*t. no .4*4- V Gorici, v soboto dne 8. oktobra 1910. likala trikrat na teden, in sicer t torek, četrte* in softgto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti p;ej*mana,ali v Oerlci na dom pošiljana : _ vse leto . . 15 K, *-*/* ¦ •s»"*-«"i»v-ii^fl?? ";¦•'*;.-' 7» » • ¦ » >« Posamične številke stanejo 10 vin. V Goric? se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem*te*u »EaSipot; po ftoriikem in Gradiičanskem" in dvakrat v letu »Vozni red že* ieznic, garaiko? in poštnih s?esu. Ha naroČila brez doposlaae naročnine te ae oziramo. Tatag ML. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Ttlftfoa it. 93. — »Vae za narod, svobodo in napredek .'t Dr. K. Lav/iČ to^ček (o( Uredni&tvo S! nahaja v Gosposki ulici Št. 7 - Oorici v I. nadstr. na delto. IJpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr, na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poglanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebine oglasov odklanjamo vsako odgovornost. „Gor. Tiskarna'« A. Gabrfčck (odgov, J. FabBč) tisk« in zal, Proč s Pajer jem! Da je goriški deželni zbor prava karikatura parlamenta, da se Rodijo v njem no verjetne reči: nasilstva, da se jemlje poslancem, večini neljubim, ko hočejo vršiti svojo poslansko dolžnost, besedo, da se razveljavlja mandate, proti katerim ni nobene pritožbe in pri volitvah ni bilo nobene nepravilnosti, da večina postopa na tako škandalozen način v. manjšino, v;/e !t> je zasluga dičnega gospoda deželnega glavarja dr. Pajerja. On je diktator, on je absoluten gospodar v zbornici; kar on hote, to se mora zgoditi; česar noče, to se ne sme zgoditi. On ukazuje, drugi morajo lepo ubogati; kdor pa se mu količkaj v bran postavi, proti temu nameri s svoje predsedniške mize topove iz svojega »regola-inetita«, katerega obrača, kakor mu kaže. Ce se skHcuje kak večini nevšečen poslanec na kak paragraf pravilnika pa nameri nanj drug paragraf ali pa se na kratke,' odreže, da tisti paragraf ni več v veljavi ; seveda v naslednji seji se lahko pripeti, da strelja s tistim paragrafom, ki je tacaš pri njem zopet stopil v veljavo, na istega poslanca. Pokorno večino ima o-koli sebe: laške liberalce, svoje somišljenike, in slovenske klerikalce na vrvici dr. Gregorčiča, katerega je ukroti! pred desetimi leti. ko mu je pomaga! v poslansko zbornico tia Dunaj. Tako vlada po svoji volji, protiparlamentarno. z nasilstvi, tako škandalozno, da se zgraža nad tem vsak človek, ki kaj ume o parlamentarizmu. Prejšnji glavar grof Coronini je bil pravičen mož. Ker imajo Lahi jednega poslanca več nego Slovenci sedaj kakor ob njegovih časih, se je vzdrževal glasovanja ter bil samo predsednik, mož na svojem mestu. Odprta so bila pota kompromisom, ker so si stali laški in slovenski poslanci nasproti v jednakem številu. Kakor hitro je prišel Pajer, je začel glasovati s predsedniškega mesta; če se ke-daj pripeti, da bi Slovenci glasovali sku- pno, odloči on za'Lahe; ali tega mu dandanašnji ni treba, ker se mu je Gregorčič popolnoma podvrgel ter resigniral na vsak boj za slovenske pravice v deželnem zboru. Dež. glavar priseže, da bo nepri-stransk predsednik, pravičen, da bo vodil v redu seje deželnega zbora. Ali kaj vidimo? Mož je vodil celo obstrukcijo s piedsedniškega mesta, glavar vzroča nasilstva; le pod njim so mogoče take politične lopovščine kakor lansko razveljavljene mandatov iz slovenskega ve-leposestva ter letošnje razveljavljenje čisto pravilne izvolitve poslanca iz slovenskih trgov. Mož je brezobrazeu, on daje potuho nemirnim elementom v zvezi ter tako vzroča škandale, ki so prava sramota za goriški deželni zbor. Ta deželni zbor je padel pod njim že tako nizko, da nižje ni mogel. Sedaj poslan-ci-nasprotniki niti več govoriti ne smejo in če se zdi zvezi, da bi utegni! kdo govoriti preveč bridke resnice, katere je toliko o tem slavnem zboru, pa ga kar na kratko ne sprejmejo; odklonijo izvolitev brez vsakega tehtnega vzroka, potem pa se modro sklicujejo na avtonomijo deželnega zbora. Sokriva na škandaloznih razmerah je vlada. Pred dvema letoma je bil Čas, očistiti goriški deželni zbor vse nesnage, s katero bi bil zietel tudi Pajer, ne pa postaviti ga zopet na predsedniško mesto. Takrat je bil čas. napraviti red in dvigniti goriški parlament; tako pa se ga je s Pajerjem spravilo tje. kjer je. S Pajerjem proč! Dostojen par-l a m e nt a r e c n a j z a s e d e p r e d-s e d n i š k o mesto v d e ž e 1 n e m z boru g o r i š k e m, pa bo hitro drugače. Pajerjevo deželno gospodarstvo pomeni katastrofo za deželo, njegovo ravnanje v deželnem zboru je škandal za parlamentarizem. Kako torej, da Še sedi ta človek na mestu deželnega glavarja, kamor že zdavnej ne tiče več. ker je v nesrečo deželi in ker ima vlada i njim same neprilike ter jo stavi v dokaj čudno luč, ker dopušča tako neparlamentarno delovanje njegovo?! Proč* Pajerjem! Tako zveni naš klic, katerega nam narekuje skrb za bodočnost goriške dežele in katerega dvigamo v varstvo parlamentarizma. Ljudsko štetje. (Konec). Pri izpolnjevanju z g 1 a s i 1 n i c i u z a p i s n i c se je r a v n a t i v g 1 a v n em po tehle važnejših navodili h. V razpredel 2. je vpisati osebe ta-ko-le; Najprej pride imetnik stanovanja, o-ziroma družinski poglavar, potem njegova žena, potem sinovi in hčere, in sicer najprej svojepravnj sinovi in hčere, potem tisti, ki niso svojepravni (tudi če so radi študij ali vojaškega službovanja, ali radi potovanja odsotni). Nato se vpišejo sorodniki, svaki in drugi družinski členi, ki stanujejo v dotičnem stanovanju. Za temi pridejo hranjenci in rejenci; nato gosti; daije osebe, ki se nahajajo v stanovanju in so z lastnikom stanovanja v služa-bnem ali mezdnem razmerju, n. pn vzgojitelji, vzgojiteljice, posli, pomočniki. Za temi osebami se vpišejo podnajemniki in njih družinski členi, če stanujejo v istem stanovanju. Podnajemniki so osebe, ki prevzamejo od lastnika stanovanja določen prostorno omejen del stanovanja (v sobo, kabinet itd.) v podnajem. Končno se vpišejo osebe, ki se jim odstopajo v stanovanju postelje za spanje. V razpredeni 6—8 je vpisati leto, mesec in dan rojstva; ako bi se ti podatki kljub vestnemu povpraševanju ne mogli dobiti, se morajo razpredeli kolikor možno s približno natančnimi podatki izpolniti. Pri tem ni dajati prednosti okroglim desetletjem, t. j. letnicam, ki končujejo z ničlami, kakor 1840., 1850. itd.; take let- nicl|je vpisati liki drugim letnicam le, ako so res rojstno leto dotične osebe, ali pa, ako značijo v smislu prejšnjega odstavka leto, ki bi ga bilo res smatrati še najprej za rojstno leto. Pri izpolnitvi razpredela o domovinski pravici in o avstrijskem državljanstvu je paziti zlasti na to-le: Ako je znano avstrijsko državljanstvo kake osebe, ne pa njena domovna občina, se mora vpisati kot domovna občina kraj, kjer se vrši za dotično osebo štetje. Isto velja za osebe, ki je glede njih negotovo, ali so avstrijski državljani. Razpredel »občevalni jezik« je izpolniti le za osebe, ki pripadajo ozemlju, zastopanemu v državnem zboru. Števni komisar mora — da' d-ožene, kateri jezik mora vpisati kot občevalni jezjk dotične osebe — vprašati družinske poglavarje ali samostojne živeče posa-mizne osebe; števni komisar se mora vzdržati vsakoršnega vplivanja na dotično osebo, kako naj odgovori; tudi ne sme stranko zmotiti z načinom vpraševanja, Za otroke, ki ne znajo govoriti, nadalje za osebe, ki se radi telesnih iiapak ali radi nerazvistosti duha dejanski ne poslužujejo nobenega jezika, je vpisati kot občevalni jezik tisti, ki bi mogel biti z ozirom na družino ali na drugo okolico občevalnijezik, K razpredelu »slepci« se opaža sledeče: Za slepca ne veljajo le popolnoma slepi ljudje, ampak tudi osebe, ki njih vid ne zadošča, da bi se mogle same orientirati v tujih krajih in da bi mogle šteti razprte prste na -roki na temnem ozadju v večji oddaljenosti nego -en meter. Glavni poklic je poklic, ki na njem v glavnem temelji stopinja družabnega življenja. Ta poklic je navesti za vsako posamezno osebo kar najbolj natančno. V tem pogledu je izpolniti zglasilnico tako-le: Za osebe, ki imajo kot samostojne ali. nesamostojne svoj glavni poklic v kmetijstvu, gozdarstvu itd. se vpiše v razpredel 18.: kmetijstvo, gozdarstvo (tudi vrt- Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Inlei Teme. — Prevel 0. I. (Dalje). »Na tem je vse,« odvrne Amerikanec, »je !i mar prepotovala ladja Mac-Ciura?« »Ne,« odgovori doktor, kajti po četrtem prezimo-vanju jo je moral Mac-Clure zapustiti sredi ledu.« »No, in na morskem potovanju potuje ladja, ne človek. Če postane severozahodni prehod sploh kedaj uporaben, bo to za Sadje in ne za sani. Zatorej mora ladja dokončati potovanje in če ladje ni. pa šalupa.« »Šalupa!« vikne Hatteras, ki ie iz teh besedi Ameri-kanca čital pomenljivo namero. »Altamont,« mu hiti doktor praviti,, »vi delate otročjo razliko, in v tem oziru vam mi ne damo prav. < »To vam ni težko, gospodje.« odvrne Amerikanec, > vi ste štirje proti enemu. Kljub temu pa ostanem pri svoji misli!« »Pridržite si jo torej!« vikne Hatteras. »in sicer tako dobro, da je nihče več ne sliši.« »S kako pravico mi pa govorite tako?« se razsrdi Amerikanec. »S pravico, ki jo imam kot kapitan!« odvrne Hatteras ves razkačen. »Sem-li jaz mari vaš podanik?« odvrne Altamont. »Brez vsakega dvoma, in gorje vam če.... Doktor, Johnson in Bell Lc vstopijo med nje. Bil je že čas: oba sovražnika sta s pogledi merila drug drugega. Doktorju je vzkipelo srce. Vendar je zadostovalo par pomirljivih besedi, in Altamont se je ulegel, žvižgaje narodni napev >Yankee Doodle«, ter ni zinil več besedice, naj si je že spal ali ne. Hatteras je zapustil Šotor ter se zunaj izprehajal z velikimi koraki; še-le črez eno uro je vstopil ter se vle* gel. ne da bi bil kaj izpregovoril. XVI. Severna Arkadija. Dne 29. maja solnce prvič ni zašlo; njegova obla je šla mimo obzorja, se ga komaj dotaknila in se koj zopet dvignila; nastopila je doba štirindvajset ur dolgih dni. Naslednjega dne se je prikazalo bliščeče solnce, obkroženo z veličastnim, bksketajočim krogom vseh barv prizme; ta pojav je doktorju vedno vzbujal pozornost. Nikdar ni pozabil zaznamovati, kedaj se je vršil, kolik in kakšen je bil. Tega dne je bil s svojo-eliptično obliko precej nenavaden in iskoro Še nepoznan. Kmalu so se zopet prikazali najraznovrstnejši kričeči ptiči: tolpe dropelj in jate kanadskih gosij so prihajale iz daljne Floride ali A r k a n s a s a, jo rezale proti severu, s čudovito hitrostjo in prinašale pomlad. Doktor jih je nekaj ustrelil, kakor tudi tri ali štiri zgodnje žrjave in eno samevajočo štorkljo. ¦ Med tem se je sneg na vseh straneh topil od solnca ip slana voda, ki se je iz razpoklin in tulenjih jam razlila rio ledeni površini, je kopnenje še pospešila. Led se je »mešal s slano morsko vodo ter tvoril nekak slan ribnjak, kji ga severni mornarji nazivljejo »slush«. Široke luže so nastajale po suhem okrog -'aliva in kopna tla so jela poganjati prve kali severne pomladi. Sedaj se je doktor znova lotii svoje setve; semena i.ju.ni manjkalo. Sicer je pa presenečen opazil, da neke vrste kislice kar same poganjajo med osušenimi skalami, in čudil se je stvarjajoči sili narave, ki tako malo potrebuje, da se javi. Vsejal je kreso, ki je v treh tednih imela že palec dolge mladike. Tudi resje je pričelo bojazljivo kazati slabo barvano ali skoro brezbarvno cvetje, kakor cvetlica, ki jo je nerodna roka preveč polila. Kratko, pri rastlinstvu Nove Amerike se je marsičesa pogrešalo; vendar je oko radostno gledalo bomo in bojazljivo rastlinje; to je 'bilo vse, kar so mogli obuditi slabi solčni žarki, zadnji spomin božje previdnosti, ki tudi teh oddaljenih pokrajin ni popolnoma pozabila. Končno je zares postalo toplo; 15. junija je doktor izjavil, da toplomer kaže 14° nad lediščem, in svojim očem niti verjeti ni mogel, a bilo je vendar resnično. Zemlja se je preobrazovala in nešteti šumeči slapovi so padali iz vseh vrhov, ki jih je solnce. obsevalo. Led se je razmikal in veliko vprašanje o prostem morju se je končno bližalo svoji rešitvi. Z visokih gričev so se drvile lavine v nizke kotline, da je kar bobnelo in lomeča se ledena poljana je zamolklo pokala.,- Napravili so izlet na,Johrtsonov otok, ki je bil to otoček brez važnosti, suh in zapuščen. A stari orožnicar tii bil zato nič manj očaran, da je nekaj v morju izgubljenega skalovja dobilo njegovo ime. Hotel ga je celo sam vsekati na visoko se dvigajočo skalo, če bi si tudi vrat zlomil pri tem delu. Hatteras je bil na svojih izprehodih že skrbno pre-gledat vse ozemlje do rta Washington..Toda kopneči sneg je vidno pretvarjal pokrajino in prikazovale so se doline nacstvo, j^aveolorfiifli,,,M,).;, xjamzMu 19fpa: lastnik, solastnik, uživalec,-zemljiški posesmikviMOR,, župnik, ravnatelj, oskrbnik, gozdar, hlapec, dekla, itd. Z& osebe, ki majo samostojne ali nesamostojne svoj poklic v-obrti, industriji, trgovini itd. se vpiše v razpredel Id.: posebni vrsta njih rokodelstva, trgovine, obrti itd. Zato ne zadostuje označba: tovarnar, trgovec, zasebni uradnik, tovarniški uradnik, tovarniški delavec itd., marveč se mora navesti vedno oranža n. pr. predilnica, mirodilnica, zavarovalnica, krčma, hotel itd. V razpredel 19. pa pride: lastnik tovarne, zakupnik, mojster, samostojen agent itd. Za aktivne javne uradnike in nasta-vljence velja to-le: .. v V razpredelu 18. se natančnejše označi njih služba, n. pr. državna služba, deželna, občinska služba itd. V razpredelu 19. pa njih čin: finančni svetnik, nad-inženir, okrajni zdravnik, občinski tajnik itd. Pri svobodnem poklicu se navede v razpredelu 18. poseben poklic n, pr. advokatura, notariat, zdravniški poklic, slikar itd. V razpredelu 19. pa: advokat, notar, koncipjent, itd. , To so poglavitnejša določila glede ljudskega štetja, ki smo jih hoteli objaviti, ker bodo gotovo zanimala naše čitatelje. Moll-ov Seidlifz-prašek je ea na želodca trpeSe neprelcosijivo sredrtvo katero ima ptefinoBt pred vsemi dragimi dra BtiCninii Čistil, kroglicami in gronclcami. Cena orig. škatlje K 2*-- Ponarejanje se sodniško zasledoje. lollo-va Franc, žganje in sol >& ribanje iivota. — Bolečine olaJSnjoCe in okrepčate «fa-roenano sredstvo proti Uganja in ptellUjenjn VBake irste. OrlR; steklenica K190 Na prodaj po tseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. drnnl islainik, Dunaj, TncUuftm 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoietti A. Gironcoli. DOPISI. Iz bovškega okraja. Z Žage. — Občina Žaga ima nad 821 ha gozda, kjer se nahaja prav-lep bukov les. Najlepši pa je v tako imenovanem obč. gozdu >Drnjohla«. Čbčinarji so leto za letom sekali drva za svojo rabo v tem gozdu. Ker pa ni bilo mogoče lesu pripeljati iz gozda, so ga morali spravljati po jarkih do potoka Uče, a po Uči so ga nadalje plavili do Žage. Seveda je vsak posekal le taka stebla, koja so ras^a v bli- žini..!. J,-X spodnjem delu tega gozda. To pa radi tega, da je imel krajšo pot za spravljanje istega do Vte.^^^M^m delu pa je ostal gozd skoraj popolnoma nedotaknjen*4-e tu pa tam je dobilaseki-ra kako posamezno steblo. Ttt si videl ter žati nad 50%om v premem debela stebfcC koja je sneg, vihar ali kaka druga nezgoda podrla, a noben se ni brigal za nja, ker jih ni. mogel* spraviti do doma, a če bi jih bil' biža bila stala dvakrat toliko, kolikor so bila vredna. Koliko denara je tu ležalo brez najmanjšega užitka! Županstvo se je leto za letom trudilo in prizadevalo, da bi ta drva spravilo v denar,' a kako, ker ni bilo kupcev od nobene strani. Končno se je pa vendar le posrečilo, da je prodalo lansko leto les v omenjenem občinskem gozdu tvrdki »Fa-broni & Petrin« iz Portogruaro v Italiji. Ker pa je občina živo potrebovala pot v ta gozd, ga ji je prodala samo s tem pogojem, da napravi iz vasi Žaga-do tega gozda 8—9 km dolgo, a 2'5 do 3 m široko vozno pot. Kot odškodnino za to, dala ji je pa občina brezplačno 20.000, kakor je tu v navadi merjenih sežnjev drvi. Na tak način prišla je občina do prav lepe, sedaj vže dograjene, vozne poti. v , Kjer se je pred letom človek le s težavo pririnil in preplazil v ta gozd, se pelje sedaj prav lahko z dvema konjema. Kjer je poprej moralo ubogo ljudstvo vse odnesti in prinesti na svojih plečih, bodi-si seno, drva ali kak drug poljski' pridelek, sedaj naloži lahko na voziček ter ga prav z majhnim trudom pripelje celo do svoje hiše. Pripomnjeno bodi pri! tem, da ima naše ljudstvo v senožetih pristaje — hleve — kjer je s celo družino odpomladi do jeseni. Tu ti obdeluje svoje majhne njive za krompir, kosi travo in pase živino. Še le pozno v jeseni pride s svojo živino v nižavo — svojo vas, da tu prezimi. Te pristaje pa leže večinoma ob tej napravljeni cesti. Kaka dobrota za nje! Kak razloček poprej ali sedaj! Poprej zapuščen in tako rekoč ločen od tega sveta, vidi ti sedaj vsak dan iti mirno ljudi in voznike, koji vozijo les iz tega gozda na Žago. Zdi se mu, kakor bi bil v vasi. Kakor pa je ta pot neprecenljive koristi za občino in občinarje, istotako dobi turist — hribolažec —-tukaj svoj užitek. Kako blagodejno ti je pri srcu, ko korakaš po njej, skoraj vedno v senci košatih dreves! Zdi se ti, kakor bi hodil po ka-kel mestnem vrtu. In razgled! Tu vidiš prav razločno divno, lepo bovško okolico, od koder se ti vije kakor kača reka Soča po svoji strugi mimo krasne vasi Sr-penica. Na drugi strani zagledaš znad hriba moleti zvonik, dalje c. kr. finančno stražnico, rudeče ti je pobarvana, a zraven te še nekaj raztresenih hiš. To ti je vas Uča, 3 ure oddaljena od Žage, spada pa že pod županstvo Rezija v Italiji. Dospevši nadalje po tej poti do obč.. planine »Drnjohla^ odpre se ti lep razgled po vršacih naših »Julskih Alp«, Tu ti vzdiguje svojo glavo »Mala Baba«, tam »Velika Baba.«* za njima »Kanin in Pre-streljcsiiks da še celo očaka, »Trigkv^ vidiš v-ozadju zagrnjenega, v belem plaV šču, Ako se pa potrudiš s planine na vtyh »Stol«. imenovan, vidiš pred seboj ce) »Kobaridski kot«; a nadalje se ti v daljavi razprostira krasna ravan Italije. Kak užitek za oko! Kako se vzdigujejo prša! Oj, turisti in letovičarji! ne zamudite si drugo leto ogledati te krasne prirodne lepote. Pridite pogledat in prepričajte se sami, da nI pretirano. Še vsakdo, kdor je bil tu na Žagi, ni se mogel zadosti na-čuditi krasni, divni lepoti narave in le s težkrci srcem se je zopet ločil od nas. In komu se ima občina zahvaliti, da se je jelo tako živahno gibati tu na Žagi, da se je zamoglo prodati les v občinskem gozdu in da se je slednjič napravilo tako živo pogrešano vozno pot? V prvi vrsti se ima zahvaliti bivšemu glavarju, c. kr. namest. svetniku gospodu Prinzigu, a po njegovem odhodu v Trst, sedanjemu c. kr. okr. glavarju gospodu baronu Baumn, koji se je drage volje odvzal prošnji tukajšnega županstva ter s svojo vplivno besedo in nebroj-nimi prošnjami dosegel od c. kr. vojnega, poljedelskega in trgovskega ministerstva, da je bilo sploh radi strategičnih ozirov dovoljeno občini graditi vozno pot v ta gozd in da se je zamoglo razprodati les istega. Nadalje si je stekel veliko zaslug za gradnjo občinske poti c. kr. okr. inženir gospod Pasma, koji je brezplačno izvršil trasiranje iste, dalje nadzoroval isto pri gradnji in slednjič dosegel največjo zaslugo pri kolavdaciji iste s tem, da je morala firma »Fabroni & Petrin« sprejeti v zapisnik klavzulo, s. kojo se zavezuje izročiti občini cesto po dokončanej uporabi iste, t. j. čez 15 do 18 let, prav v takem stanu, kakor je bila odobrena in sprejeta m časa kolavdacije. Bodi toraj vsem trem omenjenim plemenitim gospodom izrečena tem potom javna presrčna zalivala za tako požrtvovalno in plodonosno delovanje v korist in razvoj naše občine. Dal Bog še obilo za blagor in napredek svojega ljudstva tako vnetih in požrtvovalnih javnih funkcijonarjev! Bog plati stotero! ŽUPANSTVO' NA ŽAO I dne 4. oktobra 1910. Župan: ŽAGAR. itnouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv* C. in 111. bodi Dam sueta dolžnost! Oslellzlimv Se iz seje v sredo 5. t. m. Poslovni red. Kakor smo poročali, je dr. Bugatto v sredo utemeljeval svoj predlog glede razdelitve sedaj veljavnega deželno-zborskega poslovnega reda med poslance, z zahtevo, naj se izda poslovni red z ono vsebino, ki je sedhj veljavna. Takale reč Pajerju ne diši. Ali slučaj, je nanesel, da se je ob tej priliki mož malce prehitel. Prašal je dr. Bugatta. če zahteva za svoj predlog nujnost. Bugatto: Da, prosim, da se o predlogu takoj 'razpravlja. P a j e r Ce se nihče ne oglasi za besedo, smatram predlog sprejetim. Laški liberalci so se nekam ..čudno, spogledali, v Pajerju pa se je kar nakrat zbudil čut, da je storil nekaj napačnega. Sam je smatral predlog sprejetim, ker se ni nihče oglasil........ ali kar nakrat je začel: »Quei signori che accettano la proposta deli' on. Bugatto spno pregatidi alzarsi«! Bugatto: Saj je bil že vendar predlog sprejet ravno ta tre-notek. — Vstal ni nihče, pač pa se je.smejala galerija in poslanci. Pajer se ujel za razdelitev poslovnega reda med poslance; Rremalo so bili pazljivi zavezniki, kajti ni dvoma, da so hoteli, da se Bugattov predlog ne sprejme, kakor zavezniki sploh ne sprejemajo njegovih predlogov! Dnevni red postavljen na glavo. Prve točke predlogov deželnega odbora na dnevnem redu so obsegale verifikacije. Deželni odbor je moral te verifikacije postaviti nii prvo mesto, ker tako predpisuje § 2. deželne konstitucije. Ali kar ta predpisuje, to pač lahko preobrne deželni zbor pod sedanjim predsedstvom. In res se Je oglasil podglavar dr. Gregorčič ter predlagal, da naj se začne odzadej z dnevnim redom, tako da bodo verifika-cijske točke, ki so bile prve, zadnje! Sklenili so tako in kršili omenjeno jasno določbo. Delajo, kar hočejo, kakor se zdi njim pa piskajo na vse parlamentarne običaje in določbe kake konstitucije! »Lajanje.« »Veliki kristjan!« Gregorčič je človek, ki ne trpi ugovorov. Ce kdo njemu ugovarja, se sveti mož zrepenči, pordeči in jeclja v sveti jezi. Strašno je razburjen. Umevno, da; je bil ta sveti Človek razgret in razvnet,ko mu je pri razgovoru o verifikaciji volitev iz veleposestva poyedal Andrej Oa-b r š č e k. kake čenče in larifari je privlekel na dan,' da bi spodbijal volitve iz ve-leposestva. Joj, kaj takega proti Njegovi (Dalje v prilogi). in rebri, kjer se je prej zdelo, da pokriva bela zimska' odeja enolične planjave. | Snežna hiša in magarina bi se bili iskoraj stopili in jih je bilo treba večkrat popraviti. K sreči je toplota 34* redka v tej širini, ker navadno se težko dvigne' nad le-čišče. Do 15. junija je bila šalupa že skoro dodelana. Med tem ko sta Beli in Johnson delala šaiupo, so drugi šli na kak velik lov, ki se jim je včasih dobro obnesel. Posrečilo se jim je celo ustreliti par jelenov, katerim se je zelo težko približati. Toda Altamont se je poslužil načina, ki ga I uporabljajo Indijanci v njegovi domovini. Puško in svoji roki je tako nastavil, da se je vse skupaj videlo kot rogovje teh plašnih štirinožcev; na ta način se jim je približal ža streljaj in jih lahko zadel. Najizbornejše divjačine pa, namreč bizona, ki ga je bil Parry našel v tako mnogoštevilnih tolpah na otoku Mehville, ni bilo opaziti na obrežju zaliva Viktorije. Zatorej so se odločili za dolg izlet, deloma da bj lovili to dragoceno žival, deloma da bi (spoznali vzhodno stran te zemlje. Hatteras nikakor ni mislil na tem potovanju priti do tečaja, vendar doktor ni imel nič. proti temu, da dobi splošno sliko o tej zemlji. Zatorej so se odločili, da jo zavijejo na vzhodno stran od Trdnjave Previdnosti. Altamont je mislil na lov. Samoumevno je, da se je Duk tudi udeležil tega pohoda. Dne 17. junija je bilo; krasno vreme, toplomer je kazal 5° nad lediščem in ozračje, je bilo tiho.in čisto; tedaj so se trije lovci oborožili vsak s svojo dvocevko, sekiro in nožem za sneg in so zapustili Doktors-House ob šestih zjutraj, v spremstvu Duka seveda. Opravljeni so bili za izlet, ki naj bi trajal dva do tri dni in so se temu primerno preskrbeli tudi z živežem/ '' Do osmih zjutraj je Hatteras s svojima dvema tovarišema prehodil Že okrog sedem milj in ni eno živo bitje se še ni prikazalo; bati se je bile, da postane iz lova samo i/let. Nova zemlja se je izgubljala v brezmejne planjave; prejšnjega dne nastali nalivi so jo kar razoravali in v širnih, kot ribnjaki nepremičnih lužah so se odbijali in odsvi-tali poševni solnčni žarki. Kjer je bil sneg že skopnel, je noga stopala po mehkih tleh, sedimentarnih plasteh, nastalih pod vplivom vode, in ki zavzemajo obširen del zemeljskega površja. Tu pa tam se je opazile tudi posebne vrste plasti, ki nikakor niso mogle biti doma na onih tleh in o katerih se ni dalo lahko določiti, kako so prišle tjekaj. V izobilju pa je bilo Škorla, raznega vapnenca in predvsem nekih čudnih kristalov, ki so prozorni, brezbarvni in ki ravno tako lomijo svetlobo kakor islandski jeklenec. Četudi doktor ni lovil, vendar ni imel časa proučevati geologije, tu se je mogel kazati, mojstra* samo v korakanju, kajti njegova tovariša sta jo urno pobirala. Vendar je pregledoval tla in govoril kolikor mogoče veliko, kajti brez njega bi bil vladal popoln molk v mali četici; Alta-monta hi nič mikalo govoriti s kapitanom, temu se pa odgovarjali ni ljubilo. Okrog desete ure so prišli lovci že dvanajst milj naprej proti vzhodu in morje se je skrivalo za obzorjem. Doktor je nasvetoval počitek, da malo noža jtr kuje j o. Prigrizek je bil kmalu končan in črez po! ure se je potovanje nadaljevalo. Tla so se polagoma zniževala v položni strmini. Ker je Še tu in tam ležala kaka proga snega, se je videlo, kako bi se tla penila ali kakor da bi se v hudem viharju burkalo morsko valovje. Še vedno se je raztezala pred njimi planjava brez rastlinja, ki je še nobeno živo bitje ni obiskalo, kakor se je zdelo. »Gotovo je,« reče Altamont doktorju, »da nimamo sreče na svojih lovih; je že res. da zemlja ne nudi živalim živeža, toda divjačina severnih krajev mora biti bolj z malim zadovoljna in morala bi se bolj postrežljivo prikazovati.« »Nikar ne obupajmo,« odvrne doktor, »saj poletje se še le pričenja, in če je P-arry naletel na toliko raznovrstnih živali na otoku MeKville, ga ni razioga, zakaj bi jih tudi tu ne našli.« »Toda mi smo bolj na severu,« pristavi Hatte*ras. »Brez dvoma, toda sever je pri tem vprašanju prazna beseda. Tu gre za tečaj mraza, to je ona neizmerna mrzlota, radi katere smo s Forvvardom prezimovali. Cim bolj se sedaj pomičerno proti jugu, tem bolj se oddaljujemo od najmrzlejše točke zemeljske oble. Mi moramo torej onstran najti isto, kar so našli Parrv, Ross in drugi mornarji tostran.« »Kratko,« reče Altamont nekako obžalovaje, »do sdaj smo le še bolj popotniki nego lovci.« »Potrpljenje.« odvrne doktor, »zemlja se počasi pre-obrazuje in jaz bi se zelo čudil, da bi ne bilo divjačine v kotlinah, kjer lahko poganja nekaj rastlinja.« »Priznati se mora,« de Amerikanec, »da stopamo po krajini, ki je docela nenaseljena in tudi nenaseljiva.« »O, nenaseljiva! to je velika beseda,« odvrne doktor, »jaz ne verjamem na nenaseljive krajine. Tudi take krajine bi človek naredil rodovitne, seveda bi moral žrtvo-, vati svoje moči in rod za rodom uporabljati vsa sredstva poljedelske znanosti.« »Mislite?« de Altamont, »Brez dvorna! Če bi šli vi v kraje, ki so biti slavni v prvi dobi sveta, v kraje, kjer so stale Thebe, Ninive in Babvlon, v te rodovitne doline naših praočetov, bi se vam zdelo nemogoče, da bi bil mogel ondi kedaj živeti človek, in celo ozračje se je okužilo, odkar je človek iz- Priloga „Sote"št. 115. z dne 8. oktobra 1910. Visokosti, vrsenskemu škofu! To Je neza- j slišano! Zagnal se je v GabrŠčeka, da so mu pene letele iz ust, ter rekel: »Na lajanje ne odgovarjam«! — ali Gabršček ga I je okrtačil na kratko. Prav hladno in mirno je rekel »Da, da, veliki kristjan!« — Boljše ni mogel označiti don Antonia. nastal je oif obkRr#^*-0altt5četfovih besedah splošen smeh v zbornici; na naslov prečastitega gospoda podglavarja,* »Lajanje«! Gabršček je govoril stvarno. Govoril je glasno pa mirno. AH don' Antonio je bil v škripcih, Ttiož' ni vedel, kaj reči, ker je Gabršček njegove štorije o neveljavnosti nekaterih glasov pobil kar na mah. To je neizmerno grabilo don Antonia po želodcu in mislil je on, nad vse dostojen gospod, da se prav fino odreže, če reče: »Na lajanje ne odgovarjam«! In rekel je tako. Tak vsklik iz Gregorčičevih ust se obsoja sam ob sebi. Sam si je nadel pečat s takim vzklikom, kako -malo je vreden. Pozneje pa je pridigal ta nedostojen človek o.....dostojnosti! »Nedopusten predlog.« Kaj si vse dovoljuje goriški glava/, kako daleč segajo njegova nasiltva, kaže ta slučaj iz seje v sredo. Gabršček je predlagal, naj se gre preko deželnoodborskega predloga za po višek podpore laški trgovski šoli na dnevni red. Taki predlogi umevno morajo imeti pred drugimi prednost, ker eliminirajo druge, ako so sprejeti. Pajer pa je rekel, da je Gabrščefcov predlog nedopusten in ni ga hotel dati na glasovanje! Tak »parlamentarec* sedi na predsedniškem mestu goriškega deželnega zbora. Tako samovlastno postopa ta človek s poslanci, ki niso v zvezi Pajer-Grc-gorčičevi! Dr. Bugatto. . Dr. Bugatto se.je strašno zameril dr. Gregorčiču in laškim liberalcem. Bugato se je potegnil za pravično stvar. Ni Šlo za osebe; osebe so bile tu v ozadju, v ospredju je stala stvar. Gregorčič se je trudil dokazovati, da dr. Gregorin ni vreden, da sedi v goriški zbornici, kar ga je prekinil dr. Bugatto,-rekoč, da razne reči, katere pripoveduje dr. Gregorčič, ne spadajo v kompetenco deželnega zbora. Z osebnimi vprašanji se nimamo nič pečati. Tu je bilo treba videti Gregorčiča! To je bil,ves iz sebe, rdeč in zelen, le s težavo je nadaljeval svoje štorije. Ko je dr. Gregorčič po hudem naporu zjecljal. da predlaga, d a' se G a b r š č e-kova izvolitev ne potrdi, se je oglasil k besedi dr. Bugatto, rekoč: »Poročevalec deželnega odbora je konstatiral, da ni bilo pri volitvi Gabršče-kovi nobene nepravilnosti in nijeden voli-lec se ni pritožil. Predlog za nepotrditev Danes zvečer plesni venček v Trg. Domu! radi osebnih napadov ne drži, ker mi ni-snipjppklicani soditi o osebnih vprašanjih. Zakon ne izkTjufcuje Gabrščeko^e izvolitve, zato ne vidim vzrokov za sprejetje 'Gregorčičevega predloga. Če bi se mi hoteli ravnati v 'parlamentu po kriterijih Gregorčjča, bi morali spoditi iz parlamenta vse one. ki delajo obstrukcijo ter bi bili zato nevredni, sedeti v parlamentu. Predlagatej nima prav, ker zakon določa vrednost že v volilnem pra-< vilniku, ta zakon pa ni izključil Gabršče-¦'ka—w_ :— Meni in nam vsem ne gre za osebo Oabrščeka; kakor sedaj za njega, tako bomo govorili za vsakega drugega. Ne •gre za osebo, ali nasilstvo ni konstituci- Ko je bil sprejet Gregorčičev predlog, je Bugatto apeliral na vlarii.ega zastopnika: »Vladni zastopnik naj vzame na znanje to kršenje zakona«. Laški liberalci so bili po koncu. Veni e r je zakričal: Kaj briga to vlado? kje pa je avtonomija? Bugatto: Avtonomija ne ukazuje, lomiti konstiiucionalne pravice. V en i e r: Vi kličete komisarja na pomoč! B u ga t-to: Njegova dolžnost je; on je tu, da varuje zakon; tudi vi kličete ob vsaki priliki policijo. Strašna jeza je zavladala na Bugatta radi tega nastopa pri laških liberalcih in pri dr. Gregorčiču. »Corriere« ga napada; ker je rekel dr. Gregorčič nasproti dr. Bugattu. da mu ne ostane nič dolžan, je gotovo, da ga bo napadal v svoji »Gorici«. Kaj stori vlada? Ako bi vlada spoštovala zakone, ako kaj da na parlamentarizem, bi ne pomi-Šljala.niti trenotek,marveč bi odgovorila na tako samovlastne čine mogočnežev, ki bijejo parlamentarizmu v obraz ter vzro-čajo škandale in sramoto, z razpustom deželnega zbora; na tako kruta nasilstva, na take nezakonitosti bi bil to ledini pravi odgovor! zakona, zadevajočega uravnavo: Mondine. Ukrepi z&..fi) a j.šjui j e bede v okra j i li, prizadetih p o e 1 e m e n tar-nih nezgodah. Ureditev Soče pri Casseglianu. Ustanovitev stalnih mest za vodno nadzorstvo in vodno policijo; ureditev vodnih tokov v deželi. Uravnava malovaškega hudournika. Zvišanje nasipov v vasi Ginnata; izdelanje načrta za zvišanje nasipa ob Teru pri Villi Vicentini. Povečanje poslopja deželnega zavoda za gluhoneme. Odobritev odborovega sklepa, ki se je žnjhn dovolilo državni lovski zvezi, da sme okrasiti društveni prapor z deželnim grbom. Prispevek za zgradbo obrežne ceste Trst-Tržič. Cepilni troški. Poziv na vlado da se zopet zgradi državni most v Zagraju. Podpora za ureditev potoka Belo pri šoli v Breginju. Povišanje prispevka za pogozdovanje Krasa. Podpora za uravnavo hudournikov Kopica in Lipnik. Z o petna ustanovitev hidrotehnične ekspoziture v Gradišču. Prošnja za povrnitev bolniških stroškov, povzroče--nih pri Ani Robič in Antonu Paropat. Odobritev odborovega sklepa, ki so se ž njim sprejeli bolniški troški za Viktorijo Kra-gelj na breme deželnega zaloga. Prošnja, zavoda za zavarovanje goveje živine v Marijinent Celju za podporo. Odobritev potroška ki se je izdal o priliki poseta »Svobodne zveze za razvoj, državne vede«. Lorenzoni Ivan končna odpravnina. Odobritev izplačila deželne podpore za vodovod na Morskem. Podpora kmetijskemu oddelku c. kr. kmetijskega društva v Červinjanu za prireditev tekmovalne in vzpodbujevalne razstave. Vzgojevalni prispevek za Josipa Rudež. Odobri-t e v iz p I a č i i| a d e ž e In e podpore, dovoljene občini ajdovski za v o d o v o d. Odobritev odborovega sklepa, ki so se ž njim zvišale dnine služin-čadi deželne gluhonemiee. smo v konv. leksikon, kjer beremo: Če vidi bolnik pred očmi miši in slične živalice in jih z rokami po zraku lovi, pomeni to mehčanje možgan. Ubogi »Novi Čas«!) Dnevni red XIX. s e j c, d c .ž e I n e g a z b o r a. ki se vrši d n e 1.0. o k t o b r a. 1 9 1 0*o b, l 0. u r i pred p. Na dnevnem -redu je 29 točk. P r o r a č u n d e ž e.l n e g a z a L ga /. a 1 e t o 1 9 J 0. Proračuni ustanov in ,:;; logov upravljenih od dežele za leto ly;j. Obračuni ustanov in zalogov upravljenih od dežele za leto 1909. Obračun deželnega hipotekarnega kreditnega zavoda za leto 1909. Saniranje deželnih i i-n a n c. Zakonski načrt o delni premembi Družba sv. Cirila in Metoda. V proslavo godovnega dne cesarja F. J. L dne 4. t. in. se je v veseli in za narodno stvar vneti družbi v Kojskem v go-tilni g. Ant. Lenardiča nabralo 10 K za družbo sv. C. in M. Denar se je odposlalo družbenemu vodstvu. — Srčna hvala g., darovalcem! Za Ciril-Metodovo slovensko šolo v Gorici daruje g. dr. Ernest Dereani, namesto vstopnine k »Legijonarjem«, 10 K iz usmiljenja, ko vidi slepi člankar »Novega časa« v zadnji številki že irtčši, kjer jih v resnici ni. (Op. hudomušnega stavca: Tudi nam se smili »Novi Čas«. Pogledali Domače vesti Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Pri veseli družbi v hotelu »Križnic« v Kanalu nabrala' gdč. Mirni Drašček 5 K; Anton Klun v Gorici je dal 5 K; Neimenovan št. 7 za oktober 5 K in Neimenovan št. 1 tudi za oktober 2 K* Trije goriški rodoljubi 3 K; Vinc. Bandelj, učitelj na Vrhu pri Kanalu, je poslal poljskega zajca in za dodatek 2 kg ajdove moke iq, 1*18 surovega masla. Hvala! Živeli posnemovalci! Na račun mesečnine je prišlo 75 K. 'Jos. Bavdaž v Kanalu nabral 4 K. Poročil se je g, Albert Bizjak iz znane rodbine v Dornbergu z g.Čno Poldj C i k a n e k o v o na -Dunaju. Vse najbolje! Pevsko in glasbene društvo V Gorici (podružnica »Glasebne Matice« v Ljubljani) vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bo v soboto, dne 22 oktobra t, 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo odborovo; a) tajnikovo, b) blagajnikovo; 2. Poročilo preglednikov računov; 3. Volitev a) predsednika, b) 13 odbornikov, c) 2 preglednikov računov; 4. Določitev glasila . za društvena naznanila; 5. Slučajnosti. — Odbor. Akad. fer. društvo »Adrija« je prijelo več slovenskih knjig. Darovali so jih g. Anton Ozvald 18, g. Albin Pitamic 6, g. Petrič 4, g. Mirko Strel in g. Anton Neffat po eno. S tem potom se gospodom darovalcem zahvaljujemo ter upamo, da dobe več posnemaleev. Knjige, ki se uporabljajo za spopolnitev starih knjižnic in ustanovitev novih, naj se izroče oz, odpošljejo na naslov: A»Ibin Pitamic, tehnik, Gorica, via Ascoli št. 31/11. nadstr. Odbor. Splošna obsodba. — Vse govori te | dni le o nezaslišni politični lopovščini v deželnem zboru. Vsak, kdor ima kaj poštenega čuta v sebi, obsvja v ostrih besedah divjanje dr. Gregorčičevo proti Gabrščeku. Tudi med klerikalci so možje^ ki se zgražajo nad Gregorčičevim činom in med laškimi liberalci so taki, ki pravijo, da je bii sklep skrajno neparlamentaren ter da se Lahi s takim početjem kompro-niitirajo pred javnostjo. Obsodba je splošna. Don Antonio je deležen splošnega zaničevanja. Naše tržane hoče strahovatl dr. Gregorčič. — Penil se je jeze vselej, ko je bil izvoljen v trgih Gabršček. Svojo jezo je izlival v svojo n« Čedno »Gorico« ter vselej zagrozil tržanom. Zavedni volilci ginil odondot. Splošen zakon narave je, da so nezdravi in nerodovitni kraji, v katerih ne živimo, kakor tudi kraji, v katerih več ne živimo. Zapomnite si, da si človek sam ustvarja domovino s svojo navzočnostjo, s svojimi navadami, marljivostjo, da celo s svojim lastnim dihanjem. Torej da so nenaseljeni kraji, naj velja, toda nenaseljivi, to pa nikdar. Ko so lovci tako kramljali ter postali naravoslovci, so vedno dalje korakali ter dospeli do široke doline, po kateri se je vila reka skoro brez ledu. Ker je bila obrnjena proti jugu. je ob obrežju vzklilo nekaj rastlinja. Tla so kazala močno nagnenje po oplojenju. Samo nekaj palcev plodne zemlje, pa bi bila rodovitna. Doktor je opozoril na to očitno teženje rekoč: »Ali bi se ne moglo v tej dolini za silo nastaniti nekaj podjetnih seljakov? Z marljivostjo in vztrajnostjo bi naredili vse drugo, ne seveda polja, kakoršna so v zmernem pasu, tega ne trdim, a vendar kos zemlje, ki bi bil očesu prijeten. E! če se ne motim, ravno vidim nekaj šti-rinožnih prebivalcev, premetenci poznajo dobre kraje!« »Pri moji veri, to so severni zajci,« vzklikne Alta-mont ter zgrabi svojo puško. »Čakajte, čakajte, vročekrvni lovec!« vzklikne doktor. »Te uboge živalice ne mislijo na beg. Pustite jih, k nam prihajajo.« In res so trije ali štirje zajci skakljali po nizkem resju in mladem mahu ter tekli dalje proti ljudem, katerih se niso ni bali, kakor se je zdelo; veselo in brezskrbno so priskakljali, in vendar Altamont ni odložil svojega orožja. Kmalu so bili med nogami doktorju, ki jih je pričel božati, rekoč: »Zakaj streljati stvarce, ki so tako ljube-znjive? smrt teh majhnih Živalic je ža nas brez haska!« »Prav imate, doktor,« odgovori Ilatteras, pustimo jim življenje.« »In te jerebice, ki lete proti nam,« vzklikne Altamont, vin kljunače, ki ponosno korakajo proti nam na svojih dolgih bergijah!« Cely jata perutnine je prihajala lovcem nasproti, ne sluteč nevarnost, ki jo je samo doktorjeva navzočnost Še krotila. Celo Duk se je vzdržal in strine obstal. Čuden in ginljiv prizor je bil, ko so ijubke živalice tekale, skakljale in letale brez nezaupljivosti. Vsedale so se Clawbonnyju na rame, legale k njegovim nogam in se same nudile nenavadnemu božanju. Zdelo se je, da hočejo storiti vse mogoče, da sprejmo te neznane goste; neštevila ptičev je veselo krikalo, se klicali drug drugega in prihajali iz vseh strani doline. Doktor je bli ves očaratr. Lovci so nadaljevali svojo pot po bregovih, ki so bili mokri od nalivov, in prijazna četa jih je spremljala; ko pa so zavili iz doline, so opazili četo osm^rih jelenov, ki so trgali na pol v snegu pokopan lišaj, na pogled krasne, ljubke in mirne živalice z zobčastim rogovjem, ki ga je samica ravno tako ponosno nosila kot samec. Svoje volnene zimske kožuhe so že zamenjavali z rujavkasto sivo letno barvo. Nič bolj plašne in nič manj krotke se niSo kazali nego zajci in ptiči teh mirnih krajev. Tako je moralo biti, razmerje prvega človeka do prvih živali v začetku sveta. Lovci so prišli v sredo med četo, ne da bi se bila ta za korak umaknila, da bi bila izbežala; to pot je doktor komaj kroti! nagon Altamonta. Amerikanec ni mogel mimo gledati te krasne divjačine, ne da bi mu bila stopila kri v možgane. Hatteras je ginjen gledal krotke živalice. ki'so hodile svoje nosove drgnit ob obleko doktorja, ki je bil prijatelj vseh živih bitij. »Pa vendar,« je dejal Altamont, nismo li prišli semkaj na lov?« »Na lov, na bizone,« odgovori doktor, »in rtič drugega! S to divjačino bi ne imeli kaj početi, živeža imamo dovolj; veselimo se. ginljivega prizo'ra, da se človek meša med skakljaji nedolžnih živalic in jim ne vteplje strahu!« »To kaže, da ga še niso nikoli doživele«, dč Hatteras. »To je jasno,« odgovori doktor, »in iz tega-se lahko sklepa, "da te živali niso amerikanskega izvora. »In zakaj to?« vpraša Altamont. »Če bi izvirali iz otokov severne Amerike, bi gotovo vedeli, kaj je treba misliti o dvonožnem in dvoročnem sesavcu, ki se mu pravi človek, in bi bil gotovo zbežali, ko bi nas zagledali. Ne, verjetno je, da so prišli od severa, da so doma v onih neznanih pokrajinah Azije, ki se jim ljudje še niso nikoli približali, in da so torej prekoračili tečaju bližnje celine. Torej Altamont, nimate pravice do njih kakor do svojih sorojakov.« \ ¦'¦ ¦ • »O!« odvrne Altamont, »lovec ne gleda tako natanko in divjačina pripada vedno tistemu, ki jo ustreli.« »No, pomirite se, moj vrli Nemrod! Jaz zase bi se raje odrekel streljanja za vse svoje življenje, nego da bi vzbujal strah, med tem dražestnim prebivalstvom. Glejte, celo Duk se brati s temi krasnimi živalicami. Verjemite mi, ostanimo dobrotljivi, dokler se da! Dobrota je moč!« »Prav, prav,« odvrne Altamont, ki ni imel zmisla za to rahločutnost, »toda jaz bi vas rad videl namesto orožja z vašo dobroti ji vostjo med tolpo medvedov in volkov!« »6, jaz nikakor ne trdim, da čaram, krute zveri,« odvrne doktor, »jaz malo verjamem v Orfejevo čaranje. Sicer pa medvedje in volkovi ne pridejo tako k nam kakor ti zajci, jerebice in jeleni.« »Zakaj pa ne,« reče Altamont, »če še niso, nikoli videli človeka?« «Ker so te živali po naravi krvoločne in ker krvoločnost kakor zlobnost vzbuja sumnjo. To se opazuje pri ljudeh .in pri živalih. Kdor je zloben, je nezaupljiv, in strah je ravno tako pristopen onemu, ki ga vzbuja.« v trgi h so mu odgojv&riii z zopetno izvo-litvijp. Šel&'&r|e7ie razsrdil še bolj in 1. ker ye, |f za ta&e V|$te reči dobi gl La- fe hih poslušna ušesa, je dosegel nepotrdi- f tev, češ, tržani, tu imate, ke-r niste ubogali dr. Gregorčiča pri volitvah! Udariti i(: hotel tržane in sedaj pričakuje, da ga bodo lepo ubogali ter volili kandidata, katerega bo on priporočal, ali pa če bi že zmagal naprednjak, naj bi bil tak, ki bi molčal ter nič ne motil dr. Gregorčiča, ko greši dan na dan,v deželnem zboru v zvezi proti slovenskemu narodu. Ne rečemo drugega kot to: Gregorčič se je že večkrat varal pa se bo Še! Laž v »Slovencu«. — »Slovenec« je priobčil iz Gorice poročilo o deželno-zborski seji v sredo 5. t. m. Tam pravi med drugim: »Mu čnojebilo, k o s t a ob tej priliki Gabršček in Gre-gorin začela psovati dež. glavarja, ki sicer ne spada več na svoje mesto atakeganastopa-njaprotinjemunimogočeodo-br a v a ti. K r i č a 1 i so: G 1 uš e c stari! K r u 1 j e v je! itd.« — Ne Gabršček ne dr. Gregorin nista kričala na deželnega glavarja ne »Giušee stari!« ne »Kru-ljev je!« in tudi ne drugače temu podobno, zato je tudi dostavek »itd.« lažniv. Menda je rekel dr. Gregorin: »Saj j e gluh«. Namreč gluh, ker noče slišati, če se kdo izmed poslancev, kr ne pripadajo zvezi, oglasi k besedi. Glavar Pajer sliši samo takrat, če se oglasi k besedi kedo izmed zveze; ko se je oglasil n. pr. dr. Franko, ki ima vendar močan glas, ga ni hotel slišati, »gluh« je bil; dr. Franko je moral prav energično vprašati: ali smemo tu govoriti ali ne? — Jednako dela tudi s poslanci laške ljudske stranke. Tudi za nje je g 1 u h; tudi teh noče slišati. Tako dela mož vedno s svojimi nasprotniki, odkar sedi na predsedniškem mestu. To v poduk »Slovencu«, da ne bo sprejemal z Goriškega samih 1 a ž i j! Razpis štipendija. — Razpisuje se štipendij v znesku 600 kron ustanove Nj. ekscelence deželnega glavarja groia Franca CoronhiHCronborg, ustanovljene v spomin na štiridesetletnico vladanja Nj. V. presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Za ta štipendij se morejo potegovati ubo-žni dijaki, obiskujoči avstrijsko, visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v pokneženo grofovino Goriško in Gradiško, brez razlike veroizpovedanja in narodnosti. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje naj se predložijo deželnemu odboru do 31, oktobra 1910. Županom v Trenti je izvoljen g. Anton Cuder, gostilničar pri »Zlatorogu«. Iz dobro poučenih krogov smo sprejeli in priobčujemo: »Omenili ste zadnjič imenovanje ravnatelja nove deželne norišnice. Zakaj pa deželni odbor ne priobči tega imenovanja? Sedanja večina dež. zbora itak gotovo potrdi, kar je deželni odbor sklenil; čemu torej tajnost? Vpra- šamo pa danes, kje stoji pisano, da mora biti ravtiateU deželne umobolnice Mijan? Velja J[ tudi^ za ujndbolne revfcle »f^e^ deželnega glavarja: 1=2, to je: en laški norec je toliko vreden kot dva slovenska? ali pa je morda toliko več Italijanov umobolmh kot Slovencem? •Kolikor nam imano, je bilo tudi nekaj slovenskih prosilcev za mesto ravnatelja, med njimi pravi psihiatri. Gg. deželni odborniki bi Jahko iz spričeval uvideli, da imajo ti slovenski prosilci večletno klinično izobrazbo in so celo več let samostojno in uzorno vodili umobolnice; iz spričeval bi morali uvideti, da ti prosilci d a i ek o pre^ kašajo usposobljenost in zmožnost imenovanega ravnatelja. Nikar ne izgovora, da ti prosilci niso vešči drugega deželnega iczika. Obrnimo: je li mari ravnatelj vešč slovenščine, jezika, ki ga govori 3/i goriškega prebivalstva, vsaj radovedni smo na njegovo slovenščino. Krivda zadene sicer pred vsem dež. glavarja ali soodgovorni so m 10 imenovanje tudi vsi g. deželni odborniki. Imenovanje, pa je — to smelo trdimo — v škodo celi goriški deželi in posebej še nam Slovencem. Na tako mesto tiče strokovnjak, bodisi že Slovenec ali Italijan!« Deželnega glavarja jemlje v zaščito dr. Gregorčič! — Deželni glavar dr. Pajer je naš najhujši sovražnik. On je načelnik liberalne stranke laške, to je one stranke, ki uprizarja tako nesramno gonjo proti slov. šolam v Gorici, ki podi svoje ljudi na ulice, da 'bi napadli Slovence s palicami in kamenjem ter streljali na nje; načelnika take stranke ščiti dr. Gregorčič, ko se Gabršček brani proti n a s i 1 -s t v u, katero je zagrešil proti njemu deželni glavar. Pajer pašuje v deželni hiši v prid Furlaniji in v škodo Slovencem, iz dež. hiše preganja slovenščino ter je nabasal urade z laškimi uradniki in tako od jeda Slovencem kruh; Pajer hoče ustvariti iz Furlanije paradiž, kakor je rekel v Zagraju, zato seveda se mora pustošiti slovensko zemljo -—. ali ta Pajer je zbog takega delovanja tako velik gospod, da se mu klerikalci klanjajo do tal in Gregorčič ga jemlje v zaščito v deželnem zboru, ko se napredni poslanec opravičeno bori proti Pajerjevemu nasilstvu. Upor proti nasiistvom, katera uganja Pajer že 2 leti, ni prav! Tak nov evangelij propoveduje dr. Anton Gregorčič! Tako daleč je zašel, tako ga je oslepila strast, da daje prav Pajerju, našemu najhujšemu sovražniku, ko postopa nasilno proti stov. poslancu, ter kriči, da odpor proti Pajerju od strani slov. poslanca Je nekaj! takega, da se mora slov. poslanca Izključiti iz dež. zbora! Tako hlapčuje Gregorčič Pajerju, tako se zadovoljuje Gregorčič s Pajer je-vim nasiistvom, samo da se pri tem ugodi željicam njegove črne duše! Kaj mu mar, če pri tem Slovenci vedno več trpe! V Mirnu bodo te dneve volili novo županstvo, ker je bil utok župnika Ivana Rojca zavrnjen. Toliko kričanja po kle- rikalnih listih, da se je pri občinskih vq-litvuir delalo krivično in sedaj je pa dokazalo c.^kr^jiameštništvo^ da je *>| vfs Rojčev"kTik neopravičen.6 Vsa njegova moč in toliko opevana agilnost se je zlo-miia ob zavednosti naših naprednih vo~ lilcev. Upamo, da bodo naši vrli mirenski starešini znali izvoliti županom odločnega moža, kjer bodo brezvspešna vsa žiro-nikova prizadevanja. Na stran osebnosti in vsi odločno v boj za stvar in razvoj naše stranke! Proč z osebnimi interesi! Z državnega kolodvora.--r- V službi na državnem kolodvoru je neki bivši poročnik Nemec Kamm. Zagrizen Nemec seveda, ki ne tiče v službo v Gorici, ker ne pozna deželnih jezikov. Svojo nemško jezico stresa nad slovenskimi delavci ter zahteva od njih nič več in nič manj kot to: da morajo govoriti nemško! Skrajna nesramnost nadutega Nemca. — V razmere na državnem kolodvoru bo treba poseči prav korenito. To se tudi zgodi! Narodni muzej. — Pripravljalni odbor za narodni muzej v Gorici je imel l. okt. t. I. zopet svojo sejo, v kateri se je določilo še nekatere točke pravil, ki so se sedaj odposlala na c. kr. namestništvo v potrditev. Z ozirom na kulturni pomen društva je pričakovati, da bode visoko namestništvo stvar rešilo hitro, da potem začne društvo iahko redno delovati. Takoj po potrditvi se skliče prvi občni zbor, kjer se bo rešilo najvažnejša vprašanja in določilo razne druge stvari glede delovanja po deželi. Omeniti je treba pa že danes, da so se že oglasili razni gospodje s tozadevnimi prispevki. Tako n, pr. je obljubil gos. prof. Gwaiz krasno starinsko egiptovsko mačko, katero je prinesel od tam naš bivši misjonar p. Knoblehar. Umotvor je velika redkost! Gos. dr. Leu-pušček ima za muzej namenjenih nekaj pristnih narodnih majolik in pa starinsko izdelano skrinjo. Gospod Druiovka je obljubil muzeju več slik domaČih umetnikov, kakor tudi tobačnico v krasnih narodnih ornamentih. Razun tega je upati, da se razni rodoljubi pozneje in tudi že sedaj oglasijo,s primernimi prispevki. Mesto zavreči, darujte raje narodnemu muzeju, kjer bo ostalo vse lepo shranjeno in obvarovano. — Druge potrebne stvari se bo objavilo o pravem času, prispevke in prijav sprejema pa gos. Druiovka. Gorica, Gosposka ulica. Vse po laško razglaša goriški deželni odbor v uradnem listu. Vse po laško, po slovensko nič. Tako smo čitali sedaj zopet neki »Avvrso« v uradnem listu. Tako dosledno povsodi kjer le more se ogiblje goriški deželni odbor slovenščine. Slovenski klerikalni zavezniki to molče odobri! jejo! Tolminskega kaplana Tomšiča je nekdo napadel baje na poti iz Zatolmina v Tolmin. Poškodovano ima jedno roko, ker je padel. Po »Prisrnojc ;icu« že kričijo, da ga je »liberalec« napadel. Kdo io verjame? Za načela se bojujtuo! —------¦ tako pravi »Prismojenec« ter hoče reči, da se »liberalcu bore za osebe. No, le počasi! Zakaj pa je nastal na Goriškem boj med starostrujarji in novostrujarji? Za osebe. Gregorčič sovraži novpstrujarje, ti pa njega ter bi'ga rajše danes kot juti i pahnili s prestola. Grd oseben boj, ne pa boj za načela! Nesreča v tovarni v Podgori. — Včeraj popoldne je padel tram na delavca A. Žbogarja, ki je doma z Banjšje pa dela že dolgo časa v Podgori. Podirajo; on je stal spodaj, namesto da bi ga kdo opozoril, naj se umakne, se to ni zgodilo, marveč je tram padel dol ter ubil ubogega Zbogarja. Imel je okoli 60 let. Kakor ču-jemo, so aretirali delavca, ki je delal nad njim ter bi bil vzročil, da je padel tram na Zbogarja. Predaval bo jutri večer v gledal, dvorani v Gorici nemški nadporočnik Graetz, in sicer o svoji vožnji z avtom o-b i 1 o m po Afriki. Predaval je že po raznih mestih ter je žel za svoja predavanja povsodi priznanje. 220 K je bil ukradel svojemu gospodarju J os. Lutmanu v Št. And rezu A. Spacapan, ki je služil pri njem. Kupil si je bicikelj ter razdal nekaj kron. Spacapan je obsojen na 2 meseca težke ječe s postom. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofolet-ti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 9. do 116. t. m. Deset zapovedi o ljudskem štetju za obmejne Slovence. — l. Priglasi se edi-nole k svojemu materinemu jeziiku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj obče vami jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodoviua priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenskege matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda! 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj ob-čevalni jezik nemški aH laški? 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih, in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo Šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da s«j ne daste izpodriniti z zemlje svojih očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! S tem kratkim poukom o naravnem modroslovju se je končal razgovor. Vesta dan so preživeli v dolini, ki jo je doktor hote1 nazvati Severno Arkadijo, čemur se njegovi tovariši niso vstavljali; zvečer pa so trije lovci zaspali v skalnati jami, ki je bila kot nalašč narejena za njihovo zavetje; večerja, ki so jo použili; ni nobenega prebivalca te krajine stala življenje. XVII. Altamontovo povračilo. Naslednjega jutra so se doktor in njegova dva tovariša zgodaj prebudili; noč so prespali popolnoma mirno. Ne sicer hud mraz je proti jutru vendar prodrl do njih; a bili so dobro odeti in so trdo spali pod varstvom mirnih živali. Ker je bilo vreme še lepo, so se odločili, da bodo tega dne se preiskovali zemljo in stikali za bizoni. Alta-montu se je moralo dati nekoliko priložnosti za lov, ir sklenilo se je, da ima pravico streljati bizone, če bi bil tudi najpohlevnejše živali, kar jih je na svetu. Sicer je pa njihovo meso okusno, če tudi močno diši po mošusu, in lovci so se že veselili, da poneso domov nekaj kosov tega svežega in krepčilnega mesa. Potovanje ni nudilo v prvih urah zjutraj nič posebnega; zemlja je pričela proti severo-vzhodu iz-preminjati svoje lice. Tuintam vzvišen prostor, prvo valovanje gorate krajine je naznanjalo drugačna tla. Če Nova-Arherika ni bila celina, je morala tvoriti vsaj precejšen otok. Sicer pa sedaj ni šlo za to, da se. reši to zemljepisno vprašanje. Duk je tekel daleč naprej in je kmalu naletel na sledi cele tolpe bizonov. Tedaj jo je Duk pobrisal naprej, kar so mu dale pete, in je naglo izginil lovcem izpred očij, ki so sledili njegovemu glasnemu in razločnemu lajanju. Ker je zvesti pes z vso srditostjo lajal, so koj pogodili, da je našel predmet njihovih želja. Požurili so se in v poldrugi uri so že zagledali dve veliki in po svoji zunanjosti strašni živali. Ta dva čudna štirinožca sta kar ostrmela pred Dukovun napadom, ne da bi se bila sicer ustrašila. Trgala sta neke vrste rdečkasti mah, ki je prepregal kopna tla. Doktor ju je koj spoznal po njuni srednji rasti, po zelo širokih in spodaj zvezanih rogovih, po ozki, podolgasti glavi, kakor oven, in po zelo kratkem repu. Vsled njihove postave so jim dali naravoslovci ime »ovibos» (ovčji vol), sestavljenka, ki znači obe naravi, ki ji združuje ta žival. Zagleclavši lovce, sta se živali nemudoma izpustili v b*eg, lovci pa so jo udarih Za njima, kar so jim dale pete. A dohiteti jih je bilo težko, ker so se ljudje po polurnem neprestanem teku popolnoma upehali. Hatteras in njegovi tovariši so se ustavili. »Hudič!« zarentači Altarnont. »Hudič je beseda, ki je tu na me.'*"« de doktor, ki se je komaj oddahnil; »ti prežvekovf-Li ••?•> Atner"lanci, to priznam vam, in nič kaj dobro ne ns•.,.:«:¦ o svoj:h rojakih, kakor se vidi.« »To dokazuje, da smo mi dobri lovci,« ivrne Altarnont. Ko sta med tem bizona opazila, da se ju več ne zasleduje, sta se tudi onadva ustavila in strmela. Bilo jt-jasno, da ju v teku ne ujamejo. Zatorej so morali poskusiti ju zajeti, za kar je bila prav pripravna planota, na kateri sta se sedai nahajala bizona. Lovci so pustili Duka, da je draži! živali, sami pa so se razpostavili v sosednje doline, da objamejo planoto. Altarnont in doktor sta se skrila na eni strani za skalami, Hatteras pa s* je na drugem itoncu prikradel neopazen na planoto, da nažene bizona poti njima. V pol uri je bil vsak na svojem mestu. »Ali sedaj nimate nič proti temu, da se ta dva Štiri nožca sprejme s streli?« reče Ataiont »Ne, to je časten boj,« odvrne doktor, ki je bil kljub svoji naravni milobi lovec do dna svoje duše. Ko tako kramljata, zapazita sopihajoča bizona in Duka njima za petami. Daleč zadaj pa je kričal Hatteras in ju podil proti oni strani, kjer sta bila skrita doktor in Atnerikanec, ki sta ndagioma planila krasnemu plenu nasproti. V tem hipu sta ne bizona ustavila in ker sta se enega sovražnika manj ustrašila, sU *.u obrnila proti Hatterasu. Ta se krepko postavi, namen na bližnjega bizona, ustreli in zadene s svojo krogljo zver v sredo čela, ne da bi jo s tem ustavil v njenem teku. Pri drugem strelu Hatterasa zveri le še bolj izbesnita, planeta na razoroženega lovca ter ga bliskoma prevrneta. »Izgubljen je!« vikne doktor. , Ko se je C!awbonny privil iz prsi obupni klic, je skočil Altarnont korak naprej Hatterasu na pomoč, nato se je ustavil, bore se sam s seboj in s svojimi predsodki. »Ne. to bi t!a podlost!« vzklikne ter zdirja s Cla\v-bonnvjem na prizorišče boja. Njegovo obotavljanje ni trajalo niti pol sekunde. A kakor je doktor videl, kaj se godi v duši Amerikanca, tako je razumel tudi Hatteras, ki bi se bil pustii raje umoriti nego da bi bil klical na pomoč svojega.tekmeca. Vendar predno se je Hatteras tega zavedel, je bil Altarnont že poleg njega. Hatteras je skušal na tleh odbijati sunke rogov in teptanje zverinskih nog, a dolgo bi ne bil mogel nadaljevati tega boja. Bilo je že na tem, da ga zveri na kosce raztrgata, ko počita dva.strela; Hatterasu se je zdelo, kakor bi mu bili kroglji oprasniji glavo. »Le pogumno!« vzklikne Altarnont, zaluči daleč svojo izstreljeno puško in plane nad razjarjeni zverini. (Dalj« pride.) Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. [ (Dalje.) A. K o t n a in i z n a p i j a č u. Prijetni kislo-rezki okus, lilucluu. sve-žost in čistost studenca biserno čista og-likova kislina omogočuje tolstovrško sla« tUurM4".9j?P0•»aniiziig: pijaCOjJlia^oč^eJ osvežujoče vplivanfe^J^ptt1 ležtše tudi mi1 tem, tla se oglikova kislina del časno t a z v i j a in tako zabranjujd pri daljšem ohranjenju, kakor tudi pri večkratnem porabljen ju, ko je steklenica odprta, tako-zvano prestanost in neprijeten okus. P o-s e b n o p o r a b 1 j i v a je pa Tolst o-v r š k a slatina za primes vi n u, ker dobi vino vsled velike vsebine na-trona, ki se zveze z vinsko kislino, posebno dober in prijeten okus in tudi ne pobarva vina tako kakor druge slatine. Vsled tega se komaj dobi slatina, ki bi bita tako izvrstna namizna pijača, kot je tolstovrška. Za daljšo uporabo .se Tolsto-vrška slatina posebno v sledečih slučajih priporoča: 1. kjer i najo slabo pitno vodo. 2. Pri različni!: epidemijah kakor n. pr. pri vročinskih in pa pri kolerskih. t. Pri mrzličnih boleznih, kjer se žeja poviša, ker je rezki okus 'loistovrške slatine bolj razsvežljiv kot tudi dobra mtna voda. 4. Kot pijača pri opu entnih kosilih za vse, ki so navajeni na različne praške za prenavljanje, ker je učinek Tolstovrške slatine ugodnejši kot vsehaeh praškov. 5. Med okrevanjem po različnih boleznih. 6. Za napravo limonade in za mešanje drugih sadnih sokov. B. Uporaba Tolstovrške s 1 a t i n e k o t zdravilo. I. Učinek Tolstovrške slatine obstoji največ na tem, ker vsebuje veliko množino proste in na pol vezane ogliko^e kisline, natrijevega karbonata in natrijevega klorida in v mali množini tudi kalijevega sulfata. Ta učinek se pokaže v prvi visti pri sluznicah, v požiralniku, grlu in plučiii mreni v tem ko katarc teh sluznic zelo olajša na ta način, da odstrani neprijetno suhobo v požirala in da se razpuste sluze ter se omogočuje fahko izmetavanje. To pa velja posebno tudi za začasni požiralui katar strastnih kadilcev, vseld Česar se jim ne more Tolstovrška slatina nikdar dovolj priporočati. (Konec prih.) »Trgovsko in obrt.no društvo« je sklenilo priobčevuti vsako soboto v »Soči« in »Gorici« oglase slov. trgovcev in obrtnikov. Danes jih priobčuje prvič. Pripominjamo, da je to priobčevanje povsem stvar omenjenega društva ter nos| ono nasproti javnosti vso odgovornost za isto. Sestanek obrtnikov bo dre v i v gostilni g. Molarja na Senenskem trgu ob 8l .>. Razgovor: o i z d a j i k o I e d a r-j a z oglas i. Razstave goveje živine na Krasu. — Na razstavi v Komnu je bilo živine 84. v Sežani 76 glav. Razdeljena so bila razna darila. Piva se je potočilo v Gorici meseca avgusta hi 1MMU4. Argentinsko meso na Dunaju. •-- Vlada je dovolila dunajski občini vvoz 25.01«» kg argentinskega mesa, ki pride za en teden v Trst. 25.000 kg za Dunaj je presneto malo; kaj pa drugi kraji? Ali bomo vedno le plačevali od dneva do dneva dražje meso? Za uvoz mesa iz Argentinije. — Komisija, ki ima nalogo proučiti uvoz mesa iz Argentinije v Avstrijo, je odšla na par-niku »Argentina« iz Trsta 6. t. m. V komisiji so: baron Alfred Berlep^ch, tajnik v trgovinskem ministerstvu, dr. Julij pl. Twardo\vsky, sekcijski svetnik v mini-sterstu za javna dela, dr. Anton Greiner. živinozdravniški referent v poljedelskem ministerstvu in dr. Fran Stadler, vladni svetnik v notranjem ministerstvu. Mka kolesarska zveza. -carsko društvo »Danica« vabi gg. odbornike k odborovi seji, katera bode prihodnji torek v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. Politični pregled. . Državni 2bpr bqv skjicf^. najbrie 4. fiii 5. novembra, ' •* : Splošna in jednaka volilna pravica za češki deželni zbor. — V seji pododsekov nacionahiopolitične komisije za češki deželni zbor je stavil dr. Komer predlog za «uve^.sploštt*" Razne vesti: \ Mini9tersRi*predsednik v zraku. — Ministerski predsednik Stolvpin se je udeležil, na Farmanovem - biplanu podi: vodstvom stotnika MacijeviČa vzleta, ki je trajal osem minut. . Nova himna za nemški »Schulve-rein«. — Ker obhaja letos »Sehulverein« 30 letnico svojega obstanka, je zložil pesnik in zdravnik dr Franc Nepel novo himno za nemško šolsko družbo. To pesem se bo pelo po melodiji pesmi AVacht am Rhein«. Brez te melodije niti živeti ne morejo avstrijski Nemci. Kolera na Japonskem. — Listi poročajo, da se kolera bolj in bolj širi po Ja-. pomikom. Menih — večkraten zločinec, — Pred enim letom se je izvršil v romarski cerkvi- Censtohovu ulom. Sedaj so komaj dobili pravega storilca, ki je bil neki menih, V družbi cerkovnika je okradel cerkev, zbežal s svojo ljubico, telefonistkn v Varšavo, še prej je pa ubil lastnega brata, ki je bil poštni uradnik in ki je vedel za bratovo tatvino. Truplo je bilo zašito. v divan in vse skupaj so dobili v nekem rtbnjaku blizu Čenstohova. Zrakoplovstvo v Rusiji. — Poročnik Pijotrovski je letel z enim pasažirjem v Bteriotovem-monoplanu iz Petrograda. v Braševo (Kronstadt). 150 rudarjev v gorečem rovu. — Premogokop v liarthorne (Sev. Amerika) *«ori. 150 rudarjev je še v gorečem rovu. Tajni svetnik dr, Ernst pl. Levden umrl. ~- V Berolinu je umrl v starosti 78, let'tajni svetnik dr. Ernst pl. Levden, znameniti medicinec. Njegov pomen tiči na treh poljih, velike zasluge ima v živčnih boleznih, posebno boleznih v hrbtenjači, v dletetiki in pri raziskovanju jetike. Svyj čas je ozdravil nemškega cesarja Friderika in ruskega carja Aleksandra II. : Železniška nesreča v Sev, Ameriki. - V Oillespie (država Illinois) sta trčila skupaj dva vlaka. 37 oseb je ubitih, 25 težko ranjenih.. Roparji v sredini Pariza. — Pred par dnevi sta napadla dva mladiča v neki hi-' širzanašalca denarjev, ubila ga in oropala. Drugi dan ju je policija že zaprla. V nekem javnem stranišču so napadli trije tndividuvi služabnika neke blagajne mu vzeli 50.000 frankov. Dva sta že zaprta, tretji je zbežal z denarjem v London. Japonski princ — asket. — Princu Kitaširakava Teruhiza ?e bilo vzeto na slovesen način in na njegovo izrecno zahtevo njegovo dostojanstvo. Da mu ne bi delal naslov princa ovir pri njegovem nravnem življenju, se je pustil adoptirati od neke priproste družine in vstopil kot navaden vojak v mornarično akademijo. Zopet dva ponesrečena zrakoplovca. — Ne daleč od Pariza, v Saint-Cloudu, sta padla brata Leon in Robert Morane iz letalnega stroja. Leon si je zlomil nogo, Robert si je prebil črepinjo. Skoraj ima praV tovarnar Voisin, ki je rekel, da'nebo nobeden sedaj živečih zrakoplovcev umrl v postelji. Župnik — vodja roparjev. — V mestu Pegomas v južni Franciji so zaprli, župnika Sperta, ki je bil vodja cele ro-> parske čete, ki je večkrat posetila mesto in okolico. To je pa delal župnik edino le iz maščevanja, ker mu ni hotela dati občina denarja, da bi prenovil tamošnjo cerkev. Novo zlato v Alaski. — V severni Ameriki, v Alaski, so dobili ob reki Kenai zelo bogate žile zlata. Ljudstvo je silno razburjeno, vse hiti na kraj, da si pridobi bogastva. Radi nesrečne ljubezni. —- V CostanT tine v Alliru $e je vrgl%hč;i večkratnega milijonarja Burquina z 116 m visokega mostu. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Kmetsko gibanje v Bosni in Hercegovini. — Krnetsko gibanje v Bosni in Hercegovini je postalo ^zelo resno. Kmetje se hočejo na vsak; način rešitr srednjeveškega tlačanstva in so radi tega odpovedali postavne davke svojim' gospodarjem, kar je tudi čisto.pravilnp, Vlada se. tega gibanja grozovito boji, nima pa toliko junaštva, da b! se zavzela za kmete in pripoznMa njih upravičeno stališče. Da, Šla je celo tako daleč, da je ponudbo srbskih poslancev v bosanskem saboru za posredovanje, odklonila in izjavila, da smatra to kot vmešavanje-v ekšekutivo. : — Posebno energično nastopajo, kmetje v dobojski okolici. V nedeljo je šlo skozi, vasi okolu mesta Doboja več tisoč kme-! tov in izjavilo, da na noben način nepla-čajo posestnikom postavnih davkov. Ker je vlada pričakovala velikanskih demonstracij, je odposlala v Doboj dva bataljona infanterije iz Sarajeva. Vendar, doživela je veliko blamažo. Kmetje so se po manifestaciji čisto mirno razšli v prepričanj, da se bore za upravičene svoje zah-te/c. '¦ Odprto pismo*) Veleč, gosp. IVAN COSSAR, c. kr. profesor na realki in vodja starinskega muzeja v Gorici. Usque ad finem! Toraj tudi Vi?! Tudi Vi ste se skrili za zlatim rekom: »molčati je zlato« potem ko so Vaš drugi pripravili do tega. Seveda, ko se je prisiljeno molčati bi bil vsak odgovor nesmiseln. Toraj molk na celi črti! Molče skušajo moji zvesti nasprotniki onemogočiti vse moje pravo, sikajoč plemenito sem in tja: da sem jaz ubogi zmešanee, ki trpim na neki neozdravljivi fiksni bolezni in druge take in še hujše reči. V kratkem pride pa vse na dan! Dobro se zavedam, da sem jaz sam in da je mojih sovražnikov mnogo in da so vsi ti močni. Tudi jaz imam neko pomočnico, s kojo se bom bojeval proti vsemu in vsem in ta je: resnica. Prav je imel N. P. prevzi nadškof in knez Sedej, ko mi je v pismu, ki mi ga je pisal dne 21. svečana 1909. pisal, da se resnica ne boji nikogar. Le molčite gospodje, toda Vaš molk kliče .vsakemu posebej Vašo krivico. Ako bi bila krivica na moji strani, pomislite Vi in naj pomislijo cenj. bralci, kaj bi se bilo zgodilo z menoj. Dobivate brce in molčite — in to vse radi tega, ker Vaša človekoljubna srca nočejo..... škodovati moji družini. Onih dveh komisiji, ki sta se vršili na Sv. Gori, ne bom pozabil nikdar. Bili sti menda dve: eno bom nazival komisija^ki odide, ne da bi napravila kakega zapisnika — toraj brez vrednosti — druga je bila pravilna; samo pozabili so povabiti tudi mene kot protistranko! To gre Vam, g. vodja starinskega muzeja. Oprostite, da Vas postavim v kaudmski jarem iz kojega ni izhoda. Ali ste Vi podpisali oni zapisnik v dobri veri, t. j. zavedajoč se — če ste to napravili ste se izkazali kot ubog in malovreden slikar, ali ste se podpisali s slabim namenom, v tem slučaju pa niste več poštenjak! Izberite gospod! Sklepam in apeliram' ha občinstvo, da razsodi med menoj in Vami! P. n. gosp. Cossar na svidenje! : .¦:'' :i_. Ivan Gyraf '/' zapriseženi; sIaHnar§ki izvedene^ •) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. 20 do 50 kron na lahko vsakdo zasluži z razpečavanjem op* Vega predmela, ki se rabi v Vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batifi, Ilirija (Kranjsko). Vzemite, w ako imate nahod, hripavoat. zaslifcenje nli težko sapo, Fellerjev fhiid s znamko „Eli8a-fiuid . Sami smo ue prepn jočem, kaSoIj mehajočein, oživljajočem učinku. Dvannjaterica na poskušnjo r> kron, dve dvanajsterici K 8 80 franko. Izdelovatelj' 1 Hrvatsko). ue prepričali pri bolečinah v praih, v vratu itd. o njegovem leka---------- "samo lekarnar E. V. Peller v StubU^ Elsa-trg S.t 2U4 Mali oglasi. BaJmanjSaprištfliMha stane «6 vin. Ako Je oglas obseineJSi sfe rafiima za vsako besedo 3 vin'. HaJpripravneJSe inserirafcje xa trgovce in obrtnike. Koliko je manJSSU trgovcev in obrtnikov vGoriof, katerih na deželi (in celo v mestu) niliJe ne poina, ker nikjer n* inserir^jo. Skoda nI majhno. IŠČ6 se kuharico. — kS"^^™««^ roSnika v Fanaln. Ivant 8t. 7. duplin iono v kaki "pisarni mlad inteligenten OlUZOe ISCB mladenič. Naslov pove naše upravništvo. Karolina Kersevan roj. Gregorič Alojzij Kerševan poročena. Prvačina, dne 8 vinotoka 1910. Gradišče. I vrelec DlatetlSnt namiaua pijaSa k obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo in iy,mano snovi. Ztio konointrlran m«tflolitt-len vrelec, priporoMliv pri kronlfinemielodf nerakataru, zaprtju, Brightovih ledloan, vrar.ifinik oteilinun, jetrni trdiu!, zlatici, aaovolzmena-k umetnega fedtt ?. Taaer, Gorica testenin ,Pe^ateteu ŽnMeršič & Yalenčič, II. Bistrica jedilnega olja F. & G. Hiacoia, Trst raznih likerje? Franjo Pokory, Zagreb » zavarovalne zadruge „Croatiau proti požaru, Zagreb in razna droga zastopstva. Priporočam se cenj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem iidani Peter Gruden & Comp. 7 Ceniki jedil m pijač ======== za $osHfi)ičai*je =========== se dobe o »Goriški tiskarni44 fl. Gabršček po 20 uin. komad. Merkur Agro- v Ljubljani. (Jradt)i prostori ifcoez ^pFdfnotfa ulica šM. 8, Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro- Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam društvom . itd. najboljši vir za nakupo- == vanje blaga ---------- POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POZOIC! Viusi., štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, nmalo. Žitsi, moka,•¦.olje. itd. Agro-M erkur preskrbi sploh vsake bla&o. — Agro-lerknr kupuje vse pridelke -— in izdelke. -! Cene najugodnejše ! Postrežba (očita! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke! Ne stane nič, ako pišete še danes po riove vzorce ženskega in možkega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi frankb tvrdka Hediet & Eoritnlk, Gorica. Ugodna prilika! -Proda se pod ugodnimi pogoji dobičkauosno posestvo z lepo hišo, vinogradi, njivami in travniki na pri-j^&O^i kraju v Gdvjfcl -: ¦#, Jako pripravno za gostilno. Natančneje se izve pri g. Petru Lebanu, Št. Peterska ulica* Y¦. '?¦ Založili smo posebne ifrste blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo sfav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica .Jdeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno žajfniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le barvilo »Ideal«, katero imamo ludt v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Cena z barvilom vred K 2*30. Sprejemajo še tudi naročila na štampilke. Knjigarna A. Gabršček - Carica. Gospodinje, zahtevajte prt vseh trgovinah KOLINSKO CIKORIJO iz 1DINE slovenske tovarne v Ljubljani. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga =P=" oljKiliaP prve vrste , lajiiljiik M iz Istri, Atelje, (UlfelMtri ii Niče b prodajo ca drobno in debelo. Predaja na drobno: Kron -'96,1'04, 1'12, T20, 123, i'36, i'44, i'60, 1*80, 2*-, 240, sa loči po 72 fin. —*~ Na debelo eene ugodne. "". V,7 Pobija poštnine prosto na dom. Posodo se pufiča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Priivi vinski kis in navaden. Zaloga —.--------------mj|a in sveč.------------------ ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim — milom — 2 M ik Cene zmerne* Naznanilo. ki je .na„ptodaj po 7Q vin, kos ali pa škatlja s 3 kosi za 2 K. To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje J. Ftoicek, c. kr. to. založnik v Kralj. Gradcu ns fitSkeln. LANOL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah : Toroš Drobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah > pri g. »M.1 ŠinkarL:' ' Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvu tvrdke Albin Boegan v Trstu, Ki se peča z barvanjem, pranjem in čj&fcnjeni oblek, raznovrstnega blaga, jTrčgrinjal, kožu-hovin itd. '¦>"¦¦" 2a barvanje se uporabljajo le take btfve, Ki so vstrajne i«V.ste.dajo prati. — Močenje sukna, čiščenje oblek in dru-zega blaga se vrši na parno silo. — j Dejo se izvršuje po najnovejšem načinu in z največjo natanjčnostjo j Pranje in kodranje peres.; Cene zmerne. i Za obila naročila se toplo, pri poroča j Gorica •v. 3. Anton Jug flouodošli luorci za nastopno Sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnlon Krošič, == krojaški mojster In trgovec v Gorlei Tržaška-ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, čt je došla rau-nokar uelika množina raznorslnih uzorceu blaga kakovosti »i auslrijskih in nngležkih::to u a r e n naj-različnejiih za vsaki stan. Cene brez konkurence. GORICA IeoGledaNSkinl.Sf.f4 -|. M. Ga! + Kilni pasovi. — Preveze za život, j Elastične nogovice in preveze za < krčne žile. Ortopedični aparati in , . razne priprave za bolnike. ; Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, t termometri, raznovrstni klistirji, j zračne blazine in vsi gumijasti! predmeti. j Parfumi, mila, glavniki, ščetke za ; zobe, ogledala, čevlji za deževno j vreme in nepremočljivi dežni ! plošči. S liretellc, Bretcllc. POZOR! le v Gledališki ulici št. 14. Lekarna Cristofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Pailovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popi«e. Okrepft pokvarjen*.> lodec, stord, da 2g»^e (Varstvena ,n«r.M. v kratkem Č3SU OHIO- tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor<5, da človek raji Je. Cena steklenici 60 vin. Erisiofolettijcva pijača iz kino | r-tiltmkte ***»<* *rfjfi«m ^m*«* SKuw. varilo! Frc^sknp spoštp^oa gospodinja, ne zahtevajte pri tiakupi* Icjat niar featki* zavitek ali zabojček ^ctkorije* temveč določeno znamko: :Franck: da imate jamstvo za vedno jednako In najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — Tovarn, znamka. Tovarn, znamka. Tovarn, znamka. d. X 4*47, 18; i O. T. = Žitna trgovina — V OORIO se odda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove naše upravništvo, : Premeri & Jančar .Dopust je bil lotos pokvarjen, kaj no, saj jo lilo grozno". »Ti motiš so, dragi prijatelj, jaz nosil sem vedno in najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. «>•« •^••>•¦•«<»e •«>•«?>•<<«>•• „0H0!" fidiikovana pokanja in sladcifoma Gorica Tekališee Frana Josipa štev. 2 Podružnica v al. lunicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, go4 dove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno pos želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in iikerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. m I Jesen i««-«« Zima ' Velikanska izbtT zadnjih novosti za možke in ženske obleke. I I Ivancic & Kurincie j | Gorica — Gosposka ulica št.'11. - Gorica. I Edino domaČe slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh I potrebščin za šivilje in krojače. I j JVovi doliodi " Vsakovrstno I volnenega angležkega blaga za moške žensko perilo kakor: srajce, spodnje m j obleke. - Najfinejše bele in barvane | | hlače, spodnja krila, predpasniki I 1 srajce, spodnje hlače, naramnice, ovrat- I jt(j \^ 1 j niče, ovratniki, zapestnice Itd. I I i I____________________________________________________________________1 | Velika izb** I j Pfe^ilo . j I | I volne, žime, perja in sploh vsega, kar ' j velika izber raznega platna in kotenine 1 spada k posteljni opravi. I za namizno in posteljno opravo., \-m\ ' : Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokevic, II ! nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žarnetov in svile za okra- I I šenje oblek. — Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. — Ogromna izbera I! volnenih in bombažastih maj za zimo a ' I Vsakdo naj zahteva uzorce, katere dobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na dom fl I Ljubljana Dunajska cesta št, 20. lastni izdelki oljnuih barv, lakov firnezev in steklarskega kieja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljnatih barv na drobno in debe'o. iThjttft -pririb ¦ sprejme Anton Žigon, krojač na Volčjemgradu pri Koranu. Varstvena ?namka: »Sidro" - llkTi) iiniment. Capsici comp. ||^ Nadomeatek za I Anker-Pain-Expeller je povsod priposnano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2 — se (Ioni po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z nago,. varsjveao znamko „si* drom", ker le tako je zagotovljeno, d^ je; izdelek pravi, ' •"; Or.RICHTER JEVA LEKARNA JSSSI prl „Hatem lefa1 v Pragi |S&L fA 1 . iaabothgasae 5..it. 5 nova. ¦'•8»Y LI m Uaavoo r&»poiUJtn]t. I|i I i) Brivnici. Novak Fran, Gosposka ulica. št. li Tnvk Miha, na Kornu št. 6 Čevljarji. Černovic Josin, Semeniška ulica št. 4 IJotič Peter, Raštelj št. 32 Fotograf. Jerkič Anton, Gosposka ulica št 7 Gostilničarji. Achate Mihael, sv. Ivana št. 6 „pri črnem orlu" Gleaeie Ivan, Nunska ulica št. 6 „pri petelinčku". Gorjauc Josip, na Kornu v Attem- sovi hiši. Jersis Jakob, zraven južnega kolodvora Lasi«- Anton, Kapucinska ulica št. I „pii Katniku". l*etroveič Maks, ulica sv. Ivana št. 14 Kavarne. Ltrban Miha, v Cipresni ulici št. 2 ka-varna „Dogana°. Pečenko Josip, na Travniku št. 2 kavarna „ Central". Klobučarji. Fon Anton, Semeniška ulica št. 6 Klepar. Patek Josip, ulica sv. Ivana št. 10 Ključavničar. Schtaitz Alojzij, Tržaška ulica št. 20 Kftjilflveznice. Beduarik Ivan, Križke ulice Gabršcek Andrej, Gosposka ulica Komisijsko in agencijsko podjetje, Gruden Peter, Stolni trg št. 9 Kovač. Valič Vinko, Senenski trg Kolonijalno blago in jestvine. Sedlar, Železnina. Ander\vald, brata A. in F., Verdijevo . Čeruič Sva«, Tržaška ulica tekališče št. 32 Cink Franc, Raštelj št. 40 KuštrinAuton, Gosposka ulica št. 25 Kutin Josip, Semeniška ulica št. 1 Tušar Albert, Raštelj št. 39 Kriivos Iva«, na Komu Zajec. Al. & ririiff., Gosposka ulica št. 2 Leseni izdelki in rešeta. Kožiimui Mllia, Raštelj št. 27 Manufaklurne in modne trgovine. Bisalj Avrelij, Gosposka ulica št. 6 HtMlžet & Koritnik, Šolska ulica št. 5 Ivjuičič & Kurim " Gosposka ulica št. 11 Ravnikar Fran, Raštelj št. 16 Teod. Hribar, Gosposka ulica št 6 Sodavica, Ofirrdank Fran, Mirodvorska ulica Voščene sveče in med. Kopa«1 Jernej, ulica sv. Antona št. 2 Mehanika, dvokolesa in šivalni stroji. Dekievu Josip, Magistratna ulica št. 1 Kerševuiii & Čuk, Stolni trg št. 9 Sauniji I<|iiac, na Kornu št. 12 Sauniji Franc, Nunska ulica Kumar & Suunijf, Treh Kraljev št. 14 Drobni«- & Toroš, Verdijevo tekališče št. 7 Steklo in porcelan. Koren Anton, Gosposka ulica št. 4 Tiskarne. »Goriška tiskarna * A. Gabršcek, Gosposka ulica št. 7 »Narodna tiskarna"