Mteljska nameščenja. (M. Poklukar.) jližamo se cvetoči pomladi. Sneg se polagoma odmice s solnca v senco; brstovje že razganja tesne zimske oklepe svoje; drobne ptičice se oglašajo druga za drugo; vse se vzbuja in hiti, da se dostojno in veselo oklene prihajajočega mladoletja. In človeštvo? Da, tudi ono se preobrazuje in pomlaja, kakor se zna in raore. Dame si ogledujejo in izbirajo nove pomladne toalete, mladost hiti na plan, ker se neče izneveriti pesnikovim besedam: ,In tukaj in tam se sprehaja Družina veselih ljudi." Starost pa s poželjivimi pogledi opazuje to živahno gibanje bolj iz zakotja, kajti ne zaupa še popolno svojih po desetletjih razrahljanih mocij svežerau obnebju. Ljudski zastopniki v raznih zborih rešetajo stare in kujejo nove zakone narodom in stanovora v boljšo bodočnost. Tudi nam ljudskim učiteljem bo prineslo mlado leto 1896. novost v obliki volilne pravice, po nekod sarno definitivnira učiteljern, drugod pa so bolj galantni ter jo hočejo pripoznati tudi našitn tovarišicara učiteljicam. Na tem polju bode torej nekaj napredka, a druge težnje ubogega učiteljstva ostanejo še v prihodnje nerešene in to so pogla- vite izmed naših zahtev, namrec zvišanje prenizkih plač in nastavljanje učiteljstva obdrži i v prihodnjem svojo staro šego v nepornlajeni celoti. Nimamo statusa, niti preciznega navoda, kako in komu naj se podeli izpraznjeno uono mesto. Zraožnost, službena leta, kvalifikacij a t. j. delovanje za šolo v šoli in izvan šole bi jedino moralo biti raerodajno. Dober prijatelj v krajnem ali okrajnem šolskem svetu ne bi smel več storiti, kakor vse drugo. Klečeplaztvo ima še zmirom odprta vrata na stežaj! Ge dandanes kompetuješ, vpraša se te še vedno najprej, ali imaš tu in tam kakega znanca? Ali si bil že pri tera in onera? Idi gori in doli, desno in levo, ako ti je res na tem ležeče, da dobiš zaprošeno mesto! Sramotno za nas, a resnično! Uciteljstvo vender ni jata beračev brez domovja in brez pravic, temveč javen činitelj, kateri nima sicer primerne plače, a prisojenih mu je nekaj skromnih pravic, katerih ni brez posebnih razlogov prezirati. Lahko je dobiti v krajnem šolskem svetu vplivnega moža, čeprav morda analfabeta, na svojo stran. Ta potem deluje z vso namišljeno mogočnostjo, prosi in prosjači na višjih mestih, snuje deputacije ne mene se za to, ali dela s svojim početjem krivico ali pravico desetim boljšim prosilcern, kateri pa niso bili toli prijazni, da bi se bili prišli pokazat njemu, vaškemu veljaku. Kadar tako delajo neoraikanci, gotovo je žalostno za naš stan, a stokrat sramotneje je, če se v tako moledovanje spuste izobraženci, če bi se tako daleč spozabili celo juristi, poklicani zaščitniki pravice, ako so slučajno voljeni v krajni oziroma okrajni šolski svht. Vse rnogoče in nemogoče, resnične in neresnične napake drugih korapetentov se dobe, pretirajo in zasukavajo, a svojerau klijentu se poiščejo vse zlate in p.ozlačene prednosti v kolikor možni povecani raeri, dokler se naposled ne doseže nekako ravnotežje nasprotujočih si sil, in iz tega kaosa pri in zoperporočil naj se imenuje novi učitelj. Znan nam je kraj, kamor je pred nekaj leti kompetiralo mnogo starih ter na glasu dobrih učiteljev, med njimi čez desetletni nadučitelji, a dobil je službo mladenič, ki je bil koraaj leto dnij stalen, ker je z možmi zanj prosil župan, kateri je sicer kmalu za tern z velikim hrupora izginil v morje pozabljenosti. Lansko leto je bilo slišati, da se je godila podobna gonja, katera pa ni imela zaželenega vspeha, ker se je stvar razbila ob pravičnosti sedanjega visokega c. kr. deželnega šolskega sveta. Ne vem, če se je v starih časih po sedanje cigansko beračilo za učna mesta. Težko! In če se je, lažje je to opravičiti tisti dobi, kakor tekoči. Takrat ni bilo tako urejenega nadzorstva, ne takih pripravnic in spričeval, ko sedaj; saj še prave komunikacije ni bilo. Ako je bil kompetent v kaki stranski vasi, raoral se je resnično iti predstavljat, ker drugače bi se še raorda dobro vedelo ne bilo, od kod je in kaj je. A dandanes je že do vsakega zelnika cesta, po njih lahko švigajo nadzorniki nalik ribicam v potoku, tako da človek res ne raore vedeti ne dneva ne ure, kdaj ga bo obiskal kak predstojnik, katerih je zopet toliko, da učitelj vse komaj raore poznati. Vsak ud krajnega, okrajnega in deželnega šolskega sveta ima slobodno pot v šolo; če tem prištejerao še občinske odbornike v gospodarskih stvareh, razne zdravnike v zdravstvenem pogledu in dekane v verskem oziru, kateri tudi smejo vsak v svoji stroki šole nadzirati, tedaj smo morebiti našteli vse in vidirao, da jih niti vojaštvo nima tolik broj. Vender učiteljstvo ostaja le naprej preslabo plačano ter prehudo obloženo z delom. Podobno je, da podamo bolj poetiško sliko — pegazu v jarrau. Torej vsi predstojniki, kopica spričeval in raorda precejŠnja vrsta službenih let bi ne zamogla pri kompetenci pokazati prosilca v pravi luči in vrednosti, ta bi moral še sam kljuke pritiskati, inačo bi imel ostati neimenovan — osamljen, kakor trst v puščavi, od vetra raajan. Vedno naj bi bilo pred očmi, da tudi najmanjša krivica preobčutno zbada. Vestnfega človeka že s tem hudo žališ, če ga mrzlo preziraš, ali staviti pustiš na nečastno mesto; kajti v svesti si je, da čast je dušna lastnina, in duša je izključno božje posestvo. Popisanirn razmeram je pač učiteljstvo samo najveo krivo, ker so iste ljudje iz naših vrst vpeljali, a skupna sramota za nas bi bila, ako bi se mogla ta nesmisel še dalje obdržati na površju in bi čira dalje, tem bolj procvitala. Veliko bi k ozdravljenju te silno pereče rane na učiteljskem telesu lahko pripomogli poslani zastopniki učiteljstva v šolskih svetih. Pomislijo naj, da je stvar resna in uvaževanja vredna za ugodni prospeh šolstva; kajti protekcijo samo na sebi je rodila krivica, a še usodepolneji je okoliš, da se navadno z raznirni obljubami in stavljenimi pogoji protežiranim prosilcem že naprej zvežejo roke. Predno nastopi tak učitelj svojo izprosjačeno službo, že je zagotovljeno, kdo in kje se more zanašati nanj, kako se bo poraetalo z njira in kdaj se bodo brisali obenj. Odločno in možato naj se pri oddajanju služb potegnejo učiteljski zastopniki za to, da se bode vedno upoštevala prosilčeva specifična vrednost s posebnim ozirom na njegovo starost. Učiteljski zastopniki so strokovni veščaki pri sejah, in njihov glas mora podreti tri druge. Kdor ne čuti toliko nevstrašenosti in sigurnosti v sebi, da bi potrebi oporekal, četudi se zameri temu ali onemu, ta naj ob priliki volitev v zastope iz-javi, da ni za ta posel; potem si bode učiteljstvo že pravega izbralo, saj je vender že jeklenih značajev med nami. Kadar je med prosilci star učitelj z veliko družino in v slabem materijelnera položaju, naj se rnu to ne šteje v greh, -ampak v priporočilo. Ako se je v raladih letih moral boriti s pomanjkanjem, naj se mu vsaj na stare dni privošči odmor od vsakdanjih skrbij, če je v obče sposoben za novo mesto. Takega reveža se občine in njihovi zastopniki navadno branijo, naj ga vsaj 5* učiteljska odposlanca ne odrivata. Upošteva naj se, da smo raožje in mladeniči dolžni opravljati težje službe, a starckom naj se odmeri kaj lažjega in boljšega. Tega si žele oni; tako bodemo hoteli mi, kadar nam bodo moči pojemale in tako bodo terjali zanamci. Ne rečemo s tem, da naj bo jedino starost merodajna, ima naj i v učiteljski vojski vsak novinec maršalsko palico v telečjaku, a treba mu je vsekako izvanrednih zaslug, nenavadne sposobnosti ter pred vsem dobre volje, potem šele naj se mu odstopi prednost pred starejšimi kolegi. Ako bi se našega zastopnika hotelo majorizovati, naj vsaj odda svoj primerno podprt veto na zapisnik, da se ne bode v poznejših časih moglo reči: učiteljstvo je bilo prisotno, a ni ugovarjalo; sklep je bil soglasen! Ge ta nestvor, iraenovan protekcija, kmalu ne izgine popolnem s torišča, in ako nam bode dežela prošnje naše za zboljšanje plač tako reševala, kakor zadnjič, treba bode učiteljstvu druge strune napeti, poprijeti se bo radikalnega sredstva ter držati se ga z neomajano doslednostjo, dokler doseže svoj namen. Vsako leto so skupščine, a učiteljska društva zborujejo v poljubnem času. Tu naj se zaprosi po vseh okrajih visoko c. kr. vlado, da nas ona blagovoli prevzeti v svojo oskrb: da se Ijudska šola podržavi, kakor so to storili učitelji na Goriškem. Kdor trka, se mu odpre, i ljudska šola se bo podržavila, ako bode učiteljstvo složno postopalo. Zakaj se torja, naj se notarijat podržavi, a o ljudskem šolsvu se ob tej priliki previdno molči? Upajo, da bi državni notarji ne imeli toliko dohodkov in ne tako prostega gibanja, kakor sedanji; a preverjeni so, da s podržavljenjem šole dobi učiteljstvo nemudoma primerne plače in tacasni vpliv na šolo bi prerainil v hipu podržavljenja na vekov veke. Glejmo! Leta 1891. so se zboljšale uciteljske place na Kranjskem. A kako? Kar se je jednim vzelo, to se je dalo drugim — pa rairna Bosna. Vsem 516 učiteljem skupaj se je navrglo 8000 gld., a pri tera so se posamezniki vedli tako, kakor bi se nas bilo do brade z zlatom zasulo. Letos zboljšuje država plače svojim uradnikom, ki so bili že dosedaj v primeri z učiteljstvom dobro dotovani, a povišalo se jim bode tako, da je vsaj vredno pisati o tem: zadnja razreda dobita okroglo po 200 gld. in deveti pa celih 400 gld. več. Sam zboljšek tu je približno tolik, kolika pri nas vsa plača. Kak je razloček med njihovim in našim službovanjem? Res so odgovorni za vrednost v prerničnem in nepremičnem blagu, toda če je človek moralno pravičen, česar uradnikom gotovo ne odrekamo, se slična odgovornost komaj cuti, ker se vse vrši nekako sarao ob sebi. Učiteljstvo pa je odgovorno ne za minljivo reč, temveč za večno bitje, za duševni napredek učencev, za razvitek človeških duš. Ta odgovornost je gotovo važneja, kajti naobrazba mladinska odločuje človeštvu prihodnjost in ne za jedno ali deset let, marveč za celo generacijo. Sploh se nam prizna velika važnost, ker se ve, da človeštvo sloni na treh stebrih: cerkvi, državi in šoli, a plačati po zasluženju nas nečejo ali ne raorejo, zatorej si pomagajrao na povedani način sarai, in Bog nam bode pomagal!