bi že po zadnji tekmi na minulem mundialu z Anglijo na letališču skandirali «Simke, lopove!» oziroma «Simič, tat!». Igralci so za čas, ki so ga preživeli na pripravah in nato na svetovnem prvenstvu, želeli nadomestilo v obliki dnevnic. Simič je pojasnil, da je takrat igralcem obljubil 230.000 evrov, igralci sicer pravijo, da gre za 190.000 evrov, a pod pogojem, da reprezentanti v pogovore z NZS ne bodo vpletali Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins) in njegovega predsednika Dejana Stefanovica. odbojka - SP »Azzurre« gladko prvo oviro HAMAMATSU - Na Japonskem se je včeraj začelo žensko svetovno odbojkarsko prvenstvo. Italijanska reprezentanca je v uvodnem srečanju proti Portoriku zmagala s 3:0 (25:20, 25:11, 25:18). Najboljša napadalka je bila s 15 točkami Bosettijeva (letnik 1989), na mreži pa je bila učinkovita tudi blokerka Giolijeva. Danes se bodo »azzurre« pomerile z Nizozemsko. Ostali izidi: skupina A: Pero -Alžirija 3:0, Srbija - Kostarika 3:0, Poljska - Japonska 2:3; skupina C: Nemčija - Kazahstan 3:0, ZDA - Tajska 3:1, Hrvaška - Kuba 3:0; skupina D: Rusija - Dominikanska republika 3:1, Kanada - Koreja 0:3, Turčija - Kitajska 3:1. SPET RONALDINHO - Napadalec italijanskega Milana, brazilski nogometni zvezdnik Ronaldinho, je bil ponovno vpoklican v reprezentanco, ki bo 17. novembra igrala prijateljsko tekmo proti Argentini. KONEC KARIERE - Ruska teniška zvezdnica Jelena Dementjeva je po porazu na sklepnem mastersu v Do-hi objavila konec kariere. Devetind-vajsetletna Rusinja, ki se je vse leto borila s poškodbami, je tako končala 12-letno kariero, v kateri je dvakrat zaigrala tudi v finalu turnirjev za grand slam. NBA - Moštvo Phoenix Suns je v gosteh s 110:94 premagalo Utah Jazz, slovenski reprezentant Goran Dragic pa je v 15 minutah igre vknjižil 11 točk, šest podaj in skok. HOKEJ NA LEDU - Izida lige EBEL: Jesenice - Sapa 3:4, Vienna Capitals - Tilia Olimpija 6:1. nogomet - 9. krog A-lige Vroče bo predvsem v Milanu Derbi kroga Milan-Juventus danes ob 20.45 - Udinese jutri v Bariju - Cassano kaznovan - Rejev Lazio na Siciliji ob uri kosila VODILNI ZA KOSILO - Vodilni Lazio bo stopil na igrišče jutri ob uri kosila, ko bodo znani že vsi rezultati tekmecev: Inter je svojo nalogo opravil že včeraj, medtem ko bosta drevi igrala Milan in Juventus. Lazio odhaja na Sicilijo, kjer bodo Hernanes in soigralci morali dokazati, da se niso slučajno znašli na vrhu lestvice. Palermo je pravi test za ekipo, ki želi dokazati, da upravičeno sodi med boljše v ligi. Zlasti obramba, ki je doslej v osmih tekmah prejela le šest golov, bo pod udarom, saj Palermo razpolaga z odličnimi napadalci. Od Pa-storeja in Iličica predsednik Zamparini zahteva, da je bil bled nastop v Vidmu le črn dan, ki se vsaj kratkoročno ne bo ponovil. Palermo bo moral posebno pozornost nameniti Mauriju, ki se odlično vključuje v napade in je v zadnjih krogih Laziova dodana vrednost. Zadnje tedne sta ravno tako zelo razpoložena tudi srednja napadalca obeh ekip, Floccari za Lazio in Pinilla za Palermo. Med drugim je v tem trenutku Lazio v ospredju zaradi poteze nekaterih igralcev rimskega kluba, ki naj bi se izpisali iz glavnega sindikata nogometašev AIC in snovali ustanovitev novega alternativnega sindikata ANC. To je posledica neprepričljivih odločitev AIC glede nove pogodbe profesionalnih nogometašev. VROČE V MILANU - Tekma med Milanom in Juventusom ima poseben čar tudi takrat, ko ni odločilna za prvo mesto na lestvici. V tem primeru pa si domača enajsterica lahko z zmago zagotovi ravno to: začasni vodilni položaj. V primeru zmage bi Milan vsaj za nekaj ur prehitel Lazio. Dnevi pred tekmo so minili v znamenju afere Krašic. Juventusovega vezista danes na San Siru ne bomo videli na delu, saj je športni sodnik potrdil diskvalifikacijo zaradi hlinjenja prekrška na tekmi v Bologni. Za črnobele bo odsotnost še kako opazna, saj je bil doslej Srb najboljši igralec Juventusa in med najbolj prijetnimi presenečenji A-lige nasploh. Prav zato naj bi Delneri popolnoma spremenil postavo, v kateri bo Del Piero igral kot edini napadalec, za njim pa bo stala četverica nekoliko bolj napadalnih vezistov (Quagliarella-Marchisio-Aquilani-Martinez?). V taboru Milana bosta še počivala Zambrotta in Ronaldinho, Allegri pa ni še odločil, kdo naj bi igral za napadalno dvojico Pato-Ibrahimovic. Trenutno je Robinho v prednosti nad Seedorfom. Seveda je na takih tekmah (žal zlasti oziroma skoraj izključno v Italiji) lahko pomemben faktor tudi sodnik. Derbi v Milanu bo sodil Rocchi iz Firenc, ki je letos sicer opozoril nase zaradi dvojnega opomina in izključitve Coluccija na tekmi med Ceseno in Leccejem, čeprav je prekršek v primeru drugega opomina naredil Japonec Nagatomo. ROMA DANES, UDINESE V BARIJU - Roma nadaljuje z nihajočo igro in posledično spremenljivimi rezultati. Drevi ob 18. uri proti Lecceju vsi pričakujejo Tottijev zadetek. Kapetanu Rome v tem uvodnem delu sezone res ne gre. Ali so to prvi znaki, da se zanj bliža dan, ko bo moral nogometne čevlje le obesiti na klin? Lec-ce, ki z Romo deli društvene barve, to se pravi rumeno in rdečo, stavi na gole Corvie, ki je zrasel prav v mladinskih vrstah Rome. Udinese je v dveh tednih s tremi zmagami popravil negativen začetek sezone in se je že znašel v zlati sredini. Guidolinovi varovanci odhajajo v Apulijo, kjer jih čaka Bari. V domačem taboru se je nekaj zataknilo. Stroj je lani brezhibno deloval, letos pa ima trener Ventura določene težave, ki so tudi posledica uglednih odhodov med poletnim prestopnim rokom. Zlasti obramba brez dvojice Ranocchia-Bonucci zelo trpi, Di Natale pa želi izkoristiti te pomanjkljivosti. FANTANOGOMET - Julio Sergio (Roma) se vrača po prestani poškodbi, Lecce pa ni ravno najbolj zahteven nasprotnik. V obrambo bi lahko z isto motivacijo vključili Juana (ravno tako Roma), ob njega pa postavili še Biavo (Lazio), Aronico (Napoli) in Zapato (Udinese). Za vezno vrsto je Mauri (Lazio) skoraj obvezna izbira, Robinho (Milan) napreduje iz tekme v tekmo, Kone (Brescia) pa je doslej ugodno presenetil. V napadu so tokrat izbire težje. Antenucci (Catania) in Bogdani (Cesena) so le do določene mere tvegana odločitev, alternativi pa sta zgoraj omenjena Pinilla (Palermo) in Floccari (Lazio). Cassano (Sampdoria), zaradi spora z Garronejem, tokrat celo ni bil izbran za tekmo proti Ceseni. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Roma - Lecce 3:1 (1 - 50%, X - 35%, 2 - 15%); (ob 20.45) Milan - Juventus 2:1 (40%, 30%, 30%), jutri (ob 12.30) Palermo - Lazio 1:1 (35%, 35%, 30%), (ob 15.00) Bari - Udinese 1:1 (35%, 30%, 35%), Brescia - Napoli 1:2 (30%, 35%, 35%), Cagliari - Bologna 2:1 (40%, 40%, 20%), Cesena - Sampdoria 1:2 (30%, 35%, 35%), Parma - Chievo 2:1 (35%, 35%, 30%), (ob 20.45) Catania - Fiorentina 1:1 (30%, 35%, 35%). (I.F.) Inter zmagal v Genovi Sinočnji izid: Genova - Inter 0:1 (0:1). Strelec: Mun-tari v 45 (+3). min. koper - Odprli športni kompleks vreden 8,7 milijona € Bonifika dobila sodoben stadion Mogočni reflektorji, ki se jih v večernih urah, seveda če so prižgani, opazi že z avtoceste, so znak, da ima tudi Koper zdaj sodoben stadion. »Koper,« kot je med sinočnjim odprtjem novega nogometnega stadiona ter pomožnega igrišča in atletske steze na Bonifiki dejal župan Mestne občine Koper Boris Popovič (na sliki FPA Primožič), »odpira novo poglavje. Šport je tu doma in prav je, da ima Koper tak stadion. Naše mesto je postalo moderno in sodobno. V zadnjih letih smo veliko zgradili in mesto je povsem spremenilo klavrno podobo, ki jo je imelo prej.« Na otvoritvi so nastopile plesne skupine z Obale, glavni protagonisti pa so bili mladi nogometaši koprskega kluba (ekipo U8 je vodil nogometaš Zarje Gaje Vili Bečaj), ki so se preizkusili pred okrog pet tisoč glavo množico. Koprski športni kompleks je v celoti stal 8,7 milijona evrov. Zgradili so ga v desetih mesecih. Koprski stadion na Bonifiki so v glavnem preuredili in ga posodobili. Staro tribuno so pokrili, ob njej pa so zgradili še novo, s sodobnim tiskovnim središčem. Na stadionu bo odslej prostora za 4221 gledalcev. Ze danes bo na novem in preurejenem koprskem stadionu prva uradna tekma. Ob 20. uri se bosta v okviru prve slovenske lige srečali domači Koper in ljubljanska Olimpija. Ogled tekme je brezplačen. 17. novembra bo v Kopru gostovala Kekova izbrana vrsta. Slovenija se bo v prijateljskem srečanju pomerila z Gruzijo. (jng) / ŠPORT Sobota, 30. oktobra 2010 23 košarka - Kandidatura Slovenije za organizacijo EP 2013 Koper še ni odpisan, Trst pa ima odprta vrata Tako pravi Matej Avanzo, namestnik generalnega sekretarja KZS -»Koprsko vprašanje«- Kaj pravi pravilnik? V zgodbi o evropskem košarkarskem prvenstvu, ki bi ga leta 2013 lahko gostila Slovenija - ta čas je edina kandidatka, potem ko je Italija odstopila od boja za EP - je še veliko odprtih vprašanj. Poleg finančnega - slovenska država naj bi krila le 20 odstotni delež materialnih stroškov - je odprto tudi vprašanje dvoran, kjer naj bi stekla tekmovanja. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) mora namreč seznam še sestaviti. Kot smo že poročali, naj bi prvenstvo gostovale Ljubljana, Maribor, Celje, preostala dva (ne)uradna kandidata pa sta Novo mesto in Ptuj. Prvenstvo bi bilo torej na prvi pogled predvsem domena vzhodne Slovenije, saj med možnimi gostiteljicami ni nobene »zahodne« dvorane. Da seznam gostujočih dvoran sicer še sestavljajo in dopolnjujejo, potrjuje tudi Matej Avanzo, namestnik generalnega sekretarja, direktor članskih reprezentanc, vodja projektov in marketinga pri KZS: »Finalni izbor še nismo dokončno določili. Lahko bi izbrali še pet ali celo sedem dvoran.« Ali bi se torej med kandidate še vedno vključil tudi Koper, kar bi pomenilo med drugim večjo geografsko uravnoteženost? »Seveda, Koper prav gotovo lahko še pride v poštev,« je po telefonu pojasnil Avanzo, utemeljil pa je tudi, zakaj se vsekakor bolj nagibajo, da bi prvenstvo steklo na Ptuju v novi dvorani. »V Ptuju bi namreč zgradili dvorano s 5.000 sedeži - kot zahteva Fiba - z zasebno investicijo, v Kopru pa nasprotno niso pokazali velikega posluha za razširitev dvorane Bonifike. Razlika je tudi v tem, da je na Ptuju kot že rečeno investitor zasebnik, v Kopru pa je lastnik dvorane Mestna Občina (športno dvorano sicer upravlja Bonifika d.o.o., katere večinski lastnik je Mesna Občina Koper, op.a.)« Avanzo se sicer strinja, da bi razširitev koprske Bonifike stala manj kot nova dvorana v Ptuju. Izjavo Avanza, da na Obali ni posluha, pa so zavrnili v Kopru. Predsednik Bonifke d.o.o. in direktor Zavoda za šport Mestne občine Koper Branko Florjanič je pojasnil, da so se z zvezo po prvih pogovorih srečali nazadnje poleti: »Takrat smo pojasnili, da smo po študiji ugotovili, da je možno kapaciteto Bonifike po- Končna odločitev o organizatorju bo znana 5. decembra 2010 na zasedanju izvršnega odbora Fibe Europe v Munchnu, 8. novembra pa bo Slovenijo obiskala tudi posebna ocenjevalna komisija Fibe Europe ansa večati na 4.200 sedežev. Torej nismo rekli, da nočemo, ampak da ne moremo razširiti dvorane do 5.000 sedežev, kot zahteva Fiba.« Seveda je v Kopru zanimanje za gostovanje ene izmed faz EP-ja veliko, možnosti o še večji širitvi dvorane do 5.000 sedežev pa je dodatno otežkočeno zaradi retenzijskega območja ob dvorani. KZS se po poletnih pogovorih v Kopru sicer ni več oglasila, kar pa še ne pomeni, da je Bonifiko že dokončno odpisala. Možno je, da bi Fiba tudi oddala posebna dovoljenja, s katerimi bi omogočila igranje tudi v dvorani, ki ima nekaj manj kot 5.000 sedežev. Kaj pa Trst? Ali so pri KZS že razmišljali, da bi med možne prireditvene prostore vključili tudi tržaški PalaTrieste? »Ne, nismo. Vrat pa nikakor ne zapiramo, možna je tudi ta rešitev. Če ne bo dovolj mest v Sloveniji, bi lahko prišli tudi v Trst, saj smo zdaj skupaj v Evropski uniji in mej ni več,« je odvrnil Avanzo, ki smo mu med drugim povedali, da je tržaški podžupan Lippi za naš dnevnik dejal, da bi Trst rade volje priskočil na pomoč Sloveniji. »Najprej pa je potrebno, da bo država podprla ta projekt.« O tem, ali bo storila, Avanzo ni hotel komentirati, dejal je le: »Upam, da bo država podprla projekt, saj se bomo sicer morali odpovedati kandidaturi.« Najbrž bi gostovanje ene izmed skupin EP-ja v Trstu naletelo na dober odziv, ampak vprašljivo je, ali je po pravilniku Fibe sploh možno, da bi glavni organizator prvenstva premestil eno izmed predtekmovalnih skupin v drugo državo. Preverili smo pravilnik organizacije evropskih prvenstev, ki velja do leta 2011 (dostopa do najnovejšega nismo imeli), kjer je zapisano: »Vse tekme prvenstva bodo igrali na ozemlju države gostiteljice«. Ker pa pravilo vključujejo tudi drugi novejši pravilniki prvenstev, ki jih organizira Fiba, bo najbrž tudi v najnovejšem za EP 2013. Možnost, da bi igrali v drugi državi, skratka ni navedena, ni pa niti zanikana. Kako bodo torej tolmačili pravilo? Končna odločitev Fibe bo znana 5. decembra, 8. novembra pa bo Slovenijo obiskala tudi posebna ocenjevalna komisija Fiba Europe, ki si bo ogledala vse predvidene hotele za namestitve reprezentanc, Fibe Europe, VIP-gostov, medijev, spremljevalnega programa ter vse dvorane, ki kandidirajo za gostitev največjega košarkarskega dogodka v Evropi. Veronika Sossa Domači šport Danes Sobota, 30. oktobra 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.45 v San Daneleju del Friuli, Ul. Udine: Solar - Jadran Qubik DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Roraigrade; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Romans UNDER 14 OPEN - 17.30 v Dolini: Breg - Ardita ODBOJKA ŽESKA C-LIGA - 20.00 v Repnu: Sloga -Pordenone MOŠKA C-LIGA - 19.30 v Štandrežu: Val Imsa - Il Pozzo, 20.30 v Lignanu: Lignano - Sloga Tabor, 20.30 v Vidmu, Benedetti: VBU - Sloga ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kmečka banka - Azzano, 21.00 v Gradežu: Grado - Kontovel MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Prati: Prata - Olympia Ferstyle NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Trevisu: Treviso - Kras Repen DEŽELNI MLADINCJ - 17.30 v Križu: Vesna - San Giovanni; 17.30 v Štandrežu: Juventina - San Luigi ZAČETNIKI 7:7 - 18.00 v Križu: Kras Repen B -Opicina B NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras -Libertas Siena Jutri Nedelja, 31. oktobra 2010 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen Koimpex - Treviso 2009 PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Žavljah: Zaule -Juventina; 14.30 v Martignaccu: Union Martignacco - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Ronchi; 14.30 v Pierisu: Pieris -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Sant'Andrea San Vito; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Piedimonte; 14.30 na Opčinah: Roianese - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen - Zaule; 10.30 v Podgori: Juventina - San Vito al Torre ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 11.00 v San Giovanniju al Natisone: Club Regione FVG - Naš prapor UNDER 18 ŽENSKE - 11.30 v Trstu: Virtus -Kontovel KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: UBC - Jadran ZKB Pojutrišnjem Ponedeljek, 1. novembra 2010 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah: Jadran - Pallacanestro Trieste košarka - V državni C-ligi Jadran Qubik caffè danes v San Danieleju ■ # •• • ■ v«| • • «v v Evforija naj pride iz slaalmce na igrišče Na gostovanju trener Vatovec najbrž brez Tomasinija - San Daniele, ki predvaja hitro igro in ima odlične strelce, bodo skušali zaustaviti z dobro obrambo »Rad bi prenesel evforijo iz sla-čilnic tudi na igrišče,« je pred današnjim nastopom Jadrana Qubik caffe dejal trener Walter Vatovec. Po četrti zaporedni zmagi - Jadran je v prejšnjem krogu premagal Oderzo s kar 45 točkami prednosti - je zadovoljstvo igralcev na višku, delo v telovadnici pa po mnenju trenerja ni zadovoljivo: »Daleč smo od tistega, kar bi morali delati.« Pred šestim krogom pričakuje torej trener resen odnos vseh igralcev na treningih, še posebej pa na tekmi. Danes bo Jadran gostoval pri San Danieleju, ki ima štiri točke. Gostitelj je kot Jadran odigral štiri tekme, enkrat pa je bil že prost: v prvih dveh krogih,je premagal Codroipo in Ve-nezio, neuspešen pa je v zadnjih dveh nastopih: izgubil je proti Oderzu (Jadran je zmagal s kar 45 točkami naskoka), prejšnji teden pa proti Cone-glianu, ki je tako dosegel prvo prvenstveno zmago. »Gre za kvalitetno ekipo, ki računa na doprinos štirih visokih igralcev. Igrajo hitro in se zanašajo na šut,« je današnje nasprotnike predstavil trener Vatovec in napovedal tudi taktiko, s katero bodo skušali vknjižiti peto zaporedno zmago: »Moramo dobro braniti. Nikakor jim ne smemo dopustiti, da se razigrajo.« Med posamezniki izstopajo visoki Drigani (202 cm), Gaspardo (201 cm) Lucio Tomasini kroma in bivši jadranovec Rossi (198 cm), pa še Declara in Bertoluzzi (lani pri Spi-limbergu) ter organizator igre Pella-rini, ki je doslej najboljši strelec ekipe - povprečno zadeva 19 točk na tekmo. Pri Jadranu je sicer še vprašljiv nastop Lucia Tomasinija, ki je v sredo dobil udarec v koleno, ostali pa bi morali biti na razpolago trenerju Va-tovcu. Sodila bosta Daniele Barbagallo Daniele in Nicola Pavan. D-LIGA: Don Bosco - Kontovel 70:54. košarka - Deželna C-liga Bor in Breg »doma« Zanimivo bo v Dolini, kamor prihaja Roraigrande: oboji imajo 6 točk - Bor Radenska proti Romansu Bor Radenska in Breg bosta v petem krogu deželnega prvenstva C-li-ge igrala drevi ob 20.30 pred domačim občinstvom. Derbi kola in prava poslastica se obeta v Dolini, kjer se bosta spoprijela ambiciozna Breg in Roraigrande. Oboji imajo na lestvici 6 točk. Pordenončani so glede na lansko sezono sicer izgubili najbolj izkušena moža Colombisa in Piccina, vendar so dodali odličnega mladinca Varuzzo (play in bek), visokega Američana Coxa in predvsem po dolgi poškodbi spet računajo na odličnega strelca Bellan-co (krilo s preteklostjo tudi v B2-ligi). Ostali stebri so play-maker Gelormi-ni, branilca Bonato in Prince, krilo Pi-vetta ter center Carrer. Skratka, izkušena in spoštovanja vredna postava, ki je Krašovčevi varovanci nikakor ne smejo podcenjevati. V Bregovem taboru je teden minil dokaj mirno, težav s postavo trener nima, v primerjavi z zadnjim nastopom bo predvidoma Semec nadomestil Zerialija. Štefan Samec (Breg) kroma Sodnika na tekmi bosta Della Valle in DAgostino iz Vidma. Od dveh zaporednih domačih nastopov precej pričakujejo tudi v Bo- rovem taboru. Nocoj (sodnika Poles in Sacilotto iz Pordenona) bodo na Prvem maju igrali proti Romansu, prihodnji teden pa proti Fagagni. Tokratni tekmec je novinec v ligi, doslej je tako kot Svetoivančani zbral le eno zmago. Dobro so pokriti pod košema, kjer se uspešno kretata izkušena dvo-metraša: Srb Ilic je postaven center, Carcich, že pri Jadranu, pa krilo z odličnim metom iz razdalje. Na zunanjih položajih pa so nevarni tržaški play-maker, veteran Bevitori, mladi branilec Rigonat, koristni Gennaro in visoki ostrostrelec Cabas. Borov trener Po-povič (prvič bo samostojno lahko vodil tekmo, ker je pridobil dovoljenje košarkarske zveze) bo proti izkušenemu nasprotniku predvidoma razpolagal s kompletno zasedbo, ki se je na pomemben dvoboj pripravljala tudi preko sredinega prijateljskega srečanja s četrtoligašem Santosom. Babich, ki so ga registrirali med tednom, najverjetneje še ne bo igral. 24 sobota' 3o- °ktobra 2010 ŠPORT / nogomet - V okviru jutrišnjega 9. kroga D-lige V Repen prihaja še nepremagani Treviso □ Obvestila Še nepremagani Treviso 2009, ki bo jutri (ob 14.30) gostoval v Repnu, je eden izmed glavnih favoritov za napredovanje v poklicno 2. divizijo. Klub iz Veneta, ki je lani drugič bankrotiral (prvič leta 1993) in nato igral v elitni ligi, je še pred štirimi leti, v sezoni 200506, igral v A-ligi. V vratih je bil slovenski vratar Samir Handanovič. Po koncu lanske sezone se je Treviso uvrstil na sedmo mesto. Nato pa je novi lastnik kluba Renzo Corvezzo iz Cessalta zaprosil zvezo za repasaž v višjo ligo, v katero so bili belo-modri vključeni šele 5. avgusta. Čeprav je Treviso novinec, so moštvo sestavili, da bi že v letošnji sezoni napredovali v višjo ligo. Trener Diego Zanin ima na razpolago zelo izkušeno ekipo. Doslej so zbrali pet zmag in tri neodločene izide. Dosegli so 18 in prejeli le 6 golov. »Zelo solidni so tudi mladi igralci. Informacije o Trevisu sem črpal pri trenerju Sando-naJesola, ki mi je posredoval kar nekaj koristnih napotkov,« nam je povedal novi Krasov trener Marino Kragelj, ki bo jutri opravil krstni nastop na klopi članske ekipe. Pri Trevisu igra tudi slovenski nogometaš Tadej Tomažič (letnik 1987), ki je bil lani soigralec Kra-sovega igralca Tizianija pri mirenski Adrii. Pred tem pa je igral v slovenski prvi ligi (Primorje, Domžale). Najboljša strelca Trevisa sta Ferretti in Perna, ki sta doslej dosegla po štiri zadetke. Pri Krasu so ta teden dobro trenirali. »Koncentrirali smo se predvsem na psihološko plat, brez pretiranih fizičnih obremenitev. Tople vode v nekaj dneh že ne bom odkril. Fantje so pozitivno reagirali na odstavitev trenerja Musolina. Začetno postavo bom izbral v zadnjem trenutku. Ne vem še, ali se bom odločil za izkušeno obrambno postavitev ali pa bom mlajše igralce enakomerno razdelil po več igralnih mestih. Fante sem že opozoril, da bo treba na sredini igrati zelo agresivno, v obrambi pa zelo zbrano,« razmišlja Kragelj, ki jutri ne bo imel na razpolago Božiča. Slovenski nogometaš je že ves teden odsoten zaradi viroze. Na sredinem treningu se je poškodoval Vi-gliani, Sessi pa je diskvalificiran. Na jutrišnji tekmi v Repnu bo sodil sodnik Lorenzo Illuzzi iz Molfette. Krasova igralca Matej Bagon (levo) in Matteo Cipracca (desno) kroma Od jutri začetek vseh tekem ob 14.30 V noči na nedeljo bomo premaknili urine kazalce uro nazaj. S spremembo poletnega v zimski čas se bodo tudi nogometne tekme, od D-lige do 3. amaterske, od jutri začele ob 14.30. S takim urnikom bodo nogometaši v zimskem času igrali vse do 6. februarja, ko se bodo tekme začele ob 15. uri, od 27. marca pa znova ob 16. uri. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 3. do 14. novembra 2010 v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4.nov. od 10.30 do 19.ure, prodaja od sobote 6. do nedelje 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) deželne lige - Kar nekaj zanimivih tekem Večina tokrat v gosteh Juventina gostuje v Žavljah - Sovodenjci doma proti Ronkam - Zarja Gaja proti zadnjeuvrščenemu - Vodstvo Primorja kaznovalo Ferra PROMOCIJSKA LIGA - V osmem krogu promocijske lige bo štandreška Juventina z zelo okrnjeno postavo jutri odpotovala na tržaško gostovanje v Žavlje. Trener Tomizza bo »pogrešal« diskvalifi-ciranega Giannotto ter poškodovane Ra-dovca, Sellana, Stabileja, Colello in bolnega Cadeza. Še dobro, da bo na razpolago Mario Pantuso. Zaule ima deset točk na lestvici. V zadnjem krogu je ekipa iz miljske občine odščipnila točko v Martignaccu (2:2). Sodil bo Savognani iz Maiana. Kriška Vesna bo igrala v Martignaccu (11 točk). »Tokrat bo pela povsem drugačna pesem kot proti Villesseju. Predvsem v obrambi bo treba biti bolj zbrani,« je opozoril trener Andrea Massai. Pri Vesni bosta odsotna poškodovana Leone in Kerpan. Pod vprašajem sta Ronci in Degrassi, ki med tednom zaradi lažjih poškodb nista trenirala. Sodil bo Pordenončan De Pao-li. 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjci bodo gostili ekipo iz Ronk, ki ima štiri točke manj na lestvici (7). Trener Davor Vitulič ne bo imel težav s postavo, saj bo imel na razpolago, če ne bo presenečenj, vse nogometaše. V Sovodnjah bo sodil Tržačan Carlevaris. Podobno velja za Pri-morčevega trenerja Sciarroneja. Treben-sko moštvo bo jutri gostovalo v Pierisu, ki ima deset točk kot Primorec. Rdeče-beli želijo podaljšati pozitivno serijo (pet zaporednih pozitivnih rezultatov, sicer trije zaporedni neodločeno izidi) in se približati vrhu lestvice. Sodil bo Videmčan Burini. Jutrišnji derbi kroga v 1. AL bo dvoboj med prvouvrščeno Isontino in drugim Isonzom. 2. AMATERSKA LIGA - V osmem krogu bodo nogometaši Primorja na »Er-vattiju« gostili Piedimonte. Ekipa iz Pod-gore ima enako število točk na lestvici (10). Rdeče-rumeni imajo tako lepo priložnost, da jih z novo zmago pustijo za petami. Trener Makivič bo imel nekaj težav s postavo, saj bodo odsotni Colasuonno, Paule-tic, Siccardi in Ravalico. Vodstvo prose-škega društva je medtem - kot nam je potrdil predsednik Roberto Zuppin - kaznovalo igralca Ferra, ki je bil na nedeljski tekmi proti Zarji Gaji kriv za neljub dogodek. »Ferro je žalil nasprotnikovega igralca in prav je, da plača. Naprtili smo mu denarno kazen,« nam je povedal Zuppin. K Zarji Gaji (11 točk) prihaja v Bazovico zadnjeuvrščeni Sant'Andrea Marko Kariš in Vili Bečaj (oba Zarja Gaja) ter Omar Zidarich (Primorje) na nedeljskem derbiju pri Briščikih kroma San Vito (2 točki). Zmaga je za rume-no-modre imperativ. Trener Lacala-mita ne bo imel na razpolago diskva-lificiranega vratarja Jaša Grgiča in poškodovanega Mihelčiča. Pod vprašajem je tudi nastop Gorana Križ-mančiča. Brežani, brez diskvalificira-nega Fazia, bodo na Opčinah igrali proti Roianeseju, ki ima točko več (7) kot ekipa iz dolinske občine. Macor- jevi varovanci imajo lepo priložnost, da črno-bele tudi prehitijo. 3. AMATERSKA LIGA - Mladost (11 točk) bo v Tržiču gostovala pri Romani (9), pri kateri igra kar nekaj nekdanjih igralcev doberdobskega društva (Galiano, E. Zorzin in Salapete). Pri Mladosti je spisek poškodovanih kar dolg: Kobal, Černe, Ribezzi, Ruggero in Radetič. Kljub temu bodo skušali rdeče-modri odnesti domov vsaj točko. odbojka - Deželne lige Moški večinoma na gostovanjih Doma bo igral le Val Imsa, ki se bo pomeril z ekipo II Pozzo/Remanzacco - Ženske: Sloga in Bor Kmečka banka doma, Kontovel v Gradežu Najbolj zanimivo bo najbrž srečanje v Štandreu (ob 19.30) med Valom Imso in Il Pozzom/Remanzac kroma V tretjem krogu deželnih odbojkarskih lig bo na igrišče stopilo osem naših predstavnikov, saj je Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje prosta, prvič letos pa ne bo nobenega derbija. Zelo zanimiva bi lahko bila ta teden tekma skupine B moške C-lige v Štandrežu, kjer se bosta pomerila Val Imsa in Il Pozzo/Remanzacco, ki ima v svojih vrstah več izkušenih in odličnih igralcev. Valovci imajo letos na papirju boljšo ekipo kot lani, a še niso maksimalno uigrani, tako da v prvih dveh krogih niso izkoristili celotnega svojega potenciala. Upajmo, da jim bo to uspelo danes, ko bodo morali gotovo igrati dobro, če hočejo streti odpor svojih nasprotnikov. Il Pozzo/Re-manzacco ima sicer trenutno na lestvici le točko, a je odigral doslej samo eno tekmo in tesno izgubil proti Tržičanom. V isti skupini bodo mladi slogaši igrali v gosteh pri VBU, ki bi moral biti letos zanesljivo med favoriti za napredovanje. Peterlinove varovance čaka torej še eno zelo zahtevno srečanje, na katerem bodo zelo težko prišli do točk, prepričani pa smo, da tudi tokrat ne bodo vnaprej vrgli puške v koruzo. V istem prvenstvu, a v skupini A, čaka Slogo Tabor Televita gostovanje v Lignanu. Domačini so v ligi novinci, a so že osvojili štiri točke in so verjetno med boljšimi v skupini. Kljub temu naši ekipi ne bi smeli povzročati pretiranih težav. Battistijevi varovanci pa bodo morali seveda igrati zbrano kot na prejšnjih tekmah. V ženski C-ligi se bodo slogašice doma pomerile z odbojkaricami iz Pordenona, ki so doslej zbrale le točko, a so odigrale le srečanje proti Libertasu in ga izgubile po tie-breaku. Por-denone Volley je bil že lani dobra ekipa, med nevarnejšimi bi moral biti tudi letos. Pri Slogi bodo tokrat na vrsti, da se izkažejo mlajše od-bojkarice, saj trener Maver ne bo mogel računati na doprinos Gantarjeve. V moški D-ligi bo Olympia Ferstyle ta teden gostovala v Prati, kjer bo skušala še tretjič zapored osvojiti vse tri razpoložljive točke. Mladi Jerončičevi varovanci so se v prvenstvo podali z visokimi ambicijami in si torej ne morejo privoščiti spodrsljajev, saj si želijo čim prej zagotoviti mesto v skupini za napredovanje. Naš drugi predstavnik v tem prvenstvu, Naš prapor, pa bo srečanje tretjega kroga odigral jutri zjutraj, ko se bo pomeril s selekcijo perspektivnih mladih odbojkarjev iz naše dežele, ki ji po reorganizaciji prvenstev pripada mesto v moški D-ligi. Brici imajo tako priložnost za novo zmago, saj so njihovi nasprotniki še zelo neizkušeni. V ženski D-ligi bo pred domačim občinstvom igral Bor Kmečka banka, ki bo gostil prvouvrščeni in letos okrepljeni Azzano X, ki je v prvih dveh krogih nepričakovano premagal Kontovel in Blu Volley. Borovke čaka očitno spet zahtevna tekma, svoje nasprotnice pa lahko presenetijo le z zbrano in konstantno igro, kar še zlasti velja za sprejem servisa. Kontovelke pa bodo gostovale v Grade-žu. Domačinke so tik pred prvenstvom prevzele mesto ekipe iz Tolmeča, v prvih dveh krogih pa so že osvojile štiri točke. Brez težav so premagale Villesse, ki bi moral biti najslabši v skupini, točko pa so odščipnile tudi Maja-neseju, ki je prejšnji teden premagal našo ekipo. Kontovel, ki je trenutno še brez točk, bo tokrat prvič nastopil v popolni postavi in torej odločno cilja na zmago. (T.G.) / SVET Sobota, 30. oktobra 2010 25 evropska unija - Predsednik Evropskega sveta zadovoljen z zasedanjem v Bruslju Van Rompuy: Vrh zapečatil formalen pakt za okrepitev evra Nemško-francoska linija v glavnem prodrla - Evropski voditelji pozvali k izogibanju valutnim trenjem BRUSELJ - Vrh Evropske unije je po prepričanju stalnega predsednika unije Hermana Van Rompuya včeraj sprejel pomembne odločitve za krepitev evra in zapečatil formalen pakt za okrepitev skupne evropske valute. Kot pravi Belgijec na čelu Evropskega sveta, gre za eno najpomembnejših odločitev v zadnjih mesecih. Voditelji držav in vlad Evropske unije so soglasno podprli vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti območja evra in Van Rompuya pozvali, naj v posvetovanju z državami članicami preuči vzpostavitev takega mehanizma in potrebne omejene spremembe Lizbonske pogodbe, pri čemer naj te ne bi spreminjale določil pogodbe, ki izključujejo načelo finančnega reševanja članic evrskega območja v težavah. Vrh unije je tudi pozdravil namero Evropske komisije, da v tesnem sodelovanju z Van Rompuyem pripravi splošne okvire takšnega stalnega mehanizma in pri tem upošteva vlogo Mednarodnega denarnega sklada, zasebnega sektorja in zelo strogo pogojenost tovrstnih programov. Tako Van Rompuy kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta na novinarski konferenci po koncu vrha jasno povedala, da gre šele za okviren dogovor, zato podrobnosti o mehanizmu nista mogla pojasniti. Voditelji so se sicer v izogib vnovičnim težavam pri ratifikaciji po državah članicah, zaradi katerih se je sprejemanje Lizbonske pogodbe močno zavleklo, zavzeli za poenostavljen sistem spreminjanja pogodbe, po katerem naj bi zadostovala soglasna pritrditev voditeljev držav in vlad, a to vprašanje še ni dokončno rešeno. Voditelji bodo o tem vprašanju zopet govorili na decembrskem vrhu Evropske unije s ciljem, da sprejmejo končno odločitev o okviru za krizni mehanizem in potrebnih spremembah Lizbonske pogodbe, tako da bi bile te lahko potrjene do sredine 2013. Obenem naj bi Van Rompuy nato, brez navedenih časovnih rokov, preučil vprašanje pravice sodelovanja držav evrskega območja pri odločanju držav članic območja evra glede gospodarske in denarne unije v primeru resnih groženj stabilnosti območja evra kot celote. Gre za kompromis, ki vsaj nekoliko zadostuje prvotni želji Nemčije in tudi Francije po preučitvi možnosti odvzema glasovalnih pravic. Van Rompuy po koncu vrha ni želel komentirati, zakaj so voditelji na koncu sprejeli takšno besedilo. Besedilo je po njegovem jasno in napovedal je, da bo vprašanje preučil in o njem poročal, a ne decembra. Večina voditeljev je sicer po koncu vrha trdila, da je vprašanje odvzema glasovalnih pravic s takšno izbiro besed dejansko mrtvo, le nemška kanclerka Angela Merkel meni, da zamisel še ni mrtva. Tudi Barroso je danes po koncu vrha povedal, da je kratkoročno vprašanje odvzema glasovalnih pravic umaknjeno z mize. Voditelji držav in vlad EU so poleg tega včeraj v Bruslju izpostavili potrebo po izogibanju vsem oblikam protekcionizma in ukrepom, katerih cilj bi bil z zniževanjem menjalnega tečaja nacionalnih valut kratkoročno okrepiti konkurenčnost gospodarstva. Voditelji so se zavzeli tudi za odpravo globalnih gospodarskih nesorazmerij. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy Kot je po koncu dvodnevnega vrha sede-mindvajseterice povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, globalna gospodarska in valutna nesorazmerja vplivajo na obete glede rasti in brezposelnosti v EU. Tako Van Rompuy kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta zatrdila, da sta s strani voditeljev dobila močan mandat za zasedanje voditeljev držav in vlad skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) in da bosta skupaj z voditelji držav članic EU, ki so članice skupine, zastopala enotno evropsko stališče. Voditelji so včeraj sicer potrdili skupno pismo Van Rompuya in Barrosa, ki opredeljuje elemente skupnega stališča EU za vrh G20, ki bo čez dva tedna v južnokorejski prestolnici Seul. V njem se zavzemata, da bi menjalni tečaji odražali gospodarske temelje v posameznih državah ali skupinah držav, zato bi moral vrh G20 potrditi sklep z zasedanja finančnih ministrov skupine minuli konec tedna v Gyeongjuju. Voditelji Evropske unije so naposled v pričakovanju podnebne konference v Cancunu potrdili pogojno pripravljenost unije na drugo ciljno obdobje v okviru Kjotskega protokola. Unija je o tem pripravljena premisliti, če bi bil to del širšega dogovora, med drugim tudi o morebitnem svetovnem okviru, ki bi zadeval vse gospodarske velesile. Voditelji so v sklepih poudarili, da je napredek v boju proti podnebnim spremembam čedalje nuj-nejši, zato je pomembno, da konferenca v Cancunu postane pomemben mejnik in na podlagi Kjotske-ga protokola utre pot h globalnemu, celovitemu in pravno zavezujočemu okviru, ki bo vključeval politične smernice iz koebenhavnskega dogovora. (STA) kosovo - Rasmussen Nato namerava prepoloviti število vojakov BRUSELJ - Zveza Nato bo število pripadnikov v svoji misiji na Kosovu (Kfor) v prihodnjih mesecih postopoma zmanjšala za polovico, in sicer s skoraj 10.000 na 5000, je včeraj sporočil generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Kot razlog za zmanjšanje števila vojakov je navedel napredek na Kosovu. Varnostne razmere na Kosovu se po navedbah generalnega sekretarja Nata izboljšujejo, kar je pozitiven znak tako za Kosovo kot tudi za celotno regijo. Rasmussen je v sporočilu za javnost še poudaril, da so kosovske institucije vse bolj sposobne same sprejemati odgovornost za zagotavljanje varnosti. "Kfor se bo še naprej sposoben hitro in učinkovito odzvati kjerkoli in kadarkoli bo to potrebno. Misija Kfor, ki na Kosovu zagotavlja varno okolje, ostaja nespremenjena," je še zatrdil Rasmussen. To je novo večje zmanjšanje zavezniških sil na Kosovu letos. Že v začetku leta se je namreč število pripadnikov v silah Kfor zmanjšalo s 15.000 na 10.000. V misiji na Kosovu trenutno sodeluje tudi 321 slovenskih vojakov. Ti so med drugim pristojni za vzdrževanje varnega in stabilnega okolja, zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem, izvajanje nadzora na komunikacijah in nadzornih točkah, varovanje objektov posebnega pomena ter izvajanje projektov ci-vilno-vojaškega sodelovanja. (STA) Iran pristal na pogajanja o jedrskem programu BRUSELJ - Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je sporočila, da je Iran načeloma pristal na obnovo pogajanj o njegovem spornem jedrskem programu. Kot je pojasnila, je prejela pismo glavnega iranskega jedrskega pogajalca Saeda Džalilija, v katerem slednji izraža pripravljenost za dogovor o času in kraju pogajanj po 10. novembru. Ashtonova je posrednica šesterice držav pri vprašanju iranskega jedrskega vprašanja. Šesterica velesil, ki jo tvori pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) in Nemčija, se je na pogajanjih z Iranom nazadnje sešla oktobra lani. Visoka predstavnica unije je pred dnevi predlagala, da bi novo srečanje potekalo sredi novembra na Dunaju. Včerajšnje pismo iz Irana pa je Ashtonova ocenila kot "zelo pomemben razvoj dogodkov". Sedaj so z iransko stranjo v stiku in bodo skušali doseči dogovor o kraju in času srečanja, je v Bruslju po poročanju tujih tiskovnih agencij še povedala Ashtonova. VS ZN je proti Iranu zaradi njegovega programa bogatenja urana sprejel že štiri svežnje sankcij. Zahodne države sumijo, da želi Iran s tem programom priti do jedrskega orožja, kar pa v Teheranu vztrajno zanikajo in trdijo, da je njegov cilj zgolj miroljubno pridobivanje jedrske energije. Medvedjev skoraj tako priljubljen kot Putin MOSKVA - Najnovejša javnom-nenjska raziskava v Rusiji je pokazala, da je odstotek ljudi, ki podpirajo predsednika Dmitrija Med-vedjeva skoraj enak odstotku tistih, ki podpirajo premiera Vladimirja Putina. Ta še vedno velja za vplivnejšega voditelja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Raziskavo je med 1600 Rusi izvedla ugledna organizacija Levada Center, njeni rezultati pa kažejo, da Medvedjeva podpira 76 odstotkov vprašanih, kar je le odstotek manj od tistih, ki podpirajo Putina. Razlika med priljubljenostjo obeh politikov je najmanjša, odkar izvajajo mesečno raziskavo, večino letošnjega leta pa ni bila večja od 3,4 odstotne točke. Ruski časnik Vedomosti je v petek objavil pogovor s sociologom v Levada Centru Aleksejem Graždan-kinom, ki je kot možne razloge za Medvedjevo visoko priljubljenost med drugim navedel odpustitev moskovskega župana in prizadevanja za reformo policije, še poroča AP. (STA) terorizem - Sumljive pošiljke tudi na drugih dveh letalih V Londonu bombni preplah na ameriškem tovornem letalu WASHINGTON - Na ameriškem tovornem letalu, ki je letelo iz Jemna v Chicago in opravilo vmesni postanek v Londonu, so včeraj odkrili domnevno bombo, vendar je bil test za eksploziv kasneje negativen, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na ameriško televizijsko mrežo CNN. Ameriško tovorno letalo poštne družbe UPS je na poti iz Jemna v Chicago opravilo vmesni postanek v Londonu, tam pa so našli sumljiv paket. Preplah se je kasneje izkazal za lažnega, saj v paketu niso našli sledi eksploziva. Zaradi bombne grožnje so preiskali tudi dve drugi letali na letališčih v Philadelphii in Newarku v ameriški zvezni državi New Jersey ter tovornjak družbe UPS v New Yor-ku, še poroča AFP. Sumljivi paket so odkrili tudi na tovornem letalu na letališču v Dubaju. Tudi to letalo je bilo na poti iz Jemna v ZDA. Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, so dogodke obravnavali kot "morebitno teroristično grožnjo", o dogajanju pa so seznanili tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. Ameriški preiskovalni urad FBI je medtem sporočil, da naj bi bili obe sumljivi pošiljki, ki so jih zaplenili na transportnih letalih za ZDA, naslovljeni na verske ustanove v Chicago, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po poročanju CNN naj bi bila ena od pošiljk naslovljena na judovsko sinagogo v Chicagu. (STA) libanon - Nova politična kriza Hezbolah zahteva bojkot preiskave ZN BEJRUT - Vodja libanonskega ši-itskega gibanja Hezbolah šejk Hasan Nasralah je v četrtek Libanonce pozval, naj ne sodelujejo s preiskovalci posebnega sodišča Združenih narodov, ki preiskujejo umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja leta 2005. Ta poziv je v Libanonu zanetil novo krizo, ZN pa so posvarili pred "izjemno nevarnimi" razmerami. Nasralah je v četrtek državljane in politike v Libanonu tudi posvaril, da bo sodelovanje v preiskavi ZN razumel enako, kot da bi šlo za napad na Hez-bolah. S temi izjavami se je še bolj oddaljil od prozahodnega sunitskega premiera Saada Haririja, ki je sicer tudi sin leta 2005 v atentatu ubitega Ra-fika Haririja in ki vztraja pri preiskavi. V uradu libanonskega premiera so včeraj v odzivu na poziv Na-sralaha dali vedeti, da je posebno sodišče ZN za Libanon ustanovljeno in da tu ni koraka nazaj. "Libanonska ustava določa, da mora Libanon spo- štovati vse dogovore mednarodne veljavnosti," so dodali. Oglasil se je tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je pozval h koncu ustrahovanja ljudi, ki sodelujejo v mednarodni preiskavi Haririjevega umora. Haririjeva stranka ima v parlamentu večino, v njegovi vladi pa sodelujeta tudi dva ministra iz vrst Hezbolaha. To vlado so oblikovali le mukoma, zaradi Haririjevega poziva pa so se v državi že pojavili strahovi, da bo razpadla. Hariri je poziv k nesodelovanju s sodiščem ZN podal, potem ko je že večkrat izjavil, da bo to sodišče po njegovem mnenju prav Hezbolah obtožilo vpletenosti v umor Haririja. Pri tem je tudi grozil, da bo to imelo posledice, ki pa jih ni podrobneje obrazložil. Da bo sodišče zaradi vpletenosti v umor izdalo zaporne naloge za člane proi-ranskega Hezbolaha, so v zadnjih mesecih, sklicujoč še na nepotrjene informacije, poročali tudi mediji. (STA) 26 Sobota, B0. oktobra 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 1GG LETI Edinost poroča v teh dneh o visokem številu otrok v škedenjskem vrtcu. »Menda noben otroški vrtec širom Slovenije ne šteje letos toliko dece, kolikor slovenski otroški vrtec v Škednju. Vpisanih je dvesto trinajst gojencev in gojenk. In ako si predstavljamo, da so ti otroci radi pomanjkanja prostorov vsi v eni sobani, si lahko predočujemo, kako vse mrgoli pred vrtnarico. Odbor škedenjske podružnice se je s prošnjo obrnil do centralne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za otvoritev še dveh, ali za prvo silo vsaj še ene učilnice. Naša šolska družba je obljubila svojo pomoč; ali, ker je ona sama preobložena z vsakojakimi podporami in ne utegne v popolni meri zadostiti goriomenjeni prošnji, obeta izplačevati vsaj primerno najemnino onemu, ki bi dozidal potrebne prostore v svrho otroškega zavetišča. To nalogo obeta izvršiti ugledno Gospodarsko društvo v Škednju, da-si ono samo ne poseduje kakega primernega fonda. Ker je torej Gospodarsko društvo to- liko požrtvovalno, jej na tem mestu zaprosimo, da nam tudi preje ko možno in v najkrajšem času dozida primerne šolske lokale. Ob tej priliki izražam željo, naj se kakor število gojencev, pomnoži tudi število podružničnih letnih udov in udinj. Ne samo oni, ki imajo otroke, ampak vsi, možje in žene, mladeniči in dekleta, katerim je kaj na tem, da naših otrok ne zamori Lega, naj žrtvujejo po dve kroni letno. -Stroški podružnični se večajo z vsakim dnem. Zakaj je letos tolika gnječa v otroškem vrtcu? Samo zato ker je podružnica odločila dajati kosilce najodda-ljenejšim in onim otrokom, katerih stariši so po ves dan odsotni. Skoro vseh tistih otročičev, ki letos dobivajo hrano, so bili lani v Legi. Tisti so torej rešeni! In rešenih bi bilo sicer lahko mnogo več. Toda temu so pač krivi neki stariši sami, ki so še toli nezavedni ter so italijanski vrtnarici, ki jih je osebno prišla ma-mit na dom, prepustili svoje otroke, namesto da bi jej odločno pokazali svoje narodno prepričanje. ta teden primorski dnevnik pred sg leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je podrobno opisal krstno razstavo mladega slovenskega slikarja Klavdija Palčiča. »Doslej smo imeli v Trstu priliko videti le dve Palči-čevi sliki na lanski skupni božično-novoletni razstavi v občinski galeriji; poleg tega pa je bil še nekaj pokazal na skupni razstavi v Ljubljani. A to je bilo vsekakor še premalo, da bi mogli o njihovem ustvarite-lju izreči kako utemeljeno sodbo. Razstavljene slike in grafike so plod Palčičevega dela zadnjih dveh let. Iz pripovedovanja smo izvedeli, da je mladi slikar doma od Sv. Marije Magdalene v Trstu, kjer je bil rojen (rodbina je pravzaprav po izvoru iz Istre), študent tržaške tehnične fakultete, ki se je že od rane mladosti vedno z veseljem ukvarjal z risanjem, posebno s slikanjem krajine, tudi z oljem. To je skoro ista, lepa, valovita pokrajina dolinskega Brega, ki je navdihovala Lukežiča, Godino in včasih tudi Cesarja. V srednji šoli pa je nanj vplival Nestor naših tržaških slikarjev, A. Černigoj, njegov profesor risanja. Očitno je odtod prvi vpliv, ki ga je usmeril v sodobno, fantazijsko ustvarjalno pojmovanje. Vendar ne moremo reči, da je nanj v večji meri stilno vplival. Po prvih dveh starejših slikah, po stiliziranih, poenostavljenih drevesih, pri Borih, z zelo krepkimi, ekspresionistično živimi barvami je prej opazen morda kak Perizzijev vpliv. Enako tudi še pri zanimivih Jamborih in mrežah, ki so pa še bolj poenostavljene, ter so že prehod k še bolj stiliziranim pred-metnostim, ki postajajo vedno bolj, v različnih obdelavah, le pretveza za skoro čisto oblikovano ustvarjanje, z odgovarjajočimi barvnimi harmonijami. Za ta postopni razvoj k vedno večjemu poenostavljenju in vedno bolj skoro geometričnemu stiliziranju oblik mu dobro služijo iste predmetnosti v različnih obdelavah: dreves, rib, mrež, prizorov ob pomolih ... Pripomnimo še, da je razstava v gornji, res okusni in za razstave primerni dvorani na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu.« FILMI PO TV Nedelja, 31. oktobra, La 7, ob 13.55 La valigia dei sogni Tognazzi: Ritratto di mio padre Režija: Maria Sole Tognazzi Premiero je dokumentarec doživel pred nekaj dnevi na rimskem filmskem festivalu. Zgodba pa je v bistvu sestavljena iz spominov in anekdot družine Tognazzi. Najmlajša hčerka velikega italijanskega igralca in tudi režiserja je namreč izbrskala vrsto družinskih filmov, s pomočjo katerih se je želela spomniti očeta, hkrati pa tudi omogočiti občinstvu, da spozna njegovo najbolj osebno plat. Nedelja, 31. oktobra, Rete 4, ob 01.35 La dolce vita Režija: Federico Fellini Igrajo: Marcello Mastroianni, Anita Ekberg in Anouk Aimée Anita Ekberg, ki namaka svoje postavno telo v enem najznamenitejših vodometov, Fontani di Trevi; Marcello Mastroianni, ki s svojim fotoaparatom ovekoveči ulico in hkrati obdobje, ki je zaznamovalo italijanski povojni preporod in neponovljivi trenutek italijanske filmske zgodovine. Četudi ima Fellinijev film že več kot 40 let, velja še vedno za enega najbolj poznanih italijanskih celovečercev. Njegovo dogajanje je postavljeno na rimsko Ulico Veneto, kjer se odvija mondeno mestno življenje. V vlogi protagonista, novinarja, ki se je prisilno odrekel pisateljskemu poklicu, nastopa Mastroianni. Torek, 2. novembra, Rete 4, ob 23.55 Il macellaio Režija: Aurelio Grimaldi Igrajo: Alba Parietti, Miki Manojlovic in Giulio Base Manojloviceve želje, da bi z Grimaldijevim celo-večercem iz leta 1998 uspel prodreti tudi na italijansko filmsko sceno, so se takoj po predstavitvi filma docela izjalovile. Nekaj kasneje ga je sicer izbral v delu Voci režiser Franco Giraldi, drugih ponudb pa ni nikdar prejel. Najbrž tudi zato, ker ni niti njegov talent uspel premagati po- manjkljivosti takega filmskega dela, v katerem se v bistvu pripoveduje o absurdni sicilski ljubezenski zgodbi- ot> od- KZ^/ik a w^S hodu moža, ki se udeležuje glasbene turneje, ostane očarljiva pa-lermska galeristka sama doma. Ker ji ravno takrat zdravnik ugotovi hudo anemijo in ji predpiše zajetno dozo surovega mesa, spozna zapeljivega in šarmantnega mesarja. Z njim se seveda zaplete v absurdno ljubezensko zgodbo. Četrtek, 4. novembra, Rete 4, ob 23.5 La malaeducacion Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Gael Garcia Bernal in Fele Martinez Madrid, 1980. Uspešen filmski režiser Enrique Goded, ki ne skriva svoje homoseksualne usmerjenosti, išče temo za svoj novi film. V njegovo pisarno vstopi bradati Ignacio, ki je v šestdesetih letih z Enriquom obiskoval katoliški internat. Moža se nista videla petnajst let, Ignacio z umetniškim imenom Angel je medtem postal igralec. S seboj je prinesel scenarij o njunem odraščanju v katoliškem internatu, prvih erotičnih stikih in težavah s pedofilskim učiteljem Manolom. Enrique je nad scenarijem navdušen, odloči se, da ga bo posnel. Težave nastanejo, ko Ignacio izrazi željo, da bi odigral vlogo transvestita. Četrtek, 4. novembra, Rete 4, ob 23.55 Regole d'onore Režija: William Friedkin Igrajo: Tommy Lee Jones, Samuel L. Jackson William Friedkin je s svojim celovečercem uspel še enkrat zadeti v črno in povzročiti vrsto polemik. S svojim tretjim očesom je ovekove-čil dokaj nasilno zgodbo polkovnika ameriške vojske Terryja Childersa, ki so ga obtožili umora osemdesetih oseb v Jemenu. V akciji, v sklopu katere je Childers rešil ameriškega veleposlanika, je namreč umoril skupino nedolžnih protestnikov, med katerimi pa so se po njegovem, neutemeljenem mnenju skrivali tudi morebitni morilci ameriškega ambasadorja. (Iga) NAŠA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO DVOJNOST, PODVO-JENOST NAJVIŠJE BOŽANSTVO PRI STARIH EGIPČANIH ŠPORTNA DISCIPLINA PLEM. DRUŽINA IZ GENOVE VESOLJEC ITALIJANSKA PESNICA NEGRI ATLET NAJDALJŠE TEKAŠKE DISCIPLINE LEONARD (KRAJŠE) FR. PISATELJ (CLAUDE) NAŠ DUHOVNIK (BOGOMIL) GLAVNO MESTO KUBE DANSKI OTOK STADION V BUDIMPEŠTI PREBIVALKA ODISEJEVEGA OTOKA SPLET ŽENSKIH LAS PRVA NEZNANKAV MATEMATIKI MESTO VARGENTINI FR. TENISAČ (YANNICK) MIHA ARIH IME PREBIVALCA PO KRAJU MANJŠE GIBANJE ZRAKA IT. PISATELJICA FALLACI KRILATI DEČKI ARABSKI ŽREBEC NOGOMETNI KLUB TEMELJ, BAZA OTIS REDDING PREDSTOJNIK SAMOSTANA MESTO V FRANCIJI IN BELGIJI NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA V SLOVENIJI NATHALIE DELON RICHARD GERE RICCARDO ILLY RIMSKA BOGINJA JEZE immikji TEHNIKA ZA PLASTIČNI FILM DR2AVNA BLAGAJNA JAZ, TI, ... NEKD. IZRAEL. PREMIERKA PALAČA NA DNU ORGANIZACIJA FRANCOSKEGA GENERALA SALANA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK REKA V NEMČIJI NIKOLA TESLA SLOVENSKI PESNIK TAUFER NEKDANJE IME STALINGRADA Čas starih GRKOV IN RIMLJANOV JAZONOVA LADJA KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ OZEK KONEC POLOTOKA KNEŽJI NASLOV V ETIOPIJI 1 2 3 4 S 6 7 8 9 ■ ■ 10 ■ 11 12 13 14 15 ■ 16 17 18 SLOVARČEK - ALS = otok v Malem Beltu, Danska • ANET = švicarsko - francoski pisatelj • LENS = kraj v Franciji in Belgiji • OAS = organizacija francoskega generala Raoula Salana VODORAVNO: 1. naš odbojkar, azzurro Černic; 6. italijanski politik (Giuliano); 7. francoski filmski igralec (Alain); 8. mestece v Ital ij i, ob jezeru Maggiore; 9. irski brinovec; 10. začetnici ruskega pisatelja in dramatika Čehova; 11. višina na vrhu; 13. posebej opremljen poslovni prostor; 15. plemiški naslov v zahodnoevropskih deželah; 16. skok pri umetnostnem kotalkanju; 17. palica, fižolovka, količ za trto. NAVPIČNO: 1. afriška otoška država z glavnim mestom Antananarivo; 2. prebivalka Washingtona in Los Angelesa; 3. ostanek kart pri razdelitvi ali žabica pri loku godal; 4. eden najbolj znanih angleških kolidžev; 5. biblijski prerok; 11. pentlja iz niti, vrvi, vlaken ali nav-tična dolžinska mera, 1852 m; 12. najpogostejši veznik; 14. sijaj; 17. kemijski znak za lantan. (lako) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 31. oktobra 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Gremo skupaj 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 6.30 10.00 10.50 11.05 11.00 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.35 21.25 23.35 0.15 1.15 Aktualno: Euronews Variete: Da da da in musica Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. Aktualno: Settegiorni Aktualno: ApriRai Vremenska napoved Aktualno: Speciale A sua immagi-ne - Incontro del Papa con Azione Cattolica Variete: La prova del cuoco Dnevnik Aktualno: Easy driver Aktualno: Lineablu Dok.: Dreams road 2010 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dok. odd.: Passaggio a Nord Ovest Kviz: L'eredita Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti Nan.: Don Matteo 7 Dok.: Memorie dal bianco e nero Aktualno: Cinematografo (v. G. Marzullo) Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 18.05, 2.05 Talent: Extra Factor 6.30 Šport: Pit Lane 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 9.00 Nan.: Karku 9.30 Nan.: Unfabulous 9.50 Nan.: The Naked Brothers Band 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the pops 2010 15.30 Nan.: Life unexpected 16.50 Variete: Stracult pillole 17.10 Variete: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.25 Nan.: La grande vallata 8.20 Film: In fuga a quattro zampe (pust., ZDA, '92, i. R. Hays) 9.40 Nan.: L'ispettore Derrick 10.30 Glasb.: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr - Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik - Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.25 Aktualno: Rai educational - Art news 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Nan.: La 25a ora 17.45 Športne vesti 18.10 Šport: 90° Minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: E se domani 23.20 Dnevnik, sledi Deželni dnevnik 23.40 Proza: Che fine ha fatto il mio io? 0.50 Dnevnik 1.00 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo 1.15 Aktualno: Tg3 Sabato notte 1.30 Aktualno: Il cartellone di Palco e retropalco 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Carabinieri 6 11.00 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Popoldanski Forum 15.15 Film: Perry Mason: Partitura mortale (krim., ZDA '89, i. R. Burr) 15.50 0.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Nan.: Monk 18.00 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.15 Film: Codice d'onore (dram., ZDA, '92, r. R. Reiner, i. T. Cruise, J. Nicholson, D. Moore) 0.00 Film: The Tracker (akc., ZDA, '00, r. J. Schechter, i. C. V. Dien) 1.40 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.30 Aktualno: Superpartes 10.30 Film: Due candidati per una poltrona (kom., ZDA, '04, r. D. Petrie, i. G. Hackman) 11.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.05 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Aktualno: Nonsolomoda 25 e ol-tre... 1.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.10 6.45 10.45 11.05 11.55 12.25 13.30 13.55 15.05 16.10 18.30 19.00 19.35 21.25 22.55 23.35 0.45 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 19.00 Risanke Aktualno: Cotto e mangiato Aktualno: Tv Moda Nan.: Samantha chi? Dnevnik in športne vesti Šport: Grand Prix Moto Motociklizem: VN Portugalske, vaje 17.05, 20.20, 22.05, 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Finn - Un amico al guinzaglio (kom., Kan., '08, i. A. Gasteyer) Dnevnik in vremenska napoved Risanke: Scooby-Doo Film: Balto (risanka, r. S. Wells) Film: Garfield 2 (kom., ZDA, '06, r. T. Hill, i. B. Meyer) Film: Happy feet (risanka, ZDA, '06, r. G. Miller) Risanke: Simpsonovi Šport: Studio sport XXL 8.05 9.00 9.30 10.30 11.50 12.55 13.10 14.00 14.15 15.50 16.55 19.00 20.00 20.05 20.30 21.00 22.35 22.50 23.35 Rotocalco Adnkronos Aktualno: Aria di casa Nad.: Betty La Fea Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana Dok.: Captain Cook Cruises: Nel- le isole Fjij Variete: Archeologie Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Il Rossetti Dok.: Borgo Italia Aktualno: Hard Trek Risanke Aktualno: 1 x 2 - Aperitivo Bianco e Nero Športne vesti Campagna amica Deželni dnevnik Film: Appuntamento a sorpresa -Duty Dating (kom., ZDA '02, i. L. Sinclair) Aktualno: Musica, che passione! Aktualno: Antiche ville del FVG Film: Al di la del fiume (kom., '93, r. B. Brown, i. R. Beltran) LA 6.00 7.00 7.30 10.00 10.55 12.30 13.55 16.00 17.05 19.00 20.30 21.30 23.40 0.40 1.25 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik Aktualno: Bookstore Film: Noi siamo due evasi (kom., It., '59, i. U. Tognazzi) Aktualno: Life Film: Il federale (kom., It., '61, i. U. Tognazzi) Nan.: I Magnifici sette Film: Little Nicky - Un diavolo a Manhattan (kom., ZDA, '00, i. A. Sandler) Resničnostni show: Chef per un giorno Aktualno: In Onda Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Talk show: Victor Victoria - Senza filtro Aktualno: M.O.D.A. Aktualno: La 25a ora ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 20.00, 23.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) 9.00 Film: Kino Kekec (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Gospodična Marple 15.55 Sobotno popoldne 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.50 18.25 Podjetniki, mi smo face! 18.00 Z Damijanom 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.40 Šport 20.05 Film: Umiri se 22.00 Hri-Bar 23.40 Nad.: Usodna nesreča 0.40 Kratki igrani film: Luknja 0.50 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 8.00 Skozi čas 8.50 Pogledi Slovenije (pon.) 10.20 Posebna ponudba 10.40 Circom Regional - oddaja Tv Maribor (pon.) 11.05 Primorski mozaik (pon.) 11.40 Dok. serija: Zadnji dnevi slavnih (pon.) 12.55 Tarča (pon.) 14.00 Izbor Miss sveta 2010, prenos 16.00 SP v ritmični gimnastiki 17.20 Film: Hercule Poirot: Gospa McGinty je mrtva 18.55 Dok. odd.: Skice za portret umetnika 20.00 Podarimo upanje - Dobrodelni koncert Karitas 21.50 Bleščica, oddaja o modi 22.20 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 22.45 Film: L...kot ljubezen (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zaigrajmo si televizijo 15.30 Potopisi 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Arhivski posnetki 17.15 23.50 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.15 Avtomobilizem 20.30 Film: Zadnja cesarica 22.25 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 22.50 »Q« - trendovska oddaja 0.35 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.35 Videočasopis za gluhe in naglušne 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Rezidenčni center Cankarjeva v Ljubljani (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Anjina kuhinja 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Državljanski forum v Kopru 23.50 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; 7.20 Dobro jutro, koledar, napovednik; 8.00, 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert iz našega arhiva; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik, 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.20 Napovednik, sledi slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Nedeljski izlet; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20-19.00 »SMS z žogo ali brez«; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; Radijska kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sobota, 30. oktobra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona vremenska slika TOLMEČ O 4/13 TRBIŽ O _ 1/12 3/12 O -1/12 KRANJSKA G. ái VIDEM O 3/17 O PORDENON 4/16 CELOVEC O 0/13 O TRŽIČ 0/14 _ O KRANJ GRADEC 0/15 /O 0/14 S. GRADEC CELJE 2/16 O MARIBOR O 3/17 PTUJ O M. SOBOTA 01/17 O N. GORICA LIUBLJANA V ' ZAGREB 2/17 3/15 /7¡ N. MESTO 1/17 O 2/13 KOČEVJE \0 Č O ČRNOMELJ (^NAPOVED ZA DANES 990 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. „»ATENE ^Vn* ~ -S,» Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo zmerno oblačno vreme, po nižinah bo megleno. Čez dan se bo oblačnost povečala, predvsem v predalpskem pasu in na vzhodnem delu dežele. Na obali bo pihal zmeren jugo. V večjem delu Slovenije bo še večinoma sončno, le v zahodni Sloveniji bo že več oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. J C Od jutri dalje se bodo zaradi atlantske vremenske fronte nad zahodnim Sredozemljem pomikali proti severni Italiji vlažni tokovi. V ponedeljek bo nastal anticiklon, ki se bo od Balearskih otokov pomikal proti Tirenskemu morju. Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji slabi. Pred vremensko fronto, ki se od zahoda bliža Alpam, se nad Slovenijo krepijo jugozahodni vetrovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 17.55 - Dolžina dneva 10.13 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.27 in zatone „ ob 14.11 BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev krepila, pri občutljivih ljudeh se bodo vse pogosteje pojavljale z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 15,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.14 najvišje 30 cm, ob 13.36 najnižje -9 cm, ob 18.30 najvišje 10 cm, ob 0.46 najnižje -34 cm. Jutri: ob 7.45 najvišje 39 cm, ob 14.07 najnižje -23 cm, ob 19.37 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 2 2000 m............ 5 1000 m............ 9 2500 m............5 1500 m............6 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. TOLMEČ O 6/12 TRBIŽ O 5/11 O GRADEC 5/16 A CELOVEC O 5/14 O 4/13 KRANJSKA G. v VIDEM O 7/17 O PORDENON 8/16 ČEDAD O 8/16 ŽIČ <—Ji O TRŽIČ 5/15 O 5/15 S. GRADEC MARIBOR O 8/17 M. SOBOTA O 6/18 O N. GORICA 9/16 O KRANJ O LJUBLJANA 8/16 4 POSTOJNA O 7/13 KOČEVJE CELJE 7/17 O PTUJ o N. MESTO 6/18 O .___ ZAGREB 7/18 o„ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V hribih in na zgornji ravnini bo oblačno z jutranjimi padavinami, ki bodo popoldne močne do obilne. Nad približno 2000 metrov nad morsko gladino bo snežilo. Na Trbiškem bo lahko vreme nekoliko lepše. Na spodnji ravnini in na obali bo spremenljivo, nastajale bodo lahko kratkotrajne krajevne padavine. Pihal bo močan jugovzhodnik. Jutri bo v vzhodni Sloveniji še dokaj sončno, drugod bo pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo južni veter, ob morju zmeren jugo. v ponedeljek se bo dež iznad zahodne razširil tudi nad osrednjo Slovenijo. V vzhodnih krajih bo deloma jasno in razmeroma toplo. ^VJJ n.i ...kup.cue OKVIRJI ZA OČALA OČALA vet io z (20 m od Kulturnesa doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096