^^F' KWft t&fffa
& $ ftsm&gt •¡sdk I» * Sfei^t«® g	ti« Sms
& «te Mu B
S 9* » t" * fetat arts » t-
WtoNfisiilS* W MdS^Jh
iS*®» . .six, 'm> . <k u* **
A» «r£i<w>neA,
jMuirite	At
ŽfrHMp fetfc** if
a» fcv*
t«&6>9 Mttl&ftMt
> -i:
T BO
fmmm» m m
se * iteai tat &:«3«JK, fcvTii-« ca vdlksest pa IS &
¡fefc^Š»! m i« «nt«v laja, iiepU£*.ai «k»* M M EJWftjeau^fc
«CM*« I m
*& aaradi» ws<at% h t* attiiffl» enknt^
as. @ i, ¿T&JiT« SS
»Ltm Ml k.
imsraii i» da arada «pt&d&a,
Štev. 45.
¥ Mariboru, dn@ 10. novembra 1804.
Tečaj XXXVHI.
Slovenski deželni poslanci.
Brezvestno in ljudstvu škodljivo ravnanje nemških poslancev v deželnem zboru je prisililo slovenske poslance, da so začeli dne 4 novembra v deželni zbornici obstruirati. Mi ne pustimo, da bi se še dalje igrali z ljudstvom! zaklicali so slovenski poslanci nemški večini ter onemogočili nadalje vsako ljudstvu škodljivo delo caših nemškib nepri-jateljev. Toda naši poslanci obstruirajo s poštenim in mirnim orožjem. Razdivjani ter surovi Nemci so v državnem zboru metali stole, črnilnike, celo nož se je zasvetil v roki nemškega poslanca, naši poslanci pa se drže dostojno in pošteno, ter ne zahtevajo nič drugega, nego da se o rasličnih točkah proračuna poimenoma glasuje.
Zakaj pa obstrnkofja?
Dne 4. novembra so hoteli Nemci v deželnem zboru, da se naenkrat začne razprava o proračunu. Slovenci so bili osupnjeni! To je bilo sares naravnost nečuveno od Nemcev! Proračunska razprava bi trajala brez-dvomno do konca dežslnozborskega zasedanja, k« bo bržkone že 12. t. m., ker se začne dne 17. t. m. državni zbor. Vsled tega pa bi ne prišel noben predlog slovenskih poslancev več na dnevni red. Kakor znano, n»o stavili slovenski poslanci v letošnjem zasedanju deželnega zbora mnogo predlogov na korist svojih volilcev. Vsi predlogi so se izroč.li raaličnim odsekom v proučenje in pretres, in sedaj bi morali priti iz odsekov v deželno zbornico, da se tukaj končno sprejmejo ali odklonijo. To pot morajo narediti vsi pred-
logi! Toda Nemci so zviti! V svojem nasprot-stvu do Slovencev jim nočejo nič dovoliti! Slovencem ne dovolimo nič, je njihovo pravilo! A vendar v obraz in javno si tega ne upajo reči. Potem bi »Stajerc« ne vjel nobenih kalinov več, ¡nihče bi ne verjel nein-Skutarjem, ki zatrjujejo, kako strašno vroče ljubijo »ljube kmete«. Zato je treba zvito postopati! Zdaj, ko bi morali dne 4 novem, in nadalje priti tudi predlogi slovenskih poslancev v deželni zbornici na vrsto, da se sprejmejo sli ne sprejmejo, rekli so Nemci naenkrat: Pustimo predloge in začnimo s proračunsko razpravo. Vsi slovenski predlogi so torej bili tem zvitim načinom odklonjeni!! Samoumevno je, da je ob takem ravnanju slovenskim poslancem morala vskipiti kri in nobeno čudo ni, da so začeli obstruirati, češ: Z našimi predlogi n& dan, sli pa sploh ne bo nobeno razprave več!
Nemški ln nemlkutarskl lažnjlvol.
0i)3trukcija slovenskih poslancev pa je presenetila vse nemške in nemškutarske poslance. Bili so razkrinkani, jasno je postalo celemu svetu, da so sovražniki našega ljudstva in da mu v deželnem zboru nočejo nič dati. Kako si pomagati? S tem, da morajo sedaj njihovi tisti lagati. Nemški in nemškutarski listi kar nesramno trdijo, da se vsled tega ne more z t ljudstvo nič dovoiiti, ker Slovenci obstruirajo. To je grda, debela, ostudaa laž, Odkar zboruje dežeini zbor, to je od 26. septembra pa do 4. novembra, torej čez en mesec, so imeli nemški poslanci ea3, da bi z& ljudstvo kaj storili. A nič niso storili! Sprejemali so le predloge in jih odkazovali odsekom. Sedaj ko bi morali koristni pred-
logi is odsekov, začeli so s proračunsko razpravo. V proračunski razpravi pa se ne razpravlja o predlogih poslancev, ampak samo o proračunu, to je, približno se pove, kaj bo prihodnje leto stala deželna uprava. Vsi predlogi pa so toliko kakor odklonjeni, kijti po proračunski razpravi se deželni zbor zaključi in s tem so po opravilnem redu predlog« pokopani! Vsak, ki trdi, da so slovenski poslanci krivi, da se za voliice nič ne stori, torej drzno laže! Ti hočejo z obitrukcijo še vendar le omehčati nemške poslance, da kaj pametnega in potrebnega sklenejo. Proračunska razprava se naj ustavi, in naj se še sprejmejo nekateri predlogi, kakor je n. pr. lovski zakon, tako zahtevajo slovenski poslanci z obstrukcijo, to je namen in cilj njihovega postopanja.
Nemarnost nemiklh poslancev.
V deželnem zboru štajerskem je 71 poslancev, med temi 61 Namcev, a samo 10 Slovencev. Nemci imajo torej večino in oni določijo, kako in kaj se naj dela. A iujte, kako nemarna, nedelavca je nemška večina v deželnem zboru! Navadno niso prišli gospodje nemški poslanci prej skupaj kakor ob 11 uri. Potem so se prebrala doposlana vprašanja in poročila, poslanci so utemeljevali svoje predloge, da so prišli v odseke, in okoli 1. ure so jo že gospodje Nemci zopet odpi-hali — m kosile. Do drugega daeva do 10. ure jih ni bilo več vkup. Slovenski poslanci so v snanjšini in proti tej nemarnosti niso mngli nič storiti. Da so bili slovenski poslanci vedno za delo, iemu je dokaz, ker so skoro v vsaki sisji govorili ter stavili predloge l Nemci pa so komaj čakal», da so od*li
Listek,
Po potu molitve in spoznanja.
(Pripovest. — Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.)
n.
Preteklo je pol ure, kar se je mučil gospod Msicvič v čakalnici, ko se zasliši na peronu neko vrvenje med železniškimi uslužbenci. Ljudje so tekali urno semtertje, se klical , si pravili neko vest o nesreči in pogledovali sožalno v čakalnico.
Nato se zaehšijo v načelnikovi sobi glasovi.
»Kako? Kaj? Milovičeva tovarna v plamenu I« se je razlegalo semtertje.
»Resnica! Ravno sedaj je prišla brzojavka«, odgovori načelnik.
• Ubogi človek!« reče načeluik aa trenutek. »Ta novica ga ubije. V resnici je ta dan zanj poln nesreče.«
Za nekaj časa stopi načelnik v čakalnico in pove previdno nesrečnemu tovarnarju drugu nesrečo, ki ga je zadela.
»Š8 to!« vzklikne ubežec in glava se mu od žalosti povedi na pr«a »M?r meram v jeduem dnevu zgubiti vse?« Milovič se sp> mni, da je dobil zadnji čas ra.'.na naročila, katerih mu sedaj ne bo mogoče spolniti.
i Njegova lepa tovarna, delo dolgih in mučnih let, je poslala sedaj žrtev požara in njegovo premoženje je vničeno.
Motni pogled tovarnarja je letal po zemlji. Milovič je bil sam v čakalnici, kar čuti na rami neko roko. Ko pogleda, vidi pred seboj duhovnika, ki ga sočutno motr).
»Ne gubite uparja, dragi gospod!« reče milo duhovnik. »Ko nobena ljudska moč ne more pomagati, Bog že pomaga.« Tovarnar se grenko nasmehne »Bog!« odvrne porogljivo. »Ne tolažite me s takim upanjem! Meni no pomaga noben Bog!«
»Ako verujete, vam bo pomagal Bog«, mu odvrne duhovnik milo-ressr>. »Obrnite se k njemu z molitvijo in zaupnim srcem «
Milovič so obrne, ker ni hotel dalje govoriti o tem. Vendar mu te duhovnikove besede ne gredo iz glave. Polasti se ga misul, da ga morda Bog težko s&uša radi njegove nevernosti in zasmehovanja verskih resnic. Ali takoj vrže od sebe to misel.
»Bil bi brez pameti;« govori sam s seboj. »Ti si človek in moraš prenesti to, kar ti je namenjeno od usode. V nadzemeljske moči
pa ne veruj, kakor stara baba.«
Ko se je motil a temi mislimi, pride v čakalnico načelnik postaje in mu javi, da pride vsak hip tovor. Milovič se pripravi, in
ko prids vlak, si poišče prazen prostor v vozu.
Tbžka je bila vrnitev tovarnarja. Ko človek želi, da bi bilo mogoče, da poleti k svojemo cilju, a je primeran, da potuje na počasnem vozu, mu j» vsaka minuta večnost in potovanje neznosno. Tako je bilo tudi Miioviču Nesrečni tovarnar j8 nemirno sedel v vozu.
Zopet so ga polaste čudne misli. Mogoče, da je kdo rešil v ¿»dojeni hipu njegove ženo. Kdo ve? Mogoče je v zadnjem trenutku žel tam mimo kak človek in jo rešil? T«j slutnje so se mu zopet zdele neverjetne in zopet so mu padle v glavo besede duhovnikove:
»Ko ne more pomagati več nobeden človek, Bog pomaga!« Ko je bil še deček, veren in bogaboječ, se je v vsaki potrebi obračal z zaupanjem k Bogu. Na kolenih je klečal pred Odrešenikom proseč pomoč in žaščilje — ali sedaj!
V svojem srcu je čutil nekaj, ki ga je sililo naj to stori še sedaj — aii kako bi se to zlagalo potem z njegovimi nazori? Bogaboječ kristjan se zateče v svoji nezgodi k Bogu in zadobi v molitvi tolažbo, ker je zagotovljen, da mu pomore nebeški Oče. A ne-rerniK, prcsvitljenec, kakor se imenujejo, ostane zapuščen brez tolažbe. Tako je čutil tudi Milovič.
itrao i.
SL0YEN8KI GOSPODAÉ.
10 novembra 1904.
na kosilo. Ako bi Nemci zares hoteli kaj storiti za volilce, bi to lahko že storili pred 4. novembrom. A tega niso hoteli! Pri računski razpravi pa ne morejo nič storiti. Vse besedičenje, da so slovenski poslanci zaustavili delovanje deželnega zbora za gospodarska vprašanja, je torej hudobno zavijanje. Č-) bi nemški poslanci res kaj hoteli storiti za ljudstvo, bi se to lahko zgodilo v času od 26. septembra do 4. novembra. A v istini se ni nič zgodiio! To je resnica, ki se na da ovreči!
Dolgonhl zajoo Je prost.
NaSi poslanci so posebno želeli, da pride lovski zakon -i pretres. Tudi mi smo to željo in nado izrekli v zadnjem listu. Toda Nemci so pač predložili načrt lovskega zakona poslancem, a sedaj, ko bi naj priSel na vrsto, začeli so naenkrat s proračunsko razpravo. Nemci nočejo, da se prenaredi lovski ¿akon, oni hočejo, da ostane dolgouhi zajec proet za brezštevilne nemške gosposke lovce. Slovenski poslanci so na to odgovorili z obstrukcijo ter rekli, prej lovski zakon, potem Se 1<; pride proračun v razpravo. Slovenski kmetje, ali niso prav storili?
Kmetje, ostanite brez pouka!
Za vsak stan ustanavlja dežela že šole, in kmet mora za vse plačevati. Le slovenskemu kmetu nočejo dati nobene slovenske kmetijske šole, da bi se njegovi sinovi izobrazili za svojo stroko. Povsod se skrbi za napredek, le pri kmetu ne, njemu nalagajo samo davek. Nemški poslanci niso hoteli letos nič slišati o ustanovitvi kmetijske Šole za slovenski Štajer in začeli so raje razpravljati o proračunu. Slovenski poslanci so na to nemško krivico odgovorili z obstrukcijo. D,.¡te kmeta, kar mu gre! Dajte mu tudi stanovskega pouka!
Mariborski okraj.
Poslanec R o b i e je predlaga!, naj se da po toči in povodnji poškodovanim tudi deželna podpora. Vsi kraji v mariborski okolici, posebno Jarenina, bi jo potrebovali krvavo. Nemci so gosp. Robiča poslušali, ko je predlagal, a ko bi se moral sedaj predlog sprejeti, rekli so: Pustimo to, začnimo razpravo o proračunu! Slovenski poslanci pa so dejali: Ne, z našimi predlogi na dan, potem bomo Se dalje govorili I Kmetje mariborskega okraja, ali so imeli prav? Med onimi poslanci pa, ki so hoteli vse te predloge pokopati, je bil tudi poslanec Stiger! Lepa čast za njegove volilce 1
Lenarčkl okraj.
Volilci tega okraja so želeli, da se njih poslanec g. R o S k a r ob vsaki priliki tudi
za nje potegne. To je g. Roskar vrlo storil! Predlagal je podporo za lenarčki okraj zaradi poškodbe po vremenskih nezgodah. NemSki poslanci pa so vrgli predlog v koš! Ali ni torej prav, da g. RoSkar obstruirá ter s tem zahteva: na dan z mojim predlogom!
Slovenj eblstrlški okraj.
Zahvalite se volilci slovenjebistriSkega okraja Stigerju, da ne dobite v letošnjem slabem leta nobene podpore od dežele. Posebno vi, ki ste ga volili, kličite mu, kadar boste lačni: Živijo naS poslanec Stiger! Čs boste kaj dobili, dosegla bo to le slovenska obstrukcija, pri kateri so slovenski poslanci Robič in Roška r.
Šošt&njski okraj.
VaS poslanec V o s n j a k je zahteval kmetijsko Solo in hiralnico za vas okraj. Nemci pa so začeli dne 4. novembra z razpravo o proračuno ter s tem pokazali, da nočejo nič slišati o predlogih vaSega poslanca. Kdo je torej kriv, da se za ves okraj nič ne doseže? Edino le Nemci!
Savinska dolina.
Mnogotere ceste in poprave mostov ter uravnavo potokov in vodotokov sta zahtevala vaSa poslanca dr. Dečko in dr. HraSovec v dežolnem zboru: Vse so vrg'i Nemci v koš dne 4. nov. A Slovenci so začeli obstruirati, da prisilijo Nemce, naj se ozirajo na predloge vaših poslancev. Sodite, kdo dela za vas in kdo dela proti vam!
Trbovlje.
Novoizvoljeni poslanec R o S je dokazoval v deželnem zboru, da vas kraj potrebuje višje izobraževalne Sole kakor je meščanska šola, da vaSi sinovi ne bodo samo prosti delavci, ampak da si bodo lahko tudi z viSjo izobrazbo zaslužili boljši kruh. Nemci so predlog poslušali, sedaj pa, ko bi se moral sprejeti, nočejo nič več o tem slišati. G. Ros je začel z obstrukcijo, da kaznuje nasprotstvo Nemcev do vaSega kraja! Reciti, ali ni prav storil!
Brežiški in sevniikl okraj.
Kadar boste trpeli lakoto in bedo, kadar ne boste imeli živini kaj polagati, tedaj vedite, da je tudi vas baron Moscnn med onim: Nemci, ki nočejo sprejeti predlogov za v ?e okraje. G. Žičkar je storil za vas vse, kar se je dalo, Nemci so pa vse zavrgli, pravsa-prav niti niso razpravljali o tem. G. Žičkar je vsled tega začel obstrukcijo in gotovo bodo vasi okraji zopet stali tudi v tej borbi trdno z¿ njim!
Pesnloa in Drava.
Poslanec Ornig je vodil posebno odposlanstvo v Gradec, naj se regulira Pesnica. Zdaj pa, ko bi se moralo obravnavati o uravnavi Pesnice in Drave, kakor so to predlagali naSi poslanci dr. Ploj, dr. Jartela in Kočevar, sedaj so Nemci prekinili z razpravami o teh stvareh ter začeli govoriti o proračunu. VaSi poslanci so odgovorili z obstrukcijo, češ, tako se ne dela z našimi predlogi! Kje pa je Ornik? Za'aj on tako ne govori? Deputacije voditi je lahko, toda tudi kaj koristnega skleniti za volilce, tega nemški poslanci nočejo. Kdo bo še v prihodnje tako prismojen, da bi letal za Nemci in nem-Skutarji ?
„Štajerc" žaluje.
Ne dvomimo, da bo prihodnji »Štajerc« prikrevsal na svet ves v žalosti in solzah. Vzdihoval bo: Ah, nemški poslanci bi tako radi za Slovence kaj storili, a ti preklicani slovenski poslanci so začeli obstruirati! Temu hinavcu pa odgovorite tako-le: Slovenski poslanci so obstruirali samo Sest dni, namreč dne 4, 5 8, 9, 10. in 11. novembra, kajti 12 je že sklep deželnega zbora zaradi državnega zbora. Deželni zbor pa zboruje že od 26. septembra, toraj že ved ko en mesec V tem času pa niso Nemci za Slovence nič storili. A Slovenci ne bi obstruirali tudi ne 4, 5, 8, 9, 10. in 11. novembra, ako bi hoteli Nemci res kaj dobrega storiti. Toda ker so Nemci dne 4. novembra vrgli vse za ljudstvo koristne predloge pod klop, ter začeli s proračunom, za to in edino le za to so slovenski poslanci začeli obstrukcijo! To je popolna resnica, ljubi »Štajerc«! Seveda ti jo prikrivaš, kjjti sicer bi moral z nami vred zakli-cati: Živeli, slovenski deželni poslanci!
Vlak s8 je bližal h koncu tovarnarjevega potovanja. Sedaj se ustavi. Milovič plane iz voza in beži preko livad in polja po najkrajši poti proti svoji hisi. Preide preko one brvi, na kateri je malo prej stala njegova Lilija. Nikogar ni blizu.
Z leve strani, kjer je bila njegova tovama, bil je sedaj celi kup pepela in gosti stebri dima so se dvigali proti nebu. Milovič se za to ne zmeni, ker misei njegova je bila, da pride čim hitreje domu.
Skozi perivoj poleti v hiSo, dalje po stopnicah in skoro podere sobarico, koje zajo-kane oči so kazale veliko bol. Od ihtenja ni mogla spregovoriti ničesar.
»Kje je ona?« vikne ves iz seče.
Sobarica mu pokaže vrata gospe.
»Zdravnik je notri«, spregovori komaj dekle.
» Zdravnik!« vzklikne Milovič. Kakor blisk mu Sine v glavo, da zdravnik nima pri mrliču ničesar opraviti. V tem stopi v sobo. Nasproti mu pride stari hišni zdravnik. S prstom na ustih tiho dč:
»Umirite se prej, predno idete k nji.«
Rahlo, čisto rahlo potrka Milovič in vstipi v spalnico.
V sobi je bilo polmračno, samo skozi zastreta okna je silila svetloba. Vse je tiho!
Preteče nekaj časa, predno se oči privadijo one teme, in tedaj — ali sanja, ali bedi ? — Ali je to le domišljija vznemirjenih možganov? Na naslonjaču leži v svoji iatni opravi njegova predraga soproga. Mokri, črni lasje se ji spusčajo čez ramena. Ona se med tem vzdigne.
»Moja Lilija!« vzklikne on.
»Dragi moj Vladko!« vzklikne ona radostno.
In jokaje padeta drug drugemu v naročje.
On jo čvrsto objame, kakor bi se bal, da mu je kdo zopet ne uzame in poljubuje njen obraz.
»Je li to mogoče?« vzklikne večkrat. »Ti si mi reSena? Kako je to bilo? Kateri junak te je otel smrti ?«
Ona ga gleda s svojimi milimi očmi, v ko jih so se lesketale solze in d£:
»On je plačal svojo zvestobo s svojim življenjem!«
»Ah«, de preplašeno Milovič. »Kako se imenuje? Ali je morebiti delavec naSe tovarne ?«
(Dalj* nladi.)
Deželni zbor štajerski.
Gradec, 8. nov. 1904.
Obstrukcija slovenskih poslancev.
Obstrukcijo v deželnem zboru so morali pričeti dne 4. novembra t. 1. slovenski deželni poslanci. Nobenega za kmeta koristnega zakona, kakor je lovski zakon, uravnava rek, podpore za vremenske nezgode, različna zavarovanja itd. Se niso reSili nemški poslanci, a deželni proračun za 1. 1905 so postavili S na dnevni red seje tega dne. Če bi se reSil | deželni proračun za 1. 1905, potem je izvito ? slovenskim poslancem vse orožje iz rok in za njih volilce se nebi nič storilo. Zalo ¿e deželni odbornik Robič, preden se je začela *a proračunska razprava, podal sledečo izjavo: »Ker se Se niso reSili velevažni predlogi, ki bojo imeli velik vpliv na konečni vspeh našega proračuna, predlagamo, naj se obravnava v deželnem proračunu odstavi od dnevnega reda in se naj začne obravnava o drugih predlogih, ki zadevajo naS prosvetni in gmotni položaj.« Enako izjavo je podal tudi konzervativni poslanec Hagenhofer; neko zmedeno pa socij Resel. Večina se je temu upirala in pri glasovanji se je sprejel predlog večine, da se mora obravnava začeti, z 32 proti 28 glasovom.
Vsled tega so vlagali slovenski poslanci brez Števila predlogov ter zahtevali, da se mora o njih glasovati po imenih. To glasovanje se mora v deželnem zboru dovoliti, če se zahteva A vsak spremenjevalni predlog mora podpirati vsaj 10 poslancev. Toliko slovenskih poslancev se pa nahaja zdaj v deželni zbornici. Ko bi jih bilo samo osem, kakor do zdaj, bi se med obravnavo kakšne zadeve ne mogel podpirati nobeden predlog in bi bila obstrukcija nemogoča.
Prva seja z obstrukcijo je trajala od 10. ure predpoldne do pol 3. ure popoldne. Razprava je vsled tega obtičala. Ob 4. uri se je seja zopet otvorila. Slovenski poslanci so vložili zopet mnogo predlogov ter zahtevali glasovanje po imenih. Med tem so se začeli nekaki pogovori med raznimi strankami, da se začne zopet redno delo. NemSke stranke so preveč razburjene, da bi se hotele zdaj pogajati s Slovenci.
Slovenski poslanci nadaljujejo abstrakcijo. Nem ¿ko nacionalna večina se premalo ali skoro prav nič ne ozira na potrebe slovenskih prebivalcev na Spodn. Štajerskem. Koliko predlogov, prošenj in želja leži pokopanih v odsekih in ne pridejo v poStev v proračunu. Posebno vinorejski odsek bi se imel baviti z najvažnejšimi odloki za Spodnji Štajer! Zgornji Štajer ne rabi tega, ker se niti približno toliko ne bavi z vinorejo. Zato so sklenili slovenski poslanci v Staj. deželnem zboru preprečiti ali vsaj zavleči odobrenje proračuna za deželo Štajersko in to se jim bo tudi posrečilo. V nadaljevanju obstrukcije so bili poslanci tem bolj potrjeni, ker so dobili iz vseh krajev slovenske dežele brzojave — skupaj dosedaj nič manj kot 20 —, ki vsi prinašajo vesti, da ljudstvo odobrava obstrak-cijo slovenskih poslancev v deželnem zbora.
Pred zaključen jem seje dne 8. t. m. je vložil poslanec dr. Dečko predlog glede uravnave Vcglajne. Posestniki ob tem potoku prav britko občutijo škodo, ki jim jo povzroča Vcglajna, ker preplavi najmanj enkrat vsako leto v«o rodovitno dolino, uniči ali pa odnese vse pridelke in ustavlja promet vozovom in pešcem Predlog je zato s tem večjim veseljem pozdravljati, če bo le naduta nemška večina v štajer. deželnem zboru, ki nima srca za slovenske prebivalce, hotela kaj v ta namen storiti.
Poslanec Pfrimer vpraša zaradi uporabe slovenskega jerika pri pouku veronauka na ljudski šoli v Studencih. Kakor se vidi iz interpelacije, smatra ta poslanec Avstrijo res popolnoma sa barbarsko državo, kjer bi se s slovenskimi učenci niti slovenski ne smelo govoriti. Na tak način bi nas radi ugonobili. Bomo videli, kaj odgovori g. namestnik, na katerega se je poslanec mariborskega mesta s to interpelacijo obrnil.
Podpora za sevniški in kozjanski okraj.
Predlog poslancev Žičkar, dr. Ploj in tovarišev glede podpore za nekatere posestnike v okrajih Sevnica in Kozje:
Visoka zbornica I V tekočem letu je trpelo mnogo posestnikov ob hudournika Sevnišnica v vbčini Zabu-kovje vsled trikratnega preplavljenja imenovanega potoka silno veliko škodo, ki trpijo radi tega veliko bedo. Največjo škodo je povzročilo tretje preplavljenje dne 13. oktobra 1904. Ne le samo otavo je voda oblatila, temveč mnogo rodovitne zemlje je voda odtrgala in odnesla.
Vsled mnogoterih vremenskih uim v letih 1903 in 1904 so tudi prebivalci občine Sevnica, kakor oni iz občine Presično v okraju Kozje v največji sili, kakor «pričujejo dopisi dotičnih županov.
Slednjič prosi Janez Zmajšek v občini Prevorje, ki je pogorel ,14. septembra t 1., za milostno podporo v svoji bedi. Žal, da ni mogel pravočasno zavarovalnici odrajtati letnega zavarovalnega doneska. Njegova tuzadevna zahteva se je odklonila.
Podpisani predlagajo torej: Visoki deželni zbor naj sklene : Prebivalcem v občinah Zabukovje, Sevnica, Presično in Prevorje, ki trpijo veliko bedo, naj se podeli iz deželnega premoženja primerna podpora.
V Gradcu, dne 26. okt.,1904.
Zičkar in tovariši.
Rusko-japonska vojna.
Vse kar je ukrenila Japonska zadnji čas, j priča, v kaki stiski je. Srečni niso bili Ja- j ponci v ti vojski. Ce bi jim bila sreča mila, ne smel bi biti Mukden v ruskih rokah, ne smela bi stati južno od Mukdena velika ruska vojska. Cala južna Mandžurija in Port Artur bi morala biti v Japonskih rokah. Potem bi se lahko reklo, Japonci so imeli lepe uspehe. Rusko mandžurijsko armado bi bili morali uničiti takoj v začetku, ko je Se bila maloštevilna. Prijeti bi jo bili morali z vsemi silami, ne pa cepiti svoje moči v dva dela. Zdaj niso dosegli v Mandžuriji in ne pri Port Artur ju nikakih uspehov. Vso svojo nemoč so pa pokazali Japonci pri Ljaojanu. Takrat so imeli priliko uničiti celo rusko armado, ki je stala pred njimi. Toda njihova moč je bila preslaba. Kako jim bo Slo, ko pride Se druga ruska armada na bojišče!
Ha suhem.
V Mandžuriji, kjer je nastal zadnje dni ¡ako hud mraz, se še vedno ni nič spreme-
nilo. Obe sovražni armadi si stojita v utrjenih stališčih nasproti. Maršal Oyama je zahteval 70000 mož v ojačenje. Dve diviziji ste mu prišli na pomoč od Port Arturja. Tako ojačen hoče začeti prodirati proti Rusom. Ako Kuropatkin ni dobil dovolj novih moči, da bi se vspeSno postavil nasproti, ss bo počasi, trdovratno braneč posamezne postojanke, umikal preti Tjelinu. Svojo nalogo, odvrniti Japonce od Port Arturja, je izvrstno rešil. Ne le, da niso Japonci mogli poslati k oblegajoči armadi od mandžurijske armade pomoč, so celo sami rabili od nje pomoč. Poroča se, da se bo začela prava vojska še le, ko bo zbrana druga ruska armada na bojišču. Dozdaj ima Kuropatkin okoli 400.000 mož.	|
Na morju.
Baltiško brodovje je zapustilo Špansko i luko Vigcs, kjer je zapustilo samo štiri ruske častnike, ki bodo zagovarjali dogodke pri Hulu. Na potu v Tanger, marokanska luka na alrikanskem obrežju, južno od Gibraltarja, se je približalo brodovju več angleških ladij. Ko so jih Rusi opazili, so se postavili v bojno vrsto. Nato so se angleške ladje oddaljile. Dne 5. t. mes. je zapustilo baltiško brodovje Tanger ter odplulo v neznano smer.
Tudi vladivoutoško brodovje se pripravlja, da odpluje na visoko morje. V kratkem utegnejo dospeti važna poročila o njegovem delovanju. Javlja se, da je brodovje popravljeno in pripravljeno na odhod. Sumi se celo, da je brodovje že odplulo. To brodovje sicer nima več one brzine kakor prej, toda lahko moti prevažanje japonskih čet ter prisili admirala Toga, da odpošlje del svojega bro-dovja izpred Port Arturja.
Port Artur.
Čeravno so Japonci obljubili Port Artur svojemu Mikadu v dar na njegov rojstni dan dne 3. t. m. ter so to obljubo hoteli izpolniti na ta način, da so cele tedne prej trdnjavo napadali, je bilo vse zastonj. Trdnjava se hrabro drži in odbija vse napade tako, da še Japonci do zdaj niso dobili ne ene glavnih utrdb v svoje roke. Pri teh napadih so imeli Japonci vsak dan 300 ranjenih. Ker niso Japonci imeli pri utrdbah nobenih vidnih uspehov, so se v svojih poročilih bahali s tem, da so vse ladije, ki so v portarturški luki, cd njihovih krogel} t&ko poškodovane, da so se potopile; sama ena ladija še baje plava v luki. Druga njihova poročila pa zopet pravijo, da namerava portarturSko brodovje predno pade trdnjava vdreti iz luke, napasti Toga ter si pribojevati izhod. Kako se morejo brodovja, ki je že potopljeno, JapoEci bati in ga siražtti? Lažnivo je torej njihovo poročilo. Ž njim hočejo samo nekoliko prikriti svoje neuspehe pri utrdbah.
Poročevalec »Raiterjevega urada« je br-zojavil z dovoljenjem generala Steseljna iz trdnjave dolgo poročilo o obleganje trdnjave od meseca avgusta pa do 27. okt. Poročilo popišuje boje od dne do dne od tedna do tedna, kako so Japonci zdaj a večjo zdaj z j manjšo silo napadali trdnjavo. Toda vkljub velikanskim izgubam si niso pribojevali nobenih znatnih uspehov. Najhujši so bili boji med 19. in 24. avgustom 1.1. V teh dneh so zgubili Japonci 14 000 mož. Štiri sto topov je grmelo tisti čas noč in dan proti ruskim utrdbam. Edini uspeh teh 6 dnevnih bojev je bil, da so si Japonci priborili postojanko | Barujuzan. Od 24. avg. pa do 8. septembra so Rusi vsako noč naredili izpade ter pri tem potolkli japonske vojake, ki so delali jarke. Vsi ti boji so bili izredno ljuti. Japonci so se posluževali vsakovrstnih zvijač. Japonski pijonarji, 'ki so imeli nalogo prerezati ruske žice, so se naredili mrtve ter so potem, ko Rusi niso več pazili na nje, prerezali žice. Zlorabljali so tudi belo zastavo. Bližali so se z isto trdnjavi, med tem so pa začeli streljati. Vsled tega so bili Rusi zelo razjarjeni in niso prizanesli nikomur. V začetku so imeli Japonci samo topove po 47 palcev, koncem avgusta so dobili po 6 palcev in 14.
septembra so dobili po 11 palcev. Dne 17. sept. zvečer so napadli Japonci 203 metre visoki Numavkojama-grič. Te napade so nadaljevali tudi naslednje dni brezuspešno. Konec poročila pripoveduje o obstreljevanju trdnjave in ruskih izpadih do 27. oktobra.
Iz Čuia, kitajskega mesta južno od Port Arturju se poroča, da so bili boji od 29. oktobra do 2. t. m. hujši kakor vsi poprejšnji. Pri utrdbi Itschan so Rusi uničili cele japonske bataljone, ter odbili vse napade tudi pri drugih utrdbah. Japonci so zopet imeli grozovite izgube, čeravno niso skoro nič dosegli.
Na Japonskem
postaja vedno bolj tiho in otožno. Množica, ki se je prej rila po mestnih ulicah, čakajoča zmagovalnih vesti z bojišča, je izginila. Zginili so tudi slavoloki in zastave, ki so proslavljale zmage. Časopisi, ki so prej prinašali dolga poročila o japonskih zmagah, podobe, ki so kazale, kako premaga jeden japonski vojak pet ali šest ruskih, so postali malobesedni, podobe so izginile. V ožjih kro gih se že slišijo obupne besede o izidu vojske, prejSnega zaupanja ni več. Naznanilo o velika aski pojedini povodom padca Port Arturja je izginilo iz časopisov. Tudi višji krogi že sprevidevajo, da gre japonska slava k zatonu. Vsi Japoncem prijazni listi se ne ogrevajo več za nje, vrhutega so pa začeli japonski papirji in densr zgubljati veljavo. Samo en hud japonski poraz in Japonska pride na kant. Usodni trenotek se bo vedno bolj bližal, čim bližje bo prihajalo baltiško brodovje. Zadnje dni pa jim ne da spati vladi-vostoško brodovje, ki baje zopet vznemirja ladije v Japonskem morju, da pograbi kako prevozno ladijo. Četudi ni res, da je Skridlov iz Vladivostoka, pa strah je že Japonce.
Mikado je priredil dne 3. novembra ob priliki svojega 52. rojstnega dne pojedino, pri kateri je pozdravil tudi diplomatične zastopnike tujih vlasti ter obžaloval, da na vzhodu še vedno ni miru. Napil je na zdravje onih vladarjev, ki so zastopani tu po svojih zastopnikih. Belgijski poslanik, ki je izmed vseh diplomatov najdalje na japonskem dvoru, je čestital cesarju ter obialoval, da vrt Se ni končana. Mikado je nato dejal: >rudi mi izrekamo svoje želje po miru (aha!) s tem večjim povdarkom, ko globoko ganjeni obžalujemo nesreče, ki jih je vojska povzročila v mnogih družinah ter vidimo tisoče plemenitih žrtev, ki se na obeh straneh bore z veliko hrabrostjo in neomejenim junaštvom ter prelivajo svojo kri.« — S teh besed se vidi, da je Japoncem že žal. da se začeli vojsko. Krivi so si pa tega le sami.
Politični ogled»
Novi poljedelski minister grof Buquoya (Bukoa) je bil 31. m. mes. predstavljen uradnikom poljedelskega ministrstva. Na pozdrav sekcijskega šefa barona Becka je odgovoril minister, da noče razviti nika-kega programa, ker je program v njegovi preteklosti. Skupno delovanje bo povzročilo, da bo poljedelsko ministrstvo varovalo poljedelske misli. Za svojo glavno dolžnost smatra, varovati koristi domačega poljedelstva in gozdarstva, koristi prebivalstva in pred vsem onega kmečkega stanu, ki se bori za svoj obstanek.
Nov pravosodni minister? V višjih političnih krogih se mnogo govori, da dobimo novega pravosodnega ministra. Dozdaj je opravljal ministrski predsednik dr. Korber opravke pravosodnegi ministra, odkar je pred dvema letoma odložil prejšni pravosodni minister Spensboden to službo.
Nemška podivjanost. V Inomostu, glavnem mestu na Tirolskem, je vlada ustanovila začasno pravoslavni oddelek vseučilišča z italijanskim učnim jezikom. Kajti Italijani, ki tvorijo skoro polovico prebivalstva na
f
4.
Himmms wams>m.
10. novemb?» 1906.
Tirolskem, so zahtevali po vsi jravici «sojo vseučilišče. To pa seveda ni ugajalo nestrpnosti Nemcev, ki ne privoščijo nobenemu narodu njegovih Sol. Ko se je torej dne 3. t. m. otvoril italijanski pravoslavni oddelek, nahujskaii so Nemci svoje dijake in mestno fakinsžo, da je napadla italijanske dijake in italijanske goste, ki so prišli v Inomost k otvoritvi. V noči od 3. do 4. t. m. so nemški divjaki izvršili svoje črne nakane. Ko je zapustila večja družba Italijanov hotel »Pri belem križu«, kjer je shajališče Italijanov v Inomostu, jih je na cesti napadla velik* tolpa Nemcev in jih začela grozovito pretepati. Italijani so bežali v hotel nazaj. Več tisoč Nemcev je sedaj napadlo hote!, v katerem je bilo 120 Italijanov. Nemci so hotel oblegali in ga skušali s silo vzeti. Položaj je bil za Italijane obupen. V trenutku največje nevarnosti so začeli torej Italijani streljati iz revolverjev. Pri tem so ranili Sest oseb. Zdaj je So le bil ogenj v strehi. Policija je komaj skrivaj odpeljala in rešila Italijane. Ko so vdrli Nemci v hotel, so razdejali vse, kar jim je prišlo v roke. Pa s tem še ta razdivjana nemška tolpa ni bila zadovoljna. Drli so v svoji slepi strasti naprej ter pobili in opu-stošili na potu vse kar je bilo italijanskega: italijanske napise, gostilne, pobili okna italijanskim profesorjem in uradnikom. Slednjič so znosili svojo jezo nad poslopjem, kjer je bilo novo italijansko vseučilišče. Razbili so vrata, vdrli v poslopje ter razbili vse, kar jim je prišlo v roke in kar je bilo sploh mogoče razbiti. Klopi, omare, peči in drugo pohištvo ao rs zbili in kosce zmetali na ulico. Zunaj pa je druga nemška tolpa vsak košček, ki je priletel iz hiše, pozdravila z groznim hajlan-jtm. Policija ni mogla nič opraviti, moralo je priti vojaštvo na pomoč. Toda tudi pred temi se niso umaknili Nemci. Metali so na vojake kamenje in to s tako silo, da so bili slednjič vojaki prisiljeni, rabiti bajonet. Pri tem je bilo več razgrajačev ranjenih, eden izmed njih aelo težko, da je Se isto noč umrl. Množica Se tudi dalje ni dala miru, ampak je Se razbila okna stotniku, ki je poveljeval vojake, namestnika in drugim veljavnim osebam. Tako izgleda ta slavna »kultura« mogočnega sosednega naroda, katero hvali »Štajerc«. Ti Nemci so bili hujši kakor divjaki. Divjaku se ne zameri če je divji, ker se ni nikoli nič učil, toda, da so olikani nemški meščani tako zdivjani, tega je krivo samo strastno sovraštvo do vsega, kar ni nemško. Povdarjati se mora, da Italijani niso dali nobeni-ga povoda za nemire, temveč so začeli Nemci besneti le vsled svoje narodno nestrpnosti! Radovedni smo, kako bo vlada postopala.
Nemški dijaki proti slovanskim
Vsled dogodkov v Inomostu se je polastila tudi vsenemških dijakov v drugih mestih podivjanost, da so začeli hrnliti proti vsem kar ni nemškega. Tako so v Gradcu naredili dijaki nemire, katerim se je pridružila poulična fakinaža, ki je z dijaki na čelu napadla neko italijansko prodajalno s kamenjem. Druge italijanske prodajalne so pa med tem zaprle. Pri zborovanju na vseučilišču so ti nemški divjaki (pa ne dijaki) zahtevali, naj se slovanski dijaki izključijo od vseh podpor. Na tak grd način, ki je pa popolnoma sličen onemu v Inomostu, hočejo ti ljudje dati duSka svoji tevtonski jezi. Tudi na Dunaju so napovedali nemški »burSi« vsem nenemSkim dijakom sovraštvo in preganjanje. Nekatere posamezne slovenske dijake so vrgli iz vseučiliSčne avle. S tem so hoteli pokazati svojo nemško na-strpnost, ki črti vse, kar ni nemškega. Ta nemška oholost presega že vse meje. Ako-ravno ni v Avstriji niti ena tretjina nemških prebivalcev, čez dve tretjini pa nenemških, vendar ta peščica Nemcev komandira s pomočjo nemške vlade celo Avstrijo. Iz vseh izgredov, katere so povzročili dogodki v Inomostu se vidi, kakšno komedijo si upajo Nemci uprizoriti, če jim ni kaj po volji. Da pri tem poškodujejo tujo imetje kakor roparji, to jim ni mar. Saj vedo, da se jim nič ne zgodi
Bnlgarija in Srbija. Ts dr,i je obiskat srbski kralj Peter I. bolgarskega kceza Ferdinanda v Sofiji. Vladarja sta se pozdravila prav prisrčno. Ljudstvo ju je burno pozdravljalo. S tem je srbski kralj vrnil bulgarskemu obisk. Upamo, da se bosta 8 tem približala bratska naroda in da se bo med njima razvilo prijateljsko razmerje, katerega smo pogrešali od bitke pri Slivnici, kjer so bili Srbi vsled krivde nesrečnega kralja Milaaa od Bolgarov tepeni. Takratno vojsko je srbski kralj Milan brez vsakega vzroka začel ter je prejel s porazom tudi zasluženo plačilo. Če se bosta naroda zbližala, bo to tudi vplivalo na turški Balkan, kjer vlada hudo sovraštvo med obema narodoma, namesto da bi se bratski podpirala v boju proti Turčina.
opis L
Sv. Trojica v Slov. gor. (Razne novice.) Tukajšnjo trirazradno Solo so razširili v Stirirazredno. Dosedanje nadučiteljevo stanovanje so spremenili v šolsko sobo, za nadučiteljevo stanovanje so pa postavili novo, lično hiSo na šolskem vrtu. Novo hiSo in stanovanje so 2. novembra blagoslovili. Kot četrta učna moč je prišla k Sv. Trojici učiteljica gdč. Desimira Dolžan iz Stopič na Dolenjskem. — TrojiSka far a je priredila dne 3. novembra slovesno jubilejno procesijo k Marijini cerkvi v Negovo. Spremljali so jo trije domači gospodje duhovniki. Udeležba je bila velika. Jako lep© so peli trojiski pevci med službo božjo, vsa čast jim. — Tudi v Slov. gor. so začeli ljudje vedno bolj in bolj žgaujico piti. Dokaz za to vam je, da je nek krčmar v Siov. gor. preteklo leto sam 24 polovnjakov žganjice iztočil, oziroma špirita in vode, tako imenovanega »kožuha«. In to v vinskem kraju! Nasledki so naravni: Pijančevanje, pretepi, razuzdanost, hiranje moči.
Iz Vidma. (Naše občinske volitve) ne dajo spati neki tukajšnji siroti. Si-rotej je na Vidma vsled znanih goljufij zgubil vse zaupanje; pa »Štajerc« in »Slov. Narod« sta ga z veseljem sprejela v svojo službo. In tako »farba« to človeče ob&dva lista; vsaj drugega dela nima. »Štajerca« naznanja, da so se volitve vršile 20. oktobra in da je zmagala Žičkarjeva stranka; »Slov. Narodu« pa, da so bile 24. oktobra in zlomile »Žič-kar je ve verige.« Obojno poročilo je izmišljeno. Volitve 8e niso vrSile ne 20. in ne 24. oktobra, ampak 29. oktobra. Nesrečnim bralcem »Slov. Naroda« poroča tudi o nekem kompromisu, ki so ga baje kmetje ponudili pred volitvijo dekanu Žičkarja. Zopet vse zlagano. Kar ta tako imenovani kompromis zadeva, je pač dopisan »Slov. Naroda« morda slišal nekaj o tem zvoniti. Resnica je le, kolikor nam je znano, da je prišel nekdo h g. Žičkarju, pa ne kmet, ter mu nasvetoval, naj se sprejmejo med občinske odbornike vsi videmski nem-škutarji in liberalci, med njimi tadi sicer pošten mož, ki pa je trd Nemec in protestant in se je še le pred kratkim naselil na Vidmu. Ta posredovalec med tako imenovanimi »kmeti« (?) in Žičkarjem pa še slednjemu ni hotel ali ni smel povedati, od koga je bi! poslan. Ko bi poročevalec »Slov. Naroda« imel le nekoliko možganov, bi lahko spoznal, da na tak način se ne ponnja »kompromis«, če se niti ne ve, s kom se naj sklepa. Slednjič se še enkrat dopisun debelo zlaže, ko pravi, da je biio izvoljenih 14 naprednih mož in 4 klerikalci. Resnica je tale: V tretjem razredu so bili izvoljeni trije od štajercijancev nasvetovani možje in 2 od slovenske katoliške stranke nasvetovana. Razloček glasov je celo neznaten. Za Šestega odbornika se je žrebalo, ker sta imela Matija Golob (Štajer-cijanec) in Miha Planine (od katoliške stranke) enako Število glasov. Žreb je odločil za Matija Goloba. A takoj po volitvi je naznanil Franc Planine is Libne, katerega je volila Štajerci-jančeva stranka v odbor, med tem ko je on glasoval za naše može, da se ne bo nikdar
jj pndražil liberalcem, če so ga tudi ti volili. Tako 30 v 3 ijem razredu trije odborniki naši, trije nasprotni. V drugem razredu je bilo izvoljenih vseh Sest mož, nasvetevanih od naše stranke; v I. rasradu so izvoljeni nekateri — a ne vsi — pristaši »Štajerca«. Iz tega sprevidite, da so se dopisniku »Štajerca« in »Slov. Naroda« popolnoma zmeSali možgani. tako, da več ne ve, da jo tri in Sest devet, ne pa štiri. Smo radovedni, kaj bo to Sloveče Se vse dopisovalo po svetu. Gospod dekan Žičkar se gotovo tudi lepo zahvaljuje za nasvet, ki mu ga ponuja »Narodov« dopisnik, da naj on gospodari v cerkvi, davkoplačevalci pa v občini. Radi bi znali, koliko davkov kaj ta dopisnik plačuje?
Iz slovenjebistriškega okraja. G.
Jože! Svetlin, nadučiteij v Poljčanah, trdi v svoj* m popravku z dne 21. vinotoka t. i., da ni agitiral za Stigerja. Ako ma verujemo, potem je pa ?endarle čudno, da se je ob času voiitsv savno nasprotno javno govorilo. Nadalje trdi, da ne preganja učiteljev, ampak da zahteva samo to, kar zahteva tudi Šolski zakon. Vprašamo ga: Ali zahteva šolski zakon vpošiijati neresnične tožbe o podrejenih mu učiteljih na okrajni šolski svet? Ali je prav, nekatere tovariše tožiti, drugim pa spregledati reči, ki se nikakor ne vjemajo s šolskimi postavami? Ali ni tako počejanje naravnost proti šolskim zakonom ? Nadalje nam g. Svetlin v svojem popravka razodeva jamo skrivnost, da so mu sedanje slov. in nemške Šolske oblasti poslale ae 6 pismenih pohval, in iz tega sklepa, da so mu naklonjeno. Tempi passati — minoli časi —, o katerih n&S dopis ni govoril! Res je, da je pred davnim časom kot nadučiteij v Makolah — al; po pravici ali ne, tega nočemo preiskovati
—	prejel nekaj pismenih pohval od takratnih golsk. oblasti; a res je tudi, da kot nadučiteij v Poljčanah takih pohval ni več prejei. Neradi omenimo to, toda g. Svetlin nas s 3vojiaa popravkom sili k temu. Neresnično je tadi, da nasproti učiteljici gč. Ivanki Kralj ni propadel na celi črti, češ, da je bil pri okrajni sodniji popolnoma oproščen. Vsled pomankljive obravnave, proti kateri je takoj ugovarjal pravni zastopnik gdč. Kralj, bil je g. Svetlin res oproščen, toda pri prizivni obravnavi v Mariboru je na celi črti propadel. G. Svetlin se je najbrže »podtikal nad besedo »na celi črti;« toda vprašamo ga: Ako bodo Japonci vkljub nekaterim sedanjim zmagam slednjič le premagani, ali se ne bode reklo, da so bili poraženi na celi črti? Saj bi se drugače o zmagi sploh ne moglo govoriti! Slednjič nas zagotavlja g. Svetlin, da se ne bode poboljšal, ker se ne čuti dolžnega. Odkritosrčno rečeno, da obžalujemo ta njegov sklep; zakaj ako ostane pri tem, potem še tudi nadalje ne bode na naSi šoli zavladala ona zastopnost in oni mir, ki je neobhodno potreben za njen resnični napredek.
—	Prijatelj šole.
Bazne stvari«
Iz tfomaftlfc i&rajer .
Mladeniški shod na Homcu. Na zahtevo mladeničev v slovenjegraSkem o k r a j u se vrši v Šmartinu pri Slovenjgradca dne 20. t. m. mladeniški shod. Predpoldan je ob 10. uri cerkveno opravilo na Homcu. Potem odkorakamo skupno na zborovaliSče v Šmartin. Tamkaj mladeniški shod. Po ve-černicah bo bralno društvo ¡mladeničem v čast priredilo gledališčno predstavo. Mladeniči slovenjegraškega okraja, skrbite, da pride sleherni mladenič na shod!
Poročila se je učiteljica pri Sv. Antonu t v Slov. gor. gdč. Pepica Stuhec, s taraoš-| njim učiteljem g. Antonom V o g r i n e c.
S pošte. Prestavljeni so: postni pomožni
10. novemta 198*.
mjummi wböpoüail
üfe»* 5.
uradnik Jožef L a k n e r iz Maribora v Lip-nico;, Rškard Fasching is Pragerskega v Spielfeld. Karel B i n d s r «z Grobeinega v Maribor.
Mariborske novice. Soproga trgovca Walsa v Dravski ulici, gospa Marija Walz, je umrla dne 4. t. m. 56 let stara. — V noči od 3. na 4. t. m. ob pol 12 je začelo goreti v usnjarni tvrdke Stark. K sreči ni bilo vetra ter je bila požarna bramba takoj na licu mesta, sicer bi bila v nevarnosti cela Usnjarska ulica. Ogenj je naredil aa 20.000 kron škode.
Slovenski uspeh 1 En uspeh so že dosegli slovenski poslanci z obstrukcijo. Dosegli so, da se je včeraj razpravljalo o lovskem zakonu in da se je zakon tudi sprejel. Ako bi ne bilo obstrakcije, bi ta zakon gotovo še ne prišai na dnevni red. Ornig, Stiger in Stallner se vsled slovenskega uspeha kislo drže! Oje!
Novi lovski zakon ss je včeraj, dne 9 t m. v deže'nem zboru sprejel Slovenski poslanci te razprave niso obstrui-rali. Sploh so dali zagotovilo, da nočejo nobenega gospodarskega predloga obstruirati, ampak nasprotno, oni hočejo gospodarske predloge, in samo zato obstruiraio, ker večina noče o takih predlogih nič vedeti, ampak razpravlja o proračunu.
Slovenski poslanci nadaljujejo obstrukcijo v deželnemu zboru. Deželni glavar postavlja dan za dnevom proračun na dnevni red, pa nobenega druzega predmeta,, akoravno je takih dovolj! Še le danes je na videz prosil grof Kotulinski deželnega glavarja, da ta naj odredi posebno večerno sejo in postavi na dnevni red razpravo o lovskem zakonu. Poslanec Robič je pri tej priliki spet izjavil v imenu slovenskih poslancev, da je namer-jena obstrukcija slovenskih poslancev e d i n o le zoper posvetovanje o proračunu, da bedo tedaj slovenski poslanci pustili, da se deželni zbor posvetuje in da sklepav posebni sejionačrtu lovskega zakona. Robič je še izrecno pripomnil, da naj deželni glavar na dnevni red večerne seje postavi še druge predmete, važne za gospodarske ali kulturne potrebe, da tem slovenski poslanci ne bodo delali nikakih ovir. 6. deželni glavar tega nasv .ta ni hotel upoštevati; postavil je na dnevni red včerajšne večerne seje dne 9. t. m. kot prvo točko »lovski zakon«, kot drugo pa proračun za 1. 1905. Nemška večina in glavar ne marajo odnehati, slovenski poslanci pa odnehati ne smejo in tako bode moral ces. namestnik deželni zbor štajerski odgoditi! Največji nasprotniki slovenskih zahtev so spodnjeStajerski nemški pos'anci!
Ornig, Stiger, Stallner, Moscon v
deželnem zboru najbolj nasprotujejo, da bi se postavili na dnevni red gospodarski predlogi, katere želijo slovenski poslanci za j Spod. Štajer. Sloveneki poslanci pa bodo tako \ dolgo obstruirali, da se mora začeti v deželnem zboru razpravljati o gospodarskih vprašanjih.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sedaj imamo v občini občinske volitve pred durmi. Možje volilci, pridite na dan volitve ter si volite prave može v občinski odbor, kateri bodo skrbeli za pravi red v občini, za znižanje občinskih doklad, za zboljšanje občinskih cest itd. Naše ceste so potrebne, da se v prihodnjem letu popravijo. Sedaj je tako blato, da uboga živina do kolen gazi po njem; tudi človeku se ni mogoče izogniti. — Milo so zapeli zvonovi dne 31. vinot. Francu Njivar, kovaču, ki je umrl v 56. letu svoje starosti. Na vernih duš dan smo ga spremili k večnemu počitku. Zapustil je ženo in 6 otrok. Pretresljivo je bilo videti, ko je vseh šest otrok sprejelo na dan pogreba za pokojnega očeta sv. zakramente. Gospod župnik so se spominjali pri odprtem grobu pokojnega ter ga priporočili v molitev. N. v m. p.!
Okrajni zastop gornjeradgonski.
Dne 6. t. m. so (¡tvorili iuteranski pastorji svoje pokopališče pri Sv. Potru pri Radgoni. Te siavnosii se je udeležil tudi načelnik okrajnega zsstopa gornjerad-gonskega, gospod crehovskš B r a č k o. Ali je gornjeradgonski okraj Iuteranski, da pošilja svoje zastopnike k Iuteranskim cerkvenim slavnostim? Al? se ne bodo vzdramili volilci iz gornjeradgonskega okraja ter vrgli pri prihodnjih volitvah zastop, kojega načelnik hod' k luieranom?
Umrl je na Prag&rskem posestnik in železničar v pokoju Anton Berdnik v 65letu svoje starosti. N. v m. p.!
Na Gornji Polskavi se je naselil nov zdravnik, dr. Anton Klasinc, ki ordinira od 8.—12. dop. in od 3.-5. popoldne.
Makolske premogokope bo zopet odprl pl. Lapp. Makolsai premog je edini za kovače in najboljše kakovosti, s kat rim se da le oni v Harbunu v Šleziji meriti. Večje množic«-: so se našle na posestvu g. I. Kosija, kjer ga je odkrila letošnja povodenj.
Pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža bil je gosp. Anton Janežič, župan in posestnik v Brebrovniku, izvoljen minolo nedeljo načelnikom krajnega šolskega sveta. Bog mu daj krepost, da bode deloval uspešno v korist šole in slovenske mladine mnogo let, kakor obče čislani, nepozabni njegov prednik.
Stoperce pri Rogatcu. V zadnji štev. »Slov. Gospodarja« je bilo brati v dopisu iz Stoperc, da so nekemu gospodarju v Stoper-cah hudobne roke poškodovale 17 lepih dreves in brajde. Ta gospodar pa ni nihče drugi kakor g. župnik, ker v njegovem ssdc-nosniku se je zgodila ta velika škoda. In te hudobne roke že dolgo škodujejo in spakujejo pri cerki in okoli farovža. Tako so n. pr. take hudobne roke ietos meseca julija popipale na župnikovi njivi cele vrste zelenega fižola, vzele raz farovške kuhinja isto noč veternica (polke) jih zanesle na stran in jib na kosce zdrobile. Meseca oktobra so uničile hudobne roke 16 najlepših dreves s tem, da so r.a deblu okoli in okoli obe skorji do lesa izrezale in nekaj debelih trt na brajdah prerezale. Tudi pri pes prejšnjem g. župniku te hudobne roke niso mirovale. Enkrat so zabila v vrata na kor debelo železo, da jih ni bilo mogoče odpreti; drugokrat so pojemale iz orgelj nekaj piščalk, da ni bilo mogoče orgljati; tretjokrat so pa te hudobne roke strle med župnikovo sv. mašo okno na župnikovi spalnici in name tale v sobo debelo kamenje. Daj Bog, da oi enkrat te hudobne roke in pa tudi pravi povzročitelji vseh teh hudobij prišli pravici v oblast! Ker vsak človek, ki gre mimo po okrajni cesti ter vidi ta poškodovana drevisa, preklinja tistega, ki dela toliko škodo na nedolžnem drevesu in toliko sramoto celi župniji.
Nesreče. Iz Dedonjac pri Radgoni se nam poroča, da se je 4 leten fantič Andr. Z e m 1 j i č dne 17. m. m. zalo močno opekel. Mati je odšla na njivo ter pozabila zakleniti užigalice. Otrok je prišel do nžigalic ter jih igraje užigd. Pri tem si je zažgal obleko, ki mu je cela zgoreia. Zaradi tega se bo morala mati zagovarjati pred sodnijo. — Iz Save blizu Trbovelj so potegnili žensko truplo. Ponesrečeni je ime Karolina Šuštar in je žena krojača v Zagorju.
Celjske novice. Cerkovnik v mestni župni cerkvi je prijel 13 letno Metodijo Do-bnvišek v trenotku, ko je ukradla cerkveni nabiralnik za dsnar. Mlado cerkveno tatico je izročil policiji. — Celjski mestni očetje so pozdravili z brzojavko svoje somišljenike v Inomostu, ki so na euak način napadli Italijane kakor celjski Nemci pred par leti Slovence.
Iz Brežič se nam poroča: Tukaj se še vedno nahaja dosti ponarejenega denarja med ljudstvom. Zadnjega minolega meseca je hotel posestnik Jožef Ogeret iz Podgorja plačati v davkariji z ponarejenim denarjem. Bil je takoj
pretiran. On pravi, da je denar dobil od nekega vinskega trgovca. Tudi na pošti je nekdo plačal z ponarejenim denarjem. Toraj previdnost pri sprejemanju denarja! — V Rigon-cah je zgorela dna 4. t. m. hiSa Ivana Poloviča. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju. Škoda je velika, ker je zgorela tudi vsa spravljena krma in živila. — Ključavničar Wutt se je dne 5. t. m. v svojem stanovanju obesil. Bil je 30 lat star in neoženjen.
„Zabavna knjižnica" za slovensko mladino. Izšel je nov, 12. zvezek te koristne knjižnice za slovensko ljudstvo. Cana zvezku je 30 vin.
„Rismanje". Ravnokar ja izšla v zalogi »Novega lista« v Trstu knjižica, ki opisuje v pravi luči riemanjsko vprašanje. Kdor se torej boče o tej zadevi nepristransko poučiti, naj si naroči to knjižico. Velja 20 vin., s pošto 25 vin.
Svarilo za izseljence. Po poročilu ministrstva za notranje zadava skušajo razni agentje prirobiti izseljence kot delavce v premogokope v državi Ekvador v Južni Ameriki Ker pa nima v dotični državi Avstrija nobenaga konzula in ker ni nobenega poročila o delavcih, ki so že tja odšli, svari vlada pred izseljevanjem v državo Ekvador.
CerMFca« stv&rL
Duhovne vesti. Čast. gosp. Friderik Horvat, provizor v Št. Lovrencu nad Mariborom, je imenovan župnikom istotam. Kot kaplan ja nastavljen 5. g Franc M a n-d ali če k pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinska ¡škofije dne 14. novembra (v ponedeljek) ob pol 4. uri popoldne ulju-dno vabi preč. gg. odbornike predsedni-š t v o.
Brinjeva gora. Tukaj se je, kakor znano, dne 8. septembra letos ljubko vršil »mlademški shod« za dokanijo Konjice. Na istem prostoru se je pa dne 6 novembra nepričakovano vršil in lepo izvršil nekak »dekliški shod.« Dekleta »Družbe Marijine« na Frankolovem so bila namreč sklenile, da bodo na zahvalno nedeljo, t. j. v nedeljo po prazniku Vseh Svetnikov, obiskale Mariji posvečeno cerkev na Britje vi gori. O tej nameri so zvedele dekleta »Družbe Marijine« pri Sv. Kuoigundi in one v Zrečah. A glej I Minolo nedeljo so se družbenice frankoljska in zreške zbrale v župnijski cerkvi ob Dravinji. Odtod so se v procesiji napotile na omenjeno goro. Sem so v svetišča Marijino z& njimi prišle, tudi v procesiji in deloma v belini, s svojo s&atavo dekleta od Sv. Kunigunde. Med sv. maSo so družbenice pristopile k sv. obhajilu. Po končani službi božji pa, ko do se nekaterniki šli telesno pokrepčat v bližnji šotor, so mladenke zunaj istega okoli družbene zastave vse hvale in pohvale vredno vprizo-rile nedolžno veselico za se^a. V naglici se je za silo priredij govorniški oder. Tu je podprednica družbenega oddelka v Zrečah pozdravila danes n« goro došle sestre iz I sosedstva. S primernim pozdravom, oziroma i podukom se jo oglasila sna odbornica od Sv. Kunignnde. Potem smo poslušali še zaporedoma dva deklamatorici. Vsebina naukov sukala se je okoli Marije in njenih posnemanja potrebnih čednostij. Za govori se je razlegalo nabožno petje. Zanimivemu krat-kočasenju je konec naredil zvon, ki je vabil k popevanim litanijam. Iz cerkve so se dekleta rožni venec moleč razvrstile v procesijo, skupno gredoč do križa ob rebru Brinjeva gore.
Droitvciii poroilla.
Dijaški kuhinji v Ptuju so s počet-kom šolskega leta 1904/5 darovali p. n. gg. dobrotniki: kaphu Kociper Jan. v Ljutomeru 10 K, dr. Jurtek v ptnju 20 K, Zelenik 20 K, Arnuš 1 K, Slavinec 2 K, vikar A. Kolanfi 10 K, Zupančič 2 K, Gril Ant. 2 K, prost J. Fleck 20 K, Senčar 2 K, dr. Horvat 20 K,
Binui 6.
BLOVCMKI G01P0DAR
10. novembra 1904.
mestni kaplan F. PSunder 6 K, Mahorič Fr. 1 K, Pavlovčan za kruh sv. Antona 5 K in dr. Gregorec 1 K, g. Menhart, administrator pri Vel. Nedelji 4 K, tri neimenovane v Ptuju 6 K. — Mesečno pa darujejo p. n. gg.: dr. Brumen, prof. CilenSek, dr. Komljanec, P. Lucij SelinSek, Toplak in o. Peter Žirovnik po 2 K. — Havelka, Kojc, Kupi«, Lončarec, Lorber, Pinterič in dr. Stuhec po 1 K. — Prisrčni »Bog plati!«
Sv. Jurij ob Ščavnici. Nase bralno društvo je priredilo v nedeljo, dne 23. m. m. veselico s petjem, tamburanjem, deklamacijo, slavnostnim govorom ter gled. predstavama: »Dve materi« in »Doktor Hribar«. Vse točke vzporeda obnesle so se vrlo dobro, za kar gre hvala društvenemu vodstvu, obema zvezama, slavnostnemu govorniku č. g. Gomil-šeku, požrtvovalnosti č. g. kaplana Štuhca, marljivemu pevovodju g. Kocbeku, dobro vežbanemu pevskemu in tamburaSkemu zboru, spretnim diletantom, g. KoroSaku za prepustitev ute in sploh vsem, ki so k vspehu pripomogli, bodisi gmotno, bodisi moralno. Počastilo nas je obilo domačega občinstva, kakor tudi mili gostje od Sv. Jurija v Slov. gor, od Sv. Benedikta, od Sv. Petra pri Radgoni, od Kapele, od Sv. Križa itd. Tudi prosta zabava pri g. Kreft je bila izborna. Vsem torej lepa hvala I Na svidenje drugič!
Iz Slovenj gradca. Pretečeno nedeljo se je vršila v prostorih Narodnega doma tombola za uboge Šolarje. Občinstvo je pokazalo, da razume, zakaj se priredi tombola. Ljudi je doslo toliko, da so bile vse sobe pclne. Pa saj je tudi bilo veselo, ker tako lepih dobitkov ni na vsaki tomboli. Iskrena zahvala vsem darovalcem. Za zabavo so skrbeli mladeniči tamburaSi iz Starega trga.
Gospodarske drofetlnlee*
Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Na nekem posestvu pri Pragi so napravili ta-le poskus: Izmerili so dve parceli po 10 arov. Eno parcelo eo pustili ne-gnojeno, a drugo so pa pcgnojili z umetnimi gnojili in sicer s 661/3 kg Tomaževe žlindre, 66 Vt kg kajnita in 3 l/3 kg čilisalpetra, (ki pa ni ravno potreben). Po koSnji se je pokazalo, da je vzrastlo (zračunjeno na hektar) na nepognojenem 750 kg sena, na pognojenem 1500 kg, otave na nepognojenem 500 kg, na pognojenem 1500 kg, skupaj na nepcgno-jenem 1250 kg in na pognojenem 3000 kg. Na gnojeni parceli je bila torej kofinja skoro dvakrat tolika. Če nadalje računamo vrednost krme, kar se je je več pridelalo, seno h 9 h kg stane 750 kg 67 50 K, otavo a 8 h kg stane
1000 kg 80 00 K, skupaj 147 50 K. Vidimo j torej, da nam je pognojeni hektar dal 147 K 50 v več kakor nepognojeni. Ako odračunimo stroSke za navedena gnojila 80*66 K, ostane nam le vendar čisti dobiček 66 84 K. Dostaviti bi Se bilo, da umetni gnoj (Tomaževa žlindra in ksjnit) vzbolj?a naSo krmo, ker pospeSuje v prvi vrsti rast detelj. Raztrosi se najbolje pred snegom in deluje več let. Slovensd živinorejci, napravite si jednake poskuse in računajte zraven. Zdaj v jeseni lahko pogrešite nekaj groSev, saj vam bodo po letu, če Bog da, prinesli na tra vniku lepe obresti. Živinski gnoj in gnojnico pa itak lahko bolj s koristjo uporabite na njivah. — Zidek.
Društvena naznanila.
Kmetijsko bralno društvo v Št. Lovrenca nad Mariborom priredi dne 20. listopada 1904 v gostilni „pri jelenu" zabavni večer z igro „Raatresenca", burka v enem dejanju. Po igri prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer.
Dekleta iz Staregatrga pri Slovenjgradcu prirede v nedeljo, dne 20. t. m. velezanimivo in pouč-ljivo igro „Lurška pastarica" v prostorih liarod. doma v Slovenjgradcu. Začetek ob 3. uri pop. Cisti dobiček je namenjen za šolsko božičnico. K prav obilni udeležbi vabi vljudno krajni šolski svet.
Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici ima izvanredni občni zbor v svrho razgovora o društvenih prostorih v nedeljo, dne 20. t. mes. ob pol 8. uri zjutraj v šoli. Za slučaj nesklepčnosti pa se skliče tem potom v smislu točke 13 društv. pravil drugi občni zbor, ki se vrši uro pozneje ter sklepa ne glede na število navzočih. Z ozirom na zelo važne zadeve, ki pridejo na razgovor, se prosi prav obilne udeležbe.
Čitalnica v Slov. Bistrici vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 13. listop. 1904, ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja in rač. preglednikov. 8. Volitev novega odbora. 4. Določitev Časopisov za prihodnje leto. 5. Sprejem novih udov in dražbanje časopisov. 6. Razni nasveti in predlogi. Društveniki naj se zborovanja udeleže polnoštevilno. Gostje dobrodošli. Ako zbor ne bi bil ob določenem času sklepčen, vrši se eno uro pozneje zborovanje ob vsakem številu udov. Po zborovanju prosta zabava.
Novo ustanovljena požarna bramba na Polzeli ima svoj ustanovni in prvi občni zbor v nedeljo, dne 13. t m. ob 9. uri dopol. v občinski pisarni na Polzeli. K obilni udeležbi vabi vljudno začasni načelnik.
Kmetijsko društvo na Stari cesti priredi v nedeljo, dne 20. novem, popoldne po 5. uri tombolo v gostilni g. Vrabla na Kamenžčaku.
Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi dne 20. novem, v čitalničnih prostorih občno zborovanje, pri katerem bo predaval potov, učitelj goBp. Jelovšek o živinoreji. Nato bo zborovanje in pouk. K obilni udeležbi vabi odbor.
Na Ptujsko goro dne 20. novem. t. l.t Bralno društvo priredi ta dan ob 5. uri popoldne v gostilni gospe Jagodič društveno veselico. Predstavljali se bosta igri „Jeza nad petelinom in kes" ter „Vaški skopuh".
Nastopi tudi govornik, domači mešan pevski zbor in tamburaši iz Hajdina. Na svidenje torej na Ptujski gori dne 20. t. m. I
Za druibo sv. Cirila In Metoda so od
1. okt. do 31. okt. 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Podružnica za Ljutomer in okolico 100 K, dr. Jos. Vrečko 10 K, Dragotin Dolenc 1 K, Miha Kalan 1*20 K, Ivan Zupan v Žalcu po g. Opatu položeno stavo 20 K, Iv. Rebek v Celju v veseli družbi v Zabukovšekovem vinogradu nabranih 9 K, za mladinske spise 39'10 K, za družbin koledar za 1. 1905 140-20 K, za „narodni kolek" 1546 K.
Listnica uredn.i Sv. Lenart pri Slovenjgradcn: Brez podpisa, v koš! — Moravče: To novico smo že prinesli 1 Pozdrav I — Luče pri Ljubnem: Nočemo več o tej stvari govoriti! — Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu: Ali je novi odbor naroden ali ne? Še le če to vemo, se lahko odločimo.
Loterijske itevilke Gradec 5. novemb.: 74, 78, 17, 85, 50. Dunaj 5. novemb : 15, 26, 45, 37, 53.

Z&htevetfte
*«HP* «M
pristni Kittoiinrjm
Knoippovo sladno kavo
-^
lafaika Ka«ipp« Is
Kathratmer ter M tkrbso jsofit^ts mk iH vndaifc
Svarilo.
Podpisani izjavlja, da bo vse one, ki raznašajo o njem zaradi Hoč neresnične, obrekovalne stvari, tiral pred sodnijo, da dobe za svoje laži zasluženo kazen. — Sv. Lovrenc v Slov. ¿or., dne 4. nov. 1904. 772 l-i Franc Plohi.
Vizitnice
vsakojake vrst©
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
— Slovenska tvrdka! —
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster g X Jt y Račjem prt Mariboru
— priporoča — 38 12—10
nagrobne spomenike
razne velikosti po najnižjih cenah.
Vsega zdravilstva
dr. Anton Klasinc
ordinira od '15. novembra naprej na Gornji Polskavi in sicer od 8.—12. predpoldne in od 3.—5. ure popoldne.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 r .
K obilim naročilom Be priporoča
Tiskarna sv. Cirila, v Mariboru.
10. novembra 1904.
SLOVI»«*! KOSPODAS.
Sira® 7.
Največja, in najcenejša
domača slovenska eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! ®
mmm Žepne ure so pravega švicarskega Izdelka, m—mm
Proda se.
Stampilje iz kavčuka, mo
dele za predtiskarije izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
496 51-21
Novozidana hiša, enonadstropna, 9
sob, 8 kuhinj, štacuna, klet, vodovod do I podstrešja in vrta, najemnina na mesec ' 74 gld. 44 kr, se proda, Lenaugasse 25, Maribor, Magdalensko predmestje. 747 8—8
H. Suttner
urar v Kranju (Krainbnrg).
Zalagatelj dražbe c. kr. državnih uradnikov za Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in ia-tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.	= i
M Opomba: Da je moje blago zares fino in BI ure zanesljivo Ideče, je dokaz to, da razpošiljam iste
i na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, naj se zaupno obrne na mojo tvrdko.	a
m+m+m+m+m+n+m+m+m+m+m
Vsem posestnikom
¡MIT" vinogradov!
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad veS tisoč suho oopljenlh trt na prodaj in sicer cepljene na R. Portalis:
Lepo posestvo, se proda s proste I loke, z novo hišo in gospodarskim po-slop(em, z njivami in rodovitnim sado' nosnikom, v lepem, solnčnem kraju. Cena 3600 K. Naslovi naj se pod črko M. M. ! Loka pri Zidanem mostu._744 8—8
Novozidana hiia s 3 sobami, 2 ku
hinji, 1 klet, gospodarsko poslopje, konjski hlev, lep vrt za zelenjavo in v istem I studenec, se proda v Koroškem predmestju, Hugo Wolfgasse št. 55 v Mariboru. 729 8—3
12.000 žlahtnina bela in rudeča. 4.000 Silvanec zeleni. 4.000 Burgundec beli. 1.500 Traminec. 600 Rulandec. Cepljene na Rup. Montikolo:
10.000 Laški rilček. 4 000 Šipon rumeni. 3.500 Nemški rizling. 400 Kraljevina.
1.500 Laški rilček.
1000 Silvanec zeleni.
železnino,Merkur';
CELJE
Za zimo:
peči,
raznih vrst, tudi | za kurjenje z ža-( ganjem, štedilniki, < vsi zraven potrebni deli in pri-1 prave. 775 i
Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj
slamoreznice s-
kotlov za žganje kuhati
in vseh drugih v železniško stroko spadajočih pred" V metov. — Najboljše umetno gnojilo za travnike in){
polja	Tomaževa žlindra in kajnit.r
D4E* Navodila zastonj. "•fi
Vinogradniki. Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam letošno jesen več tisoč na suho cepljenih amerikanskih trt na prodaj. In sicer: 30.000 šipon rumeni, 15.000 laški rilček, beli Burgundec in Silvanec. Cepljene na Rip portalis in Solonis. Trte so dobro zaraščene in lepo vkoreninjene. Cena je I. vrste 100 kom, 16 K, H. vrste 100 kom. 11 K. Naročila brez are se ne bodo v ozir jemala. Naročniki se blagovolijo oglasiti do 15. de cembra pri Francu Muršič, posestniku in trtnarju v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršinci pri Ptuju. 782 6— 2
Velika najemninska vila ter ena mala j hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, vodovodom, stanovanje za vpokojence, vila tudi za gospodo, hiša pa za obrt-I nika jako primerna, je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbau-| gasse._737 4—2
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte ]>o 160 K tiso6 komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov II. vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K tisoč kom.
Kdor naroči najmanj 1000 kom cepljenih trt, dobi jih 5°/o ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20% are od naročene svote. Trte se poftlljajo le v od trtne uil okužene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. Naročila za spomlad pa dokler bo kaj zaloge.	703 10 - 6
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Pušs» Juršinci pri P uju.
Vsem vinogradnikom I Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cep-I ljenih trt na prodaj in sicer na Rip Por-| tališ 10.000 kom. Velšrizlins 9000, Traminec 8000, Šilvanec 5000, Sipon rumeni 9000, divjakov Rip. Portalis. Cena trtam I. vrste 1000 komadov ¿00 K, II. vrste 100 K. Vse vrste so lepo zaraščene, lepo vkoreninjene in tako visoke rasti kakor se malokje najdejo letos. Ako je mogoče, j naj se blagovolijo kupci osebno prepri-I čati. Divjake prodajam 1000 kom. 20 K. Pri naročilu blagovolite poslati 20°/o are od naročene svote. Oglasiti se je pravočasno ustmeno ali pismeno. Jak. Horvat, trtnar, Kukova štev. 89. P. Juršinci pri Ptuju.	736 3—2
Prenovljena, dobro zidana, jedno-
nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v [ kateri je tudi prodajalna, se takcj pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve v Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-2
Hiia s posestvom, gospodarskim poslop-j jem, vinogradi, sadonosnikom, gozdom in 1 njivo, se proda za 2000 gld. Več se izve pri Mariji Korošec v Spodn. Poljčanah,
p. Poljčane._758 2--2
Dvonadstropna hita v Mariboru
Franc Jožefovi ulici, 11 stanovanj, me-! sečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda Posestnik je tndi pripravljen, hišo zamenjati za gozd. Pojasnila daje Javez Spes, Windenauer8traBse '¿6.
_766 10 2_
Novozidana) lična, vili podobna hiša, 10 let davka prosta, 1 oral zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, blizu mesta in železnice, na prijetnem kraju, z lepim razgledom, posebno primerno za vpoko-| jence, rokodelce, se radi preselitve proda. Več se izve v upravništvu. 759 8-2
Posestvo v Gornjem Hlapju, obstoječe iz 18 oralov zemlje (vinograd, sadonosnik, njive, travnik in gozd), hiše in gospodarska poslopja ter stiskalnice. Posestvo pokaže g. gkof, župan v Št. Jakobu v Slov. gor., natančneje se izve pri gospej pl. Tarnaviecka v Strass-u pri Spielfeldu.	770 2— 1
Hita, tik kolodvora in okrajne ceste, sposobna za vsako obrt, zraven spada nekaj zemljišča, v prijaznem kraju na Spod. Štajerskem, kjer je mnogo prometa, se proda. Plačuje se lahko na obroke. — Naslov pove upravništvo. 753 1—1
Vinogradniki! Naznanjam, da imam več tisoč suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na R Portalis in Rupest Montikolo. Več vrst! Kdor želi kupiti po ugodni ceni, 1000 kom. I, vrste po 200 K, II. vrste 160 K, naj se oglasi do 80. novembra ustmeno ali pismeno pri Alojziju Pušenjak, Kameničak št. 33, pošta Ljutomer.	777 2—1
Lepo posestvo, 25 minut od Celja, ob okrajni cesti, progi južne železnice in ob Savinji ležeče, za poletno bivanje jako ugodno, meri 84 oralov in sicer 18 oralov njiv in z žlahtnim sadnim drevjem, z osajenimi travniki, 16 oralov gozda, hiša, obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, kleti, itd., živinski hlevi, kozolec in druga gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu, se pod ugodnimi pogoji proda. — Natančneje pod „D 26" poste restante Cejje.	773 4—1
Kupi se.
Hifo kupim, pripravno za trgovino, v kakem prijaznem kraju na deželi. Ponudbe sprejema upravništvo lista. 774 2—1
Proste službe.
Krojaiki učenec se takoj sprejme na 4 leta v vse oskrbovanje. Jakob Skaza v Sloven. Bistrici.	730 3—2
Pridnega učenca sprejme v trgovino z mešanim blagom Jožef Farkaš, trgovec v Št. Juriju ob Ščavnici. 734 3-2
Kuharica, vajena vsakega dela, išče službe v kako župnišče, najraje v Savin-sko dolino. Naslev pove upravništvo lista. 755 3—2
Trgovski pomočnik se sprejme takoj pri Ant. Korošec-u, trgovcu v Gor. Radgoni.	761 2—2
Kot governantinjs iščem službe. Govorim nemški in slovenski jezik, sem skušana učiteljica ročnih del. Spričevala na razpolago. Ponudbe prosim pod naslovom A. B. poste restante Sv. Tomaž bi. Ormoža.	778 3—1
Rakve (truge) vsake velikosti, vsake | vrste, olišpane in lakirane, po želji odjemalca, so vedno pri spodaj podpisanem v zalogi. Rakve v moji zalogi so popolnoma gotove, tako da jih odjemalec ali ! kupec lahko takoj odpelja. Spoštovanjem Anton Milošič, mizarski mojster v Ptuju poštna ulica št. 12, nasproti ptujske slovenske posojilnice.	779 8—1
Cepljenih trt (silvaner, rizling, muš-kateler) na amerikanski podlagi, lepo vkoreninjene, se proda več tisoč dne 18., 19. in 20. novem. t. 1. na Koroški cesti št. 84 v Mariboru. Cena 100 komadom 14 K.	760 1-1 J
U vinogradnike!
40.000 Ia požlahtnjenih ameriških trt Riparia Portalis in sicer: Šipon (Mosler), Zelenčič ' Sylvaner) , laški Rilček Welsch Risliug), beli Burgundec in Muskateler, zajamčeno dotične vrste, izbrani najbolje zaraščeni cepeži in zelo močno vkoreninjeno trsje po 20 K stotino trsov 21.000 istih vrst trsja II. razreda, vendar povoljne kakovosti, po 10 K stotino. 50.000 ključkov za ceplenje Ripari Portalis po 16 K tisoč ključkov. Ponuja: Ivan Kočevar, posestnik v Središču (Pol-
8 trau).	771 6_j
Pristnega Ljntomerčana novega in starega vina ponuja isti. Zaboji in vožnja k železnici se
naročnikom ne rai unijo.
Strni 3.
SL0VKK3KI GOSPODAR.
10 novembra 1904.
j®
CD CO
35 >M
09
o
k. I-
Najboljše sa kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
arol
„pri solno«6'
Gosposka ulica št. 10 Maribor
Wersche
,,pri solne«"
Maribor Herrengasse Nr, 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za mc£ke sli ženske obleke
v velisi in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Sakno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlaže in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4.50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarm, iudni in vsake
16	vrste suknenega blaga.
Lepa, pristna volna sa žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vr&le v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. — 65, —.80, —.90, 1.—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vrite. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opralo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
to f
§3 S *
a» * i
s-*-
a
n< . . cd *
co
as
V
H}
\
i H
Dor. med.
769 2—1
KUNEJ FERDO
naznanja slav. občinstva, da se je p r e s e 1 i 1 iz Vranskega v Št. Peter pod Sv« Gorami kot
praktični zdravnik in da ordinira istotam od
6. novembra v domači hiši (št. 1).
u
M
t
i
m
s t
Kmetovalci! »obvarujte
----------------------------------------------------svojo živino !
pred hromoto in kostolomnloo, katere bolezni bodo po izjavi živin o-zdravnikov, letos radi krme, ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri živini neizogibne in pridevajte stalno 738 16—2
Barthelnovo poklajno apno.
Ce se živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po izbruhu bolezni toliko kilo na dan, — Tega apna se porabi v pol leta za pokladsnje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 3—4 kg. Izdatek majhen! nuiaMn Učinek velikanski!
B kg K 2-— iz Dunaja, 50 kg K 12'— iz Maribora.
X)opis-u.je se slovenski!
Miha Barthel in drug na Dunaju X./3.
Služba občinskega tajnika,
ki bi hkrati opravljal tudi službo občinskega redarja,
¡9C se odda '7K s 1. prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalcev). Dohodki: plača 960 K, službena obleka, prosta kurjava, prosto stanovanje (obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambe in kleti v novi občinski hiSi) ter zelenjadni vit. — Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi Se le cemsčine. — Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje uporabe je poslati županstvu na Dolu (Hrastnik) in sicer do 1. grndna 1904	768 3—i
Peklar, župan.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tndi vsake vrste
tehtnice
(vage)
in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom, da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo.
IVAN REBEK,
stavbeni in umetni ključar v Celju
Poljske ulice št. 14. 754 5-2
Najboljše in najcenejše se kupi
Karolu Haber
•m
I I
I
4 pri
j	Maribor, Tegetthoffova ulica 39
I	= blizu južnega kolodvora
J	ogrska moka kg po 8, 9, 10 do 17 kr., riž kg
J	10, 11, 14, 16 kr., najfinejša surova in žgana kava 1 po vseh cenah, sladkor kg 38 kr.
" 04t* Knpnjo se fižol, orehi, po najboljših cenah, nsg»
^	Od zunaj zadostuje za naročilo karta.	765 8—2
„Občeslov. obrtno društvo
v Oeljn
naznanja, da se sprejemajo oglasi za „Kažipot" po Slov. Štajerskem, ki ga izda za leto 1905, že	j«^ IlOVeillbra 1904.
Oglase je pošiljati na „Občeslovensko obrto drnitvo v Celju",
katero daje tudi vsa tozadevna pojasnila.	762 2—2
za katero jamčijo okraji:
Sornjisratl, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri JelSab in .vransKo
za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do
JttŽROŠ
721 12—2
Narodni dom
Narodni dom
neomejene visokosti, ima sedaj čez $ štiri milijone kron £
hranilnih vlog.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek
in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob uavadnih urah. — Hranilne vloge obrestuje po 4 in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje rentni davek liranilniea sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% oqresti. — Izposojuje pa od dne 1. prosenca 1905 na zemljiško varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 41/2 odstotkov obresti.
Isd&jatelj ia uloillik kst. tisk. druitvo.
Odgovor» : ar«daik: Ferá* Í.MÍiiwsr.
Tirt, thkr.au it, CiriJ»