Poštnina pla&as V gotovini. - - Leto IX., št. 36 („jutro" xvn., a. *>» a) Ljubljana, ponedeljek 7. septembra 1936. u^iüvuuivu. ujuuijaatk, tviituijeva Ulica a. -r Telefon fit. 3122. 3123. * 8124, S125, 3126. tnserauu oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica at. 11, — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru et_ ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-partnerja. Ponedeljska Iz (2) vljenje In svet44 Cena i Di» Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefo« StT3122, 8123, 3124, 3125 In 8126. vsak ponedeljek zjutraj. — «a» ro6a se posebej tn velja po pošt: prejemana Din 4.-, po raznaSaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo* St. 2440. Celje: Str ossrcayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Včerajšnji kraljev rojstni dan so 2 velikimi sti v Ljubljani - 1200 sokolskih tekačev fe manifestacijami proslavili po vsej državi - Impozantne svečano- >3 p®t - Revija naše vojske v Beogradu Ljubljana, 6. septembra. Snoči in danes je Ljubljana, ki se je že včeraj odela v narodne trobojnice, na prav slovesen, manifestativen način vnovič izpričala, da je metropola vdanosti in ljubezni do svojega mladega vladarja in do vse naše narodne države. Na pobudo ljubljanske sokolske župe je vsa naša nacionalna javnost za praznik kraljevega rojst- nega dne pripravila prisrčne, široko zasnovane svečanosti, v katerih je sodelovalo vse prebivalstvo mesta, s prireditvijo sokolskega zvezdnega štafetnega teka Nj. Vel. kralja Petra II. pa se mu je pridružilo tudi Sokolstvo in vse nacionalno občinstvo vsega področja ljubljanske sokolske župe. Sobotna večerna manifestacija Za 20.30 je bil snoči napovedan odhod svečanega sprevoda z letnega telovadišča ljubljanskega Sokola, ki naj bi na predvečer kraljevega rojstnega dne na veličasten način uvedel svečanosti. Telovadišče gamo je bilo razkošno razsvetljeno, a skozi prvi mrak so švigale blesteče rakete, dočim je sredi širnega prostora plapolal bajno lep ognjen slap. Okrog 20.45 je mimo velesejma krenil na Celovško cesto sprevod na čelu z 9 člani jezdnega odseka Sokola, ki so nosili zastave in lampijončke. Jezdecem so sledili rezevni oficirji in člani Udruženja jugoslovenskh vojnih dobrovoljcev s svojim praporom. Sledilo je Sokolstvo v krojih: člani župnega načelništva in tehničnega odbora, godba Sokola I. ki je ves čas igrala vedre koračnice, župna uprava, s svojim praporom in s prapori društev in naraščaja, nato pa dolge kolone članstva vseh ljubljanskih sokolskih edinic. Za godbo poštarjev so se razvrstile druge nacionalne organizacije: četniki v svojih uniformah s praporom in puškami na ramah, člani Narodne odbrane, ljubljanski gasilci. Jadranski stražarji, narodne noše. zastopnice narodnih ženskih društev, Zveza kulturnih društev, Hubadova pevska župa, omajne zvestobo in udanosti, z vročo željo, da bi Vsemogočni blagoslovil bodočnost Vašega dragocenega .Yvljenja v radost slavnega kraljevskega doma Karadjord.ieviccv in v srečo naše ljubljene Jugoslavije.« maniSestacIjski sprevod akademska in emigrantska društva s prapori, Narodna strokovna zveza s svojo zastavo, z njo delegacija westfalsk-h Slovencev, viška godba, nato pa še množica Sokolstva, članov in članic ter naraščaja j v civilu. Sprevod je zaključila dolga kolona sokolskih kolesarjev. Vse skupine so nosile ' lampiončke in bakle. Sprevod se je pomikal po glavnih ulicah notranjega mesta pred Narodni dom, kjer je bil med sviranjem godb v najvedrejšem razpoloženju razhod. V sprevodu je bilo več tisoč ljudi. Ob vseh ulicah pa so se zbrale množice občinstva, ki so prirejale kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji velike ovaciie skupaj z udeleženci spre-voda. Navdušenih ovacij ie bilo deležno tudi Sokolstvo, ki je korakalo v sprevodu. Desettisoči po ulicah so se razvneli, kakor v Ljubljani le redko: pokazalo se je zopet enkrat, kako močna je v slovenski prestolnici sokolska misel, živahno razgibani Ljubljani, ki se po nad vse uspeli manifestaciji še dolgo v noč ni polejrla. je kumo-val naš stari Grad, ki je bil po daljšem presledku tokrat za to najboM svečano priliko vnovič razkošno razsvetljen. Po vsem trgu jc zaoril mogočen Zdravo, sokolska dgeba pa je intonirala državno himno. Ko je godba zaigrala še novo j Pesem sokolskih legij :, je vsa množica pela ž njo in ves Kongresni trg se je v hipu zlil v eno samo iskreno, vzvišeno nastrojenje. Navdušenega razpoloženja ni mogel skaliti niti dež, ki je med tem vedno močneje nalival. pi ed nunsko cerkvijo se je sformimi impozant.cn sprevod, ki so ga otvorili trijo sokolski konjeniki z zastavami. Po štirje in štirje so se za njim zvrstili sokolski kolesarji. najprej v krojih, nato pa v civilu in nazadnje kolesarice, da jih je bilo za celo dolgo kolono. Za njimi je korakal župni načelnik Smole, nato pa jugoslovenski vojni dobrovoljci s praporom in rezervni oficirji v ur.'formah. Sokolski godbi s Tabora je sled'lo Sokolstvo v krojih: na-čclništvo in mošk; tehnični odbor, vodstvo zvezdnega teka", vodniki prog in tekači, župni prapor in 15 društvenih praporov s praporom Ljubljanskega Sokola na ceh!, kolone članov v krojih, štirje naraSčajski prapori in za njimi moški naraščaj, zopet dol^e vrste dece s svojimi prapori, pa članice ter ženski naraščaj in ženska deca. Za sokolski mi bataljoni je šla godba poštnih uslužbencev, za njo zastopniki ostalih nacionalnih organizacij s prapori in pestra skupina narodnih noš. Prav številno so bilo zastopane organizacije našega narodnega ženstva, pa akademiki, emigrantske organizacijo, nacionalni železničarji. Narodna strokovna zveza itd. Za viško godbo . so se razvrstili zopet sokolski oddelki, ki jih jc zaključila sokolska konjenica. Nato je vozila še močna kolena osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornih avtomobilov. ki so pobrali s seboj tudi dobršen del dece, da so jo rešili dežja. nih vrst, protiletalski polk, havbicc, težki topovi z motornimi vpregami, avtomobili, protiletalski mitralješki oddelek, veliko število tankov, mogočni reflektorji, oddelki golobje pošte, ki so izpustili golobe pred glavno tribuno, zatem pa so sledile razne motorizirane cdinicc. Revijo je zaključil 92 letal, ki so letala povsem nizko nad poljano in med katerimi so na koncu zbudili posebno pozornost veliki trimotorni bom-barderji. Revija je bila zaključena ob 9.45. Defilé jc trajal celo uro ter je silno navdušil ogromno množico naroda, ki je bila srečna. ko je videla tako sijajno opremljeno vojsko. Ob zaključku je godba zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali tojc. S tem jc bila svečanost zaključena. Itie «capata Sokola v šiškl Zbor na Kongresnem V zvezdnem teku so tekači vseh društev ljubljanske sokolske župe prinesli v Ljubljano poslanico s prisego pripravljenosti in zvestobe do prvega Sokola Že snočnji obhod so skušale motiti prve kaplje rahlega dežja, ponoči pa se je nad mestom razbesnela nevihta, ki tudi za današnji praznik ni obetala naklonjenega neba. V oblačnem jutru so se pričele kmalu po 9. uri zbirati na prostranem dvorišču stare realke v Vegovi ulici čete Sokolstva in drugih nacionalnih društev iz mesta in bližnje okolice. Pred univerzo je bil postavljen skromen oder za govornike, ob kandelabrih pa so bili nameščeni zvočniki. Proti 10. uri so se v Zvezdi in po vseh ulicah v okolici pričele zbirati množice občinstva, preko Kongresnega trga pa so vsak trenutek švigali veliki avtobusi in tovorni avtomobili, ki so prevažali pripadnike Sokola iz društev s periferije. — Ob 10.15 so jugoslovenski dobrovoljci s svojo zastavo in z rezervnimi oficirji otvorili sprevod, v katerem se je vsa armada Sokolov in nacionalnih borcev, ki so se bili vsi okrasili s starim simbolom slovanstva, lipovim zelenjem, z dvorišča realke pomaknila na Kongresni trg. Prostor pred univerzo je zavzela sokolska konjenica, desno od odra so se zbrali sokolski prapori, rta levi prapori ostalih nacionalnih društev, pred odrom pa so se postavili godba Sokola I., združeni pevci Hubadove župe in narodne noše. V tem so pričeli dotekati Tia trg prvi tekači »Zvezdnega teka Nj. Vel. kralja Petra II.«, ki so se prav tako razvrstili pred odrom. Ostali del trga so zavzeli viška godba, odposlanstva Zveze kulturnih društev, Jadranske straže, Bra-nibora. Kola jugoslovenskih sester. Akademskega kluba Edinstva, Soče, Tabora, Udruženja nacionalnih železničarjev. Narodne strokovne zveze, Narodne odbrane, poštarska godba, četniki, gasilci, obe skrajni krili pa so v mogočnem številu zasedli Sokoli in Sokolice z naraščajem in deco. Izročitev poslanice zvezdnega teka Dasi je medtem polagoma začel pršili droben dež, je med vso množico na trgu vladalo najvedrnejše mzpo1 oženje. Malo po 10.30, ko so prihiteli zadnji tekači zvezdnega teka, je sokolska gedba zaigrala himno »Hej Slovani .. .«, ki jo je ob enem pela vsa Armada Sokolov in nacionalnih borcev. K odru je pristnnilo sedem tekačev in izročile v roke župnega načelnika Staneta Pire a oosKmoo. ki so jo bili prinesli od najbolj oddaljenih sokolskih postojank na pereferiii ljubljanske sokolske župe. Načelnik Pire je stopil na oder in starosti dr. Pipenbacherju sporočil : »Zadnji izmed 1206 tekačev iz 71 društev in čet ljubljanske sokolske župe so pravkar zaključili -»'Zvezdni tek kralja Petra II.« in na 15 progah skurrae dolžine 431 km v skupnem, času 32 ur in 42 minut prenesli v Ljubljano poslamico naslednie vsebine: Ni. Vel. kralju Petru II., starosti Sokola kraljevine Jugoslavije, poklanja to spomenico 1206 tekačev »Zvezdnega teka kralja Petra II.« iz ljubljanske sokolske župe kot izraz stalne pripravlje. nosti, udanosti in ljubezni. Listina nosi podpise vseh predstavnikov teh edinic ter poimenski sezn.im ; vseh tekačev. Proglašam »Zvedni tek ; kralja Petra II.« za končan in Te prosim, da poslanico izročiš na najvišjem j mestu.« i Nagovor župnega staroste Starosta dr. Pipenbacher je prevzel poslanico, nato pa je v imenu akcijskega odbora ljubi jamskih nacionalnih or. ganizicaji, ki so priredile vso svečanost, izrekel iskreno dobrodošlico vsem, ki so se zbrali, da manifestirajo svojo udanost do kralja in domovine. Kot starosta ljubljanske sokolske župe je izrekel priznanje in hvaležnost vsem nacionalnim organizacijam, d i z dragocenim sodelovanjem s Sckolstvom pove. ličajo skupno svečanost. Posebej je izrekel še toplo bratsko zahva lo osnova-teljem in tekačem zvezdnega teka. V izbranih besedah se je dr. Pipenbacher nato spominjal življenja našega mladega vladarja in poudaril, da Sokoli in vsi jugoslovenski nacionalisti pač najbolj učinkovito proslavijo ta praznik na ta način, da trdno sklenejejo svoje sile in razširi/o svoje patriotično delo v teh petih letih, ki našemu ljubljenemu kralju še manjkalo do njegove polno, letnosti. Slovenski del jngosiovenskega naroda moramo preroditi tako, da ba v zv ozi z ostalima bratoma in našo hrabro vojsko tvoril neprodoren zid obrambe prestola in domovine. Zapreke pri tem delu, pa naj bodo že kakršnekoli, morajo v nas podvojiti delavnost, borbenost in odločnost, da do konca vršimo svojo vzvišeno nalogo, ki nam veleva izoblikovati slovenskega človeka v ponosu, vztrajnosti in pogumu, neustrašenosti in disciplini. Zato ne sme imeti v naših vrstah mesta nihče, ki je nečistih rok, izprijenega srca in duše, ki je sezonski patriot, konjunkturni nacionalist. Jug», »loven in Slovan do preklica. Na koncu svojega lepega govora je starosta izrekel željo naj bi Beg naklonil kraljevskemu sokolskemu bratu ob nežnem objemu njegove vzvišene matere neskaljeno radost in srečo mla-deniških let. Pozdrav Nj. Vel. kralju Ko je vsa množica vzklikala Nj. Vel. kralju Petru II .in domu Karadjordjevi-cev, je starosta dr. Pipenbacher prečita! naslednjo vdanostno brzojavko: V imenu svojih 79 edinic in podpirane župe pošiljamo po dovršenem »Zvezdnem teku kralja Petra II.« Vašemu Veličanstvu k visokemu rojstnemu dnevu najiskrenejše čestitke in izraze ne. 'j Sprevod, v katerem je bilo okrog 4.500 i Sckclov in pripadnikov diugih nacionalnih organizacij, se je med gostim špalir-jem občinstva, ki je kljub uežju ves čas vztrajalo na trotoarjih, in zopet prirejalo navdušene cvacije kralju. Jugoslaviji in Sokolstvu. pomikal po seienbuigovi ulici, Tvrševi, Gosposvetski in Celovški cesti k Sokolskemu domu v Šiški, kjer so sc slovesnosti končale z razvitjem novega prapora šišenskega Sokola. Na telova.i.išču pred domom so se sokolske Č2t3 z zastopniki ostalih nacionalnih diuit-iv vnovič zbrale v urejen kai \ z oalkona, ki so pa zasedle deputacije društev, narodne noše in prapori, pa je množico nagovoril starost Sokola v Šiški Dolinšek. Poudaril je, da šišenske Sokole prešinja iskrena i.viost, ko morejo svoj domači praznik združiti s praznikom kraljevega rojstnega dne. Vs-a množica je vnovič vzklikala mlademu vladarju in kraljevskemu domu. V svojih nadaljnjih izvajajih se je starosta v globoki hvaležmsti spominjal požrtvovalnih pionirjev, ki so leta 1902. začeli orati sokolsko ledino v Šiški. Od takrat nas loči doba trdega sokolskega doia, a številne žrtve dokazujejo, da črpa Sokolstvo svoj svetli izvor in pravico do trajnega obstoja iz svoje nepokolebljive vere v narodni preporod, ki na j privede vse nas v novo, lepše življenje na domači gnidi. S starim praporom na čelu se je šišensko Sokolstvo trudilo, da pride sokolska misel v vsako hišo in družino. Stari prapor je videl osvobojenje domovine, ki mu je tudi sam doprinesel dobršen delež, ko je bodril C? (3? tt takratne brate, da so kot vojni dobrovoljci na vseh bojnih poljanah sveta podpirali velike napore takrat še zasužnjene domovine. Pod novim praporom je šišenskim Sokolom dana naloga, da započeto delo vztrajno nadaljujejo in ga dovrše do popolnega uspeha. Sokolska godba je zaigrala sokolsko himno, kumica ga. Lajovičeva pa je na novi prapor, ki predstavlja tudi kot umetnina prav lepo delo, pripela svilen trak. Kuni štepic je nato izročil prapor starosti Dolinšku, ki se je obema v toplih besedah zahvalil, potem pa zastavo izročil praporščaku Albinu Tušarju in ga pozval, naj prapor skrbno in penosno nosi v slavo in procvit sokolske misli kakor so predniki nosili stari prapor. S svečano zaobljubo, da bo tako ravnal, je zastavonoša Tušar dvignil novi prapor, a vsa množica sokolskih zastav, ki je bila zbrana na balkonu, je s priklonom pozdravila novi simbol sokolske misli in dela. Ko je starosta ljubljanske župe dr. Piponbacher izrekel šišenskim bratom še iskrene čestitke, je godba vnovič zaigrala : Pesem sokolskih legij«, nakar se je občinstvo polagoma pričelo razhajati. Popoldne je šišenski Sokol z javno telovadbo. o kateri poročamo na drugem mestu. zaključil-svoj slavnostni teden, zaključek praznika kraljevega rojstnega dne pa je bil nocoj z baklado združeni mirozov vojaške godbe z odde'kom vojaštva. Tudi ta obhod je vzbudil po mestu nove ovacije kralju in državi. v Beogradu VeüSastssa parsila beograjske posadke ob prisotnosti Nj, Vis. teesa-isamestnika Pavla ter ogsrcesme množice naroda Beograd, 6. septembra, p. Današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra so proslavili po vsej državi s celo vrsto prireditev nad vse prisrčno. Povsod jc narod z velikim navdušenjem izkazal svojo globoko ljubezen do mladega kralja. Največje manifestacije so bile dopoldne v Beogradu, na Banj ičkem polju, kjer jc bil v proslavo kraljevega rojstnega dne prirejen veličasten defilc čet, ki jc pokazal vso odlične vrline jugoslovenske vojske, njeno prvovrstno disciplino in pripravljenost. Svečanemu dc-fileju čet beograjske posadke jc prisostvovala nepregledna množica ljudstva, ki jc povsod napolnila Banjičko polje Ob tej priliki so bile danes tudi otvcrjcnc nove velike tribune na Banjici. Na tribunah je prvo vrsto zavzela velika skupina senatorjev in narodnih poslancev. Desno od kraljeve lože jc zavzel svoje mesto predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, pod kialjcvo ložo pa maršal dvora Boško Antič in minister dvora Milan Antič. V loži vlade je bil tudi patrijarh Varnava z bolgarskimi cerkvenimi dostojanstveniki s sofijskim metropo-litom Štefanom na čelu, ki sc mude sedaj v Beogradu, ter nadalje zastopniki muslimanske in židovske ccrkvc. Navzoči so bili nadalje mestni župan Ilič, velika delegacija bivših francoskih bojevnikov, skupina turških novinarjev, ki so prišli snoči v Beograd, rumunski in češkoslovaški oficirji, ki so sodelovali pri tekmah Male Antante, na levo od kraljevske tribune jc bil zbran ves diplomatski zbor z vsemi vojaškimi atašeji, takoj poleg pa bivši ministrski predsedniki, med njimi Peter Živkovič v uniformi armijskega generala Ljuba Davidovič. med bivšimi ministri na dr. Albert Kramer. Ivan Pueclj. Miša Trifunovič. .loca Jovanovič in drugi. Ob 8.10 sta prispela kr. namestnika dr. Radcnko Stankovič in dr. Ivo Pcrovič, ki sta takoj odšla v kraljevsko lužo. Ob 8.15 sc jc pojavil na meji Banjiškega polja Nj. Vis. knez namestnik Pavle s spremstvom, v katerem jc bil tudi vojni minister general Maric. Takoj nato je Nj. Vis. knez Pavle sprejel raport komandanta Beograda, armijskega generala Tomiča, nakar jc pregledal čete, ki jih jc pozdravil: »Pomozi Bog, junaci!« Zatem je Nj. Vis. knez Pavle odšel s svojim spremstvom mimo zbrane generali-tetc ter zavzel svoje mesto pred glavno tribuno ob burnem vzklikanju vseh prisotnih kralju, kraljevskim namestnikom, Jugoslaviji in jugoslovenski vojski. Točno ob 8.50 sc jc pričel ob sviranju godbe defile čet beograjske posadke, ki jc nudil nad vse veličasten prizor. Vse zbrano vojaštvo jc krenilo v najlepšem redu k dcfileju. Na čelu čet je jezdil komandant parade armiiski general Vojislav Tomič s svojim štabom. Defile čet se jc pričel s pohodom gojencev vojne akademije. Bodočim oficirjem na;c vojske, ki so korakali v strumnem paradnem koraku jc množica prirejala burne ovacijc. Prav tako viharne ovacijc je doživela I. podoficirska šola, za njimi pa mornarji v belih uniformah, ki jih jc sprejela množica z vzkliki: »Živelo naše morje!« Nato so dofelirale edinice kraljeve garde, pehota z godbo, artiljerija, sledile so cdinicc dunavske divizije, slavni 2. železni polk, in 18. pehotni suvoborski polk. Prikorakal jc planinski bataljon, v katerem služijo po večini Slovenci. S svojimi posebnimi uniformami in belimi pelerinami jc zbudil izredno pozornost. Oficirji in vojaki tega bataljona so s svojim strumnim nastopom želi burne ovacije mnogoštevilne množicc. Slovenci so korakali tako lepo, da jih .je bilo užitek gledati. Nato so sc pripeljali biciklisti. ki jim je sledil brzojavni bataljon z radio-posta j am i in velikimi antenami, artiljcrijskc cdinicc raz- Na Bledu Bled, 6. septembra. Včeraj so se člani blejskega Sokola, Jad ranske straže, hotelirji, čolnarji in vse ostalo prebivalstvo ves dan vneto pripravljali, da čim dostojneje proslave rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11. In res je ob 20.15 zvečer zažarel ves Bled v neštetih Iučih. Park-hotel, hoteli Toplice, Jckler, Pctran, Olimpie, Starkel in vsi ostali so imeli vsa okna ter balkone polne lučic, tako da je pogled nanje nudil nepozaben užitek. Pred Zdraviliškim domom so se zbrali v tem času na ladjah mnogoštevilni Sokoli, člani .Jadranske straže, domače prebivalstvo in tudi gostje, med katerimi so bili posebno mnogoštevilni Čchoslovaki. Ob 20.30 je krenil ves sprevod z lampijoni razsvetljenih čolnov ob neumornem sviranju mlinske godbe na pihala in sokolskega tamburaške-ga zbora preti Suvoboru. Med tem časom jc bengalični ogenj v vseh mogočih barvah tudi žc razsvetlil stari grad, dočim so na okoliških gričih zažareli veliki kresovi. Ko je prispel sprevod pred kraljevski dvorec, se jc pojavil na njegovem balkonu sam mladi kralj, ki mu jc množica priredila burne manifestacije. Sokoli so mu vzklikali: »Še mnogo plodnih in srečnih let!« Ko je godba zaigrala državno himno, se je Nj. Vel. kralj postavil strumno v »Mirno«. Množica jc kralju šc dolgo navdušeno vzklikala. nakar je sprevod krenil polagoma po jezeru. Danes ob 11.30 je bila v župni cerkvi slovesna služba božja, ki so se jc udeležili tudi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija in oba kraljeva mlajša bratca, Nj. Vis. kraljeviča Toinislav in Andrej. Službi božji so prisostvovali tudi vsi diplomatski zastopniki, kolikor jih je še na Bledu, nadalje četi Sokolov in gasilcev s praporom, pred vhodom v cerkev pa je bila postavljena častna četa kraljeve garde. iZbralo se jc tudi mnogo ljudstva, ki je kralju pri prihodu k maši in pri odhodu prirejalo burne ovacijc, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. Popoldne ob 16.30 jc odšla na dvor pod vodstvom blejskega župana g. Vovka skupina gorenjskih narodnih noš. Na dvoru jih je sprejel adjutant g. Pogačnik. Narodne noše so se zbrale pod košato lipo pred dvorom, kamor jc prispel tudi Nj. Vel. kralj Peter III Mlada hčerka g. župana Vovka. Verica, je kralju po kratki prisrčni dcklamaciji izročila krasen šopek, sestav ljen iz lepih rdečih nagljev, rožmarina in rožer.kravta, nato pa mu je vsa skupina zaklicala trikrat »Živel!« Da bi videl mladi kralj lepote slovenskih narodnih plesov, so sc brhki pari še nekoliko zavrteli in pokazali plese preprostega naroda na severu naše domovine. Ob slovesu se je Nj. Vel. kralj Peter II. lepo zahvalil in prisrčno poslovil. Isto sta storila tudi Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Vsi trije so bili vidno vzradoščeni nad lepo poklonitvijo Blejčanov. V Mariboru Maribor, 6. septembra. Ogromne množice Mariborčanov in okoličanov so sinoči, na večer pred kraljevim rojstnim dnem manifestirale za mladega kralja Petra IT. Ob tej priliki je bila prvikrat baklada tudi na Pobrežju, kjer se je od Gasilskega doma razvil velik sprevod na sokolsko letno telovadišče. Vse Pobrežje je bilo razsvetljeno in v zastavah. Zanosne besede so izpregovorili pobreški župan g. Matija Volk, sokolski starosta br. Požar in starešina gasilske župe za Maribor desni breg g. Klemenčič. Davi jc 14 topovskih strelov oznanilo slavje kraljevega rojstnega dne. O'b 9. uri je bila v Narodnem domu starokatoliška služba božja, ob pol 10. pa v stolnici pon-tifikalna služba božja, ki jo je v navzočnosti vseh odličnih predstavnikov vojaških in civilnih oblastev in vseh nacionalnih in kulturnih organizacij daroval ob številni asistenci škof dr. Tomažič. Služba božja se je zaključila s slavnostnim »Tebe Boga hvalimo«. Pred cerkvijo so bile razvrščene čete mariborske gamizije z vojaško godbo. Ob 10. uri je bila služba božja v evange-lični cerkvi, kjer so bili tudi navzočni predstavniki oblastev. V okviru letošnjih mariborskih proslav rojstnega dne kralja Petra II. je bila sinoči v Narodnem domu svečana proslava, ki jo je organiziral tukajšnji »Nanos« Slavnostno akademijo je s primernim nagovorom otvoril »Nanosov« predsednik g. Marino Kralj, nato pa je sledil obširen akademijski spored z deklamacijskimi in pevskimi točkami, ki so jih izvajali »Nanoso-vi« in »Jadranovi« pevci pod vodstvom obeh zborovodij gg. prof. Vrabca in Laha. Po zaključku akademije so .se udeleženci napotili v park, kjer so na žrtveniku zažgali ogenj v počastitev spomina bazoviških žrtev. Danes ob pol 12. je bila napovedana v Narodnem domu svečana proslava kraljevega rojstnega dne, ki jo je priredil med-društveni odbor mariborskih sokolskih društev. K proslavi so prihiteli Sokoli in Sokolice v tolikem številu, da je bi »a dvorana popolnoma zasedena. Lepe besede je govoril o našem mladem kralju Petru II. predsednik meddruštvenega odbora prof. Struna. Slikoviti proslavni spored je potekel v znamenju velike ljubezni, ki jo goji naše Sokolstvo do prvega Sokola. Proslava v Zagrebu Zagreb, 6. septembra, o. Danes so v Zagrebu nad vse slovesno proslavili rojstni dan kralja Petra II. in obletnico izročitve novih zastav jugoslovenskim polkom. Vse mesto je bilo v državnih zastavah. Že ob 6. zjutraj so streli iz topov napovedali pri-četek slavnostnega dneva, od 7. naprej pa so se pričeli v ulicah ob Jelačičevem trgu zbirati posamezni vojaški oddelki u paradi. Ob 9. je bila v katedrali svečana služba božja, ki jo je služil nadškof dr. Bauer. Slovesne službe božje so bile tudi v vseh ostalih cerkvah in molilnicah. Prisostvovali so jim najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti, konzularni zbor, predstavniki vseh korporacij, kulturnih in nacionalnih društev. Na Jelačičevem trgu je bila postavljena z zelenjem in zastavami okrašena tribuna, na kateri so se' zbrali ob 11. dopoldne zastopniki oblasti z banom dr. Ru-žičem in komandantom IV. armije generalom Jurišičem na čelu, pred katerim so čete defilirale. Vojaško parado je gledalo okrog 25.000 ljudi, ki so se zbrali na Jelačičevem trgu in po ulicah, kjer je korakala vojska. Na Jelačičevem trgu je zbrano občinstvo vojaštvo živahno pozdravljalo. Defilirali so vsi oddelki zagrebške posadke, med katerimi so posebno pozornost vzbudile protiletalske motorizirane baterije, biciklisti. rcflektorska četa in druge tehnične edinice. V reviji so sodelovale tudi tri eskadrilje letal. D'cfile je trajal dobro uro in ga je vodil komandant savske divizije general Vladislav Kostič. Po defileju je sprejemal ban dr. Ružič v banskem dvoru čestitke, armijski general Jurišič pa v Oficirskem domu. Popoldne so bila v vojašnicah predavanja vojakom o mladem kralju. Zvečer je od^la po mestu Iz voiašntce Zrinjskega vojaška bakljada z godbo na čelu po glavnih mestnih ulicah. Nocoj so priredili oficirji zagrebške posadke eliten ples v vseh prostorih hotela »Esplanade«. Prisrčne proslave v drugih krajih dravske banovine Celje, 6. sept'mbra. Celje se je že v soboto odelo v državne zas ave v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. šole so proslavile roj;tni dan mladega kralja že v soboto dopoldne. V soboto zvečer je krenil s Krekove ceste pri Glaz'ji dolg sprevol(j v mesto. Sprevod so otvorili gasilci z baklami, sledi,la je šolska mladina z lamp;oni in državnimi zastavicami, železničar.-ka godba, sokoiski naraščaj in deca obojega spela in članice Sokola, oficirski zbor, Sokoli v krojih in civilu Ur zas'opniki društev in korporacjj. Gasilci z baklami so fianki-rali sprevod. Dolgi sprevod se je ob viharnem vzkjikanju vjl po Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ul;ci- Glavnem trgu, Kralja Petra in Cankarjevi cesti, trgu kralja Aleksandra, ulici dr. Gregorja Žerjava in Prešernovi ulici pred mestni magistrat, na čigar balkonu so bili zbrani predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov ter društev in korporacij. Magistrafano pročelje je bilo lepo okm-šeno z žarnicami v državnih barvah, zgoraj na pročelju so tvorile žarnice črko P n. s kraljevo krono, spodaj pa je bila kraljeva slika sredi zelenja, ob kateri sta tvorila častno stražo dva Sokola s sabljama in dva gasilca z baklama. Z balkona je nagovoril mestni župan g M:hel-čič množico, ki je napolnila ves prostrani prostor pred poslopjem ter c črtal svetli lik in težke naloge mladega kralja, ki bo prevzel čez pet let vladarske poaje. Ob koncu govora so pretresli ozračje vzkliki kralju P? tru n., kraljevskemu domu in Jugoslaviji .godba pa je zaigrala državno himno. Na Dečkovem trgu je b-l nato razhod. Ob 20.30 se je pričela v veliki dvorani Narodnega doma slavno;tna seja Sokolskega društva v Celju, ki so se j? peleg številnega članstva in naraščaja udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, mestne občine, šol. korporacij in nacionalnih društev. Najprej je zaigral salonski orkester koračnico nato pa je br. Novak z odra, okrašenega s kra'jevo slikOs zelenj'm ter župnim, društvenim in naraščajskjm praporom otvoril slavnostno sejo s pozdravnimi besedami, župni s a-reš:na br. Smertnik ie preči*al savezni proglas, ki so ga navzoči spre je'i z navdušenim odobravanjem. Orke"ster je zaigral državno himno. Siedili sta deklama-ciji pripadnic? ženske dece in narasčajni-ka Cergola ter orke'traMa točka, ob zaključku pa so vsi udeleženci ob spromlje. vanju orkestra zapeli himno »Hej Slovani.« Davi ob 8. je bi'.a služba božja v opa-tijskj. ob 9. v pravor]avni cerkvi in staro-katoliškj kap'li, ob 10. pa v evangeličanski cerkvi. Službi božji s0 prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških <""b!astev in uradov, mestne občine, šol. kcrporac j in društev, oficirski zbor, rezervni of:cvrji, Sokoli in gasilci in mnogo drugega občinstva. tr Jesenice. 6. septembra. Snoči na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. so se Jesenice odele v državne zastave. Jesensko sokolsko društvo je mlademu kralju in starešini SKJ priredilo slavnostno baklado. kakršne Jesenice že dolgo niso videle. Na čelu dolgega sprevoda je nosil orjaški Sokol državno zastavo, sledila je sokolska godba, ^sem sokolskih in drugih praporov ter zastav, krepke čete Sokolov z Jesenic in Javornika v krojih, za njimi pa močni sokoiski oddelki v civilu. narodne noše, gags:lci z Jesenic in Hrušice. gasilska četa KID iada-lje godba s Hrušice ter dolea vrsta članov drugih nacionalnih stanovsk:h športnih in kulturnih društev ter organizacij. Jesenice so bile krasno razsvetljene. Po cestah in ulicah so vrvele groste množ'ce ter motrile veličastno povorko, ki je korakala skozi mesto. Sokoli in ""lan* drugih nacionalnih društev so vzkl kali mlademu krallu, Jugoslaviji, vojski in sokol-skim Jesenicam Na T.iikmanovpm treu. Kralja Petra cesti, Trgu kralja Aleksandra in ob Prešernovi cesti je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki so pozdravljali i.lrumno stopajoče če le Sokolov, gasilcev, Narodne odbrane in drugih organizacij ter se pridružili njihovim vzklikom v počast mladega kralja. Na vrhu Jelenkamna je gorel mogočen kres, ki ga je pripravila Narodna odbrana, proti nebu pa so švigale rakete in pokali topiči. Ko je sprevod prispel nazaj pred lepo razsvetljeni Sokoiski dom, so množice docela napolnile prostrano letno telovadišče. Tu se je podstarešina jeseniškega sokol-skega društva dr. Ernest Rekar vsem društvom iskreno zahvalil za sodelovanje pri bakladi in na kratko orisal pomen manifestacije, godba pa je zaigrala himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi navzoči. Nato se je vršila v dvorani sokolskega doma slavnostna akademija, ki je bila odlično obiskana. Otvorila jo je godba na pihala s sokolsko koračnico, nakar je imel sokoiski omladinec br. Karo lep patriotičen govor, ki je navdušil vse prisotne. Sledile so državna himna, deklamcije, precizno izvajane točke mladin. orkestra in telovadne točke mladin. odseka. Velike ovacije rta žela zlasti simpatična pevka a. P. Frlanova s svojim prijetnim nastopom in srebrno zvonkim glasom ter olimpijec br. Janez Pristov ,ki je izvajal svoje berlinske proste vaje, s katerimi je fasciniral vse v dvorani. Spored je zaključila sokol, godba s himno »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse občinstvo. Danes dopoldne se je vršila v dvorani Sokolskega doma slavnostna seja uprave sokolskega društva, ki ji je prisostvovala velika sokolska družina. Sejo je otvoril podstarešina br. dr. Ernest Rekar, nakar je akademik br. Plajh imel lep govor, posvečen mlademu kralju, domovini in sokol-stvu, prosvetar br. Klavora pa je prečital proerlas saveza SKJ o sokoiski petletki. Godba je ob začetku seje, med sejo in ob koncu odsvirala sokolsko koračnico, državno in slovansko himno, s katero je bila zaključena lepa proslava. * Novo mesto, 6. septembra Novo masto je zelo svečano proslavilo rojstni dan Nj, Vel. kralja. Snoči je bilo vse mesto slovesno razsvetljeno. Vsa okna so bila okrašena s cvetjem in raz hiše so bile izobešene državne zastave. Mestni magistrat je imel na pročelju nad arkadami z nešte» timi žarnicami ožarjeno kraljevo krono, pod katero so se blestele začetne črke našega kralja. Kljub slabemu vremenu se je razvil po mestu velik sprevod z godbo na čelu, ki se je nato razšel pred magistratom. Danes je bila v kapiteljski cerkvi s'oves* na služba božja, ki so se je po;eg mnogo, številnega občinstva udeležili vsi zastopniki tukajšnjih uradov, vsa društva in vojaštvo tukajšnje garnizije. Po službi božji je bil na Trgu kralja Petra II. defil? vojaštva, ki so mu prisostvovali zastopniki oblastev in raznih korporacij. Po defileju je bila ob 11. dopoldne proslava rojstnega dne mladega vladarja v Soko'skem domu, ki jo ja otvorii društveni starosta br. Marinček. Po odsvi» ranju sokolske koračnice je ime] predavanje o mladem kralju br Davorin Matko. Sledila je državna himna, nato pa črtanje spomenice SK.I in recitacija pesmi »Narod mlademu kralju«. Zatam je odigral soko'ski or» kester pod vodstvom br. Šprosa popuri »Jugovina«. Svečanost je bila zaključena s petjem himne *'Hej Slovani?. S proslave je bila poslana Nj. Vel. kralju Petru vdano?tna brzojavka. K , Gornji grad, 6. septembra, i Proslava kralj vega re js nega dneva v Gornjem gradu se je vršja v glavno-■inoči. Soko! je imel svečani zbor vsega član-tva v dvorani Sokolskega doma. katerega se jc udeležila tudi sok o'sa mladina. Društveni starešina br dr. Rak Jan , ko je prečital poslanico SSKJ. Na spore-! du so bile tudi pevske in glasbene točke. ! na o pa s- je ce'otno član tvo napotijo k bakladi. Narodna odbrana v Gornjem gradu je skupno s Sokolom jn gasilsko četo organizirala zvečer ob 20. po mestu baklado z i luminaci jo vseh hiš, raz katere so vise e že tudi državne trobojnic?. Sokolska mladina in gasilci so nosili pri bakla di lampione, na hribu Sv. Florjana nad Gornjim gradom pa je pustila Narodna odbrana zažgati velik kres, ki je bi] daleč okoli viden. Ves sprevod s» je ustavil pred nedavno odkrpim spomenikom blago, pokojnega kralja Aleksandra I., kjer je ime>l pred-tdnijt NO dr. Mejak patriotičen nagovor na zbrano občinstvo, ki je vzklikalo >Slava kralju Aleksandru I.c in »živela Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljica Marija.« Vsi prisotni so zapeli državno himno in se nato razSli. V nedeljo 6. t. m. dopoldne se je vršila v tukajšnji župni cerkvi slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastepni-ki ob'as ev in uradov, društva korporativ-no, šolska mladina in številno občinstvo. Narodna odbrana je odpc siala maršala tu dvora vdanostno brzojavko "Vsi tjrgovci so svoje izložbe okusno okra" ili. V vseh obratih je delo počivalo. Povratek N. V i s. kneza Pavla v Beograd Beograd, 6. septembra, p. Davi se je vrnil s svoje poletne rezidcnce na Brdu pri Kranju v Beograd Nj. Vis. knez Pavle v spremstvu ministra dvora in prvega kraljevega adjutanta Colaka-Antiča. Na kolodvoru so ga sprejeli kr. namestnika dr. Ra-denko Stankovič in dr. Ivo Perovič, min. predsednik dr. Stojadinovič in vsi člani vlade. Imenovanja generalov Beograd, 6. septembra, p. Za rojstni dan Nj. Vel kralja so kr. namestn ki podpisali ukaz o napredovanju večjega št-vila oficirjev. Poleg drugih so imenovani: za vršilca dolžnosti komandanta I. armje divizijski general Pe.er Kosic- doslej prvi pomočnik načelnika generalnega štaba; za vršilca dolžnosti komandanta n. armije div. genera; Boguljub II16, doslej drugi pomočnik načehrka glavnega generalnega štaba; za vršilca dolžnosti komandanta III. armije častni kraljev adjutant general Milan Ječmen i č, doslej inšpektor konjenice; za vršiča dolžnos i komandanta letalstva div. genera] Dušan Cimovič, doslej komandant šele za pehotne in artiljerijske oficirje; za vrš Ica dolžnosti načelnika glavnega generalnega štaba divizijski general Milutjn Nedié, doslej vršilec dolžnosti komandanta letalstva; za pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba div. general MihaeI Bodi, doslej pcmočn:k inšpektorja narodne obramb?; za II pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba, divizijski general Uija Brašič, doslej načelnik prometnega oddelka g'avnega generalnega štaba, za komandanta šole za pehotne in artiljerijske oficirje div. general Vojislav Petrovič, komandi rt potisk« jrk« oblasti. Napredovalo je tudi večje število drugih aktivnih in rezervnih oficirjev. Razen tega £0 bili mnogi oficirji odlikovali z redovi. Odlikovanja ministrov in banov Beograd, 6. septembra AA. Z ukazom kraljevih namestnikov z dne 6. ßaptembra 60 odlikovani : z redom jugoslovanske krone 1. stopnje minister pravde Nikola Subotič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragi» ša Cvetkovič in minister vojske in mornarice armijski general Ljubomir Marič, z redom sv. Save 1. stopnje minister za gradbe dr. Marko Kožulj, minister brez port« fel.ia Vojislav Djordjevič in minister za te* ]esno vzgojo naroda dr. Josip Rogič, dalje ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič ban drinske banovine Predrag Lukič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban moravske banovine Marko Novakovič, ban savske banovine dr. Viktor Ružič in ban zetske banovine Stjepan Ivamševič. Z redom jugoslovenske krone 2. stopnje je bil odlikovan predsednik državnega sve_ ta dr Stepan Sagadin. Slavje iz Clevenlanda v radiu Včeraj ob 19. so prenašale jugoslovenske radijske postaje v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu redko zanimiv program, kakršne» ga le malokdaj slišimo v našem radiu. Preko ameriške kratkovalne postaje Schenec» tady pri New Yorku so namreč prenašale slavnostno odkritje sijoinenika jugoslovenskega pesnika in vladarja Petra Patroviča Nje goša. Reportažo s slovesnosti, ie kolikor smo je culi pri na«, oddajala tudi ameriška na» cionalna radijska družba, tako da so jo lah* ko poslušali po vsej Ameriki. Oddaja se je pri nas še dokaj dobro čula. Na proslavi je billo izmenjanih mnogo pozdravov med narodnimi društvi stare in nove domovine, slišali smo mnogo z domovinsko ljubezenijo prežetih govorov, ki so 6e enodušno vsi kon-čavali z vzklikom »Žival jugoslovenski kralj Peter n., živela Jugoslavija«. Ameriški pev» ski zbori in godbe tamkajšnjih društev so zaigrali in zape'i več naših narodnih pesmi, ki so, kakor smo sklepali po interpretaciji ameriškega napovedovalca, ju jih je po angleško tolmač'1, Američanom zelo ugajale. Proslavo so lahko po radiu čuli široin ^veta. Bila je gotovo v čast našim ameriškim roja» kom, ki so s tem pokazali svetu visoko stopnjo naše kultura. Strela na nogometni tekmi Sarajevo, 6. septembra o. Oh 5 popo',dne se je pričela tu nogometna tekma med sa» rajevsko Slavijo in Saškom, ki ie potekla v prvem polčasu z rezultatom 3:0 v korist Slavi je. V začetku drusega polčasa tekme ja nenadoma nastala silna nevihta. Na zahodni strani ierišča je stalo pod slivo ßedem jjle* dalcev. med njimi tudi znani igrač sarajevskega Hajduka Viktor Götz. Naenkrat je udarila strela v slivo ter omamila vseh sedam tako. da so se onesvestil; in so iih morali nrepe'jati v bolnišnico, kjer pa dvomijo. da bodo ostali živi. Moste so odkrile spominsko ploščo Velikemu kralju Ljubljana, 6. septembra. Krajevna organizacija Narodne odbrane za Št. Peter — Moste je popoldne odkrila v avli meščanske šole spominsko ploščo Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinite-Iju. Prireditev je posetilo številno nacionalno občinstvo iz Most, dalje zastopnik komandanta dravske divizije podpolkovnik Sambek, občinski svetnik Oražem za mestno občino, narodni pbslanec Türk, prof. Mille Pavlovič od osrednjega odbora NO iz Beograda, inž. Beve za ljubljansko sokolsko župo. zastopnika NO dT. Cepuder in ravnatelj dr. Dular. Dalje so prisostvovali à'evilini moščanski Sokoli s praporom, zastopnica Kola jugoslovenskih sester, do-brovoljci in šolska mladina pod vodstvom ravnatelja Grada Predsednik krajevne organizacije NO Lipnik Janko je pozdravni navzočne in otvoril slovesnosit s kratkim nagovorom, da je današnja slavnost namenjena spominu blagopokojnega vladarja, ki je živel in se boril za nas, naposled pa tudi izkrvavel za našo svobodo in uedinjene. Čem hujši so časi. čim težavnejše so prilike, tem jačji postaja v naših STcih spomin na njega, ki je deloval za blagor svoje države in naroda in ki ie temu svojemu narodu posvečal vso svojo oß-^mno sposobnost in vso svojo jekleno voljo. Nato je prevzel besedo prof. Pavlovič, ki se je obrni' posebno na m'adino — bo-d'Srno^t naroda. Med dmgim je izjavil: Ob 141etnici našega mladega vladarja čutim dolžnost do oneßa. ki je imel zamisel, , dh vidi svoboden in srečen narod od Triglava do Kajmaköa'ana. Speminiam se decembra 1908 leta. ko s~m govoril z ni:m ob aneksi ii Bosne in Hercegovine v Pe-troi»radu. Na vpTašai»je. kako si zam:šlja bodočnost Jugoslovenov. je dejal, da je možna le ena država od morja do morja. ki bo združevek vse Jugoslovene. Ko so vdrle avstroogrske in nemške čete v Srbijo, ko je šla armada na Golgoto čez Albanijo, so govorili sovražniki, da Srbija več ne obstoji. Tedaj je pohitel on v Pariz, kjer je z vso odločnostjo dokazoval veliko važnost jugoslovenske fronte. V kratkem času je sledil naito proboj solunske fronte. Zavezniški generali so svarili, da je treba prodirati počasi, da jih ne bodo sovražniki iznenadiidi. Tedaj je pokojni vladar odločno zapovedal hitno prodiranje in hrabri vojaki so se zagnali, da čim prej odprejo vrata svobode svoji domovini pod vodstvom vrlega vladarja. Krasne besede, s katerimi je opisal delo blagopokojnega kralja, so močno ganile prisotne, lei so zaklicali trikrat Slava! Sledilo je svečano odkritje spominske plošče, ki jo je predsedmk Lipnik izročil upravitelju Gradu v last z naročilom, naj jo čuva. Nismo je postavili zaradi nas samih. vodila nas je le misel, da ustvarimo tudi mladino v tem okraju viden spomin na delo in trpljenje, zlasti pa na ogromne zasluge Viteškega kralia Aleksandra I. Upravitelj Grad je obljubi'! cii bo posvečal vso pažnjo spominski p'oàòi. ki je na itakem mestu, da bo mladi-po dan na dan oprmnnievala na lik in trpljenje tragično pimrnilega kralja, katerega bo mladina ohranila v tninem spominu. Starosta mo-ščanske^a sokola br. Gostič ie nato v pesniško lepem govoru or:sal delovanje blagopokojnega kril '-a Izpregovoril ie š» občinski svetnik Oražem in se zahvalil Narodni odbrani v imenu mestne občine za to lepo spominsko ploščo. Predsednik ie zaključil slovesnost z zahvalo navzočnim, posebno številni meščanski mladini ljudske in meščanske šo^e. Javni nastop Sokola v šiški Popoldanski javni nastop šišenskega Sokola na lastnem letnem 4elovad:šču ob So-kolskem domu je bil enako kakor vse dopoldansko slavje moten od dežja, kar pa posebno mladine ni odvrnilo, da ne bi disciplinirano vztrajala. Prireditev so poseti-li številni predstavniki župe in sokolskih edinic. Nastop je bil kljub slabemu vremenu na prostem. Domačini so nastopili le s svojimi telovadci in telovadkami. ki so se za svoje točke resno zavzeli. Po pozdravu državni zastavi in skupni »pejmi sokolskih legij«, spremljani z godbo Sokola I., so se zvrstile vse točke sporeda. Mer ška deca je nastopila z akademijsko točko »Domovino«, ženska pa z društvenimi prostimi vajami, kjer so rajalni prehodi delali nekoliko preglavice pri kritju. Z društvenimi prostimi vajami so nastopile še na-raščajnice, članice in člami. Moška deca je svoje skupine pogumno in učinkovito sestavljala. Pri orodni telovadbi so nastopili člani na drogu in naraščajniki na bradilji. Ob zaključku so nastopili vsi oddelki na telovadišču in nato po državni himnd v mi- mohodu šli v telovadnico. PTed začetkom telovadbe so bile razdeljene diplome in venci zmagovalcem tekem v odbojki in prostih panogah, ki so se vršile v prvi polovici sokolskega tedna v 5;ški. Taborjani o prejeli skupno štiri vence (oba naraščaja za zmagi v odbojki in poedLni zmagovalci članov in članic v prostih panogah), domačini Siškarji tri (člani za odbojko in zmagovalci pri obeh naraščajih). Skupno so razdelili 20 ličnih diplom v trajen spomin plemenite sokolske borbe. Sokoiski teden r šiški je z današnjim telovadnim nastopom uspešno zaključen. Vztrajnemu sickolkemu delu, nesebičnemu in požrtvovalnemu prizadevanju slehernega okolskega pripadnika bodo prireditve in uspehi teh dni v novo izpodbudo. Ja pomenja sokolska misel živo silo, ki usmer ja vse sokolsko delo in prizadevanje le navzgor k lepim in svetlim vzorom, ki naj poplemenitijo in izoblikujejo mladi rod v zna cane in poštene tvorce lepše bodočnosti. Veliko zanimanje inozemstva za velesejera Navzlic temu, da je včeraj skoro ves dan po malem rosilo, je bil na velesajmu ogro» men obisk. Zlasti v paviljonih Je bilo nabito polno in so se ljudje težko preriU na» prej. Posebno številni 60 bili včeraj ino* zemski posetniki. Ze dopo]dna je prispelo na razstavo okrog 200 naših koroških rojakov, ki so si v skupinah ogledali vse razstave. Tudi med nemškim prebivalstvom v Avstriji si je naš velesejem pridobil sWes. Avstrijski Touring klub je organiziral poseb no vožnjo iz Baljaka na ljubljanki velesejem in ie že v soboto na avtomobilih in motoci» klih prispelo okrog 150 avstrijskih izletni- kov. Tudi včeraj so z avtobusi prispele več« je skupina Avstrijcev. Prav tako je za prihodnji teden prijavljenih več avtobusov z avstrijskimi izletniki- Včeraj si je ogledala naš velesejem tudi skupina • 19 profesorjev in profesoric iz Bel» gije, ki so si najprej ogledali naše Primorje. nakar so preko Mostaria in Sarajeva pri» speli v Ljubljano, kjer jih ie sprejel in vodil po velesejmu g. dr. Ilešič. Štipendije francoske vlade za šolsko 'eto 1936-37 so dobili Rovšek Milena, Mencinger Stanislav Ivan, Zajec Božena. Sonc Viktor, dr. Peršič Ivan, Antič Silva, Šuklje Luio. Pet let za vlom v čakovsko podružnico Praštedione Varaždin, 6. septembra. Zgodba vloma v čakovsko podruž. Praštedione je čitateljem že znana. Vlom so izvršili trije nepridipravi, izmed katerih sta dva pobegnila, a tretjega, Franja Ma-jerščaka iz Cakovca, so aretirali, ko je hotel iz Gornje Radgone pobegniti v Avstrijo. V soboto se je moral Majerščak zagovarjati pred malim senatom okrožnega sodišča v Varaždinu. Državni tožilec je obtožil Franja Majer-ščaka, da je v zadnjih letih večkrat jemal domov ključe blagajn, tresorjev in hišnih vrat, napravljal od njih odtiske in delal ključe ali sam ali pa njegov vlomilski tovariš Nikola Bavčevič. Tretjemu pajdašu, Franju Krstuloviču, pa je dal potrebna pojasnila o bančnih prostorih. Nato so vsi trije v noči na 11. julija vlomili v bančne prostore in odnesli 245.701 Din. 3 kanadske dolarje, 294 pengov, 400 francoskih frankov in 140 šilingov. Od tega zneska je dobil Majerščak od svojih pajdašev 32.500 Din. Ta znesek so še dobili pri njem, ko so ga aretirali. Majerščak se je pred sodniki zagovarjal s tem, da je storil vse pod vplivom Bav-čeviča, ki ga je imel čisto pod oblast.io. To je razprava tudi dokazala, ker je glavna priča izpovedala olajševalno za Majer-ščaka. Sodniki so ga obsodili na pet let robije in pet let izgube državljanskih pravic. Denar, ki so ga dobili pri n.iem, je b:l zaplenjen v korist oškodovanega denarnega zavoda. Slepar s prstani Maribor. 6. septembra. Včeraj zjutraj je v Koroščevi ulici neznan mladenič neopaženo vrgel v neko damo navidezno zlat prstan z briljanti. Ko se je dama približala prstanu, g je naflo pobral in ji dejal, da ga ji prepusti za 100 Din. Dama mu je zahtevani znesek dejansko 'zplačala. doma pa je podrobneje pregledala prstan in dognala, da ni vreden niti 5 Din. Sličen primer se je pripetil okoli poldneva v Gosposki ul'ci. Tam je najbrže Isti nepridiprav ponudil neki ženski zlat prstan za 50 Din. Delal ,1e. da je v veliki zadreeri, da je študent, doma iz Celia in da študira na liublianski univerzi. ženska je začela barantati za prstan in je naposled plačala zanj 30 Din. Pa tudi j ona je pozneje spoznala, da je prstan brez vsake vrednosti. Policija zdaj zasleduje sleparja. Za 30*000 Din obligacij je izginilo Doboj, 6. septembra. Pred nekaj dnevi je v davčni upravi r Maglaju na zagoneten način izginilo raznih obligacij v vrednosti za 30.000 Din. O tem obveščena finančna direkcija je uvedla preiskavo. Šef davčne uprave Josip Trikinan je bil suspendiran. Primanjkljaj i" poravnal Trikman iz lastnih sredstev. Objave gola Glasbene Matice v Ljubljani začne danes redni pouk v vseh predmetih. Vpis je še mogoč v p:sarni G'asbene Matice. Kcnservrtarij vpisuje danes zadnji dan. Prijave sprejema konservatorijska pisarna v Gosposki ulici. Naše gledališče Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek, 8.: Pod to goro zeleno... Opereta. Izven. Opera. Repriza Beneševe revialne operete »Pod to goro zeleno ...«, ki je doživela na premieri zaradi svojega posrečenega dejanja, melodioznih popevk, izvrstnih kreacij sodelujočih in obilne inscenacije velik uspeh, bo na praznik 8. t. m. Lovska latinščina in dovtipi, ki odlikujejo to delo in mu dajejo svojstveno noto. so zbudili mnogo smeha in dobre volje. — »Dvojno knjigovodstvo« je naslov Griinove operete, katere premiera bo najbrž v soboto. Dejanje se vrši v fabrikantskih vrstah v Gradcu Glavne partije bodo igrali in peli Lubejeva, Gorski. Peček in Janko. Nastopile bodo tudi Gabrijelčičeva, Smrkolova, Japljeva in Brcarjeva. Režija je v rokah profesorja Šesta. — Občinstvo opozarjamo na razpis abonmaja, ki mu nudi letošnjo sezono izredne ugodnosti, ker so cene prostorom znatno znižane. Letošnji abonmaji so razdeljeni v premierski obnma in stalna abonmaja A in B in Sreda in Četrtek. Stare abonente opozarjamo ponovno, da so iim njihovi sedeži reservirani do 9. t. m. Od tega dne dalje pa bodo sedeži na raz-j polago novim interesentom. »juTRO« ponedeljska Izdaja Fon*WJA, T. IX. JUG ETNA ZMAGA L A VI JE Včeraj si je fiigoslevenska nogometna reprezentanca priborila tretjo zaporedno smago proti Poljakom — Dosedajj imata Jugoslavija in Poljska po itirl zmag« Beograd, 6. septembra Danes se je vršila na igrišču BSK mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Poljske, ki je prinesla naši reprezentanci nepričakovano visoko zmago. Naše moštvo si je na današnji tekmi priborilo tretio zaporedno zmago proti Poljakom. Skupno je bilo do sedaj 8 tekem, ter je stanje po današnji tekmi 4 : 4. Jugoslovenska reprezentanca se je javila češkoslovaškemu sodniku Chri-stu v naslednji postavi: Glaser — Högl, Matosevič — Arsenijevič, Jazbec, Lechner — Tirnanič, Marjanovič, Lojančič. Božovič, Perlič. Kot prvi so prišli na igrišče Poljaki, ki jih je občinstvo hurno pozdravilo Ko je godba odigrala obe himni, je odposlanec kralja po'kovnik Božič pozdravil obe reprezentanci. goslavija Prvi napad so sicer izvedli Poljaki, toda že v preteku ene minute, so Tu- | svoje, gosloveni pred poljskimi vrati. Božo-"v ič ie odal žogo Marjanoviču. ki jo ie neubranljivo poslal v gol in dosegel vodstvo za domače. Jugosloveni so igrali zel o dobro ter stalno oörozavali vrata Poljakov. Poljaki so bili preslabi. da bi odbili napade. V 11 min ie poljski branilec Martina hotel oddati žogo lastnemu vratarju, toda Perlič ie bil hitrejši ter io snravil v mrežo. 2:0 za Jugoslavijo. V 15. mm. je Jugoslavija imela zopet lepo šanso. Tirnanič ie ostro ccntriral Loiančiču. toda ta je spodrsnil ter zgrešil zoöo. V 18. m:n. ie Marjanovič no kombinaciji z Bo-žovičem in Perličem postavil na 3:0. ia 9 s 5 (5 s 0) Občinstvo je navdušeno pozdravljalo V 25 min je začelo močno deževati in v kratkem času le bilo igrišče no= plavljeno Tekma se je sicer nadalje vala. toda temno ie zelo nonustil V 35 min ima Jugoslavija zone» lepo priliko, toda f.oìanèiò na mokrem te renu snodrsnp Par sekund kasneje po ^tavi Božovič na pas Taz^eea 4 0 za Jugoslavijo. V 40 min «o Pol j a ki irsi lili dva korneria ki sta pa os^la neizkoriščena V 44 m;n ie nad^l neti ?ol za Jugoslavijo ki ie bil nailenši gol dneva. Tirnanič ie vìcoko central m Marianovič zabil žoon 7 «hvn iz precejšnje daljave v mrežo Ta lena O ! ; a i? npn ìrn nsinfts » se končala lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo po^em^mi-kov. lei so da'a naslMnie rez"lt*»te: Met kladiva- D Recinger (Slavija. Vara?-! in) 21 F:st:č (BSK). T«»k 10 000 m: R Sav'é Navija, V«ra-žditi) 35:12.6 21. Kflngler 'Železničar. Ma-r-Kor 36:34.6. 3V Kvns (Iliri ia. Ljubi iarn) 37:46 Skok Ob palici: n. Cvijetič (H«Sk) 3.41. 2). Land-rkiišič «'Saški 3m. 3). Dinvitrü-v 2.00. Tek 400 m z zaprekami finale: 1). B«n. ščag (Pan če vol 50. 21 Skušck CPrrrv>rje) .>9.5. 3). Hanžekovič (Concorda) 1^)1.5. 4V K'-in ("Makabi Zagreb) 1:04.7. Tek HO m zapreke: n. dr Buratovi/ (Concord ai 15.6. 2> Cvijet-ič (Hašk) 18.2. 3). Svprfek n'-r;ia) 18.2. Troskok: Veliko presenečenje v tej točki ip hda /»naga tTwladcgn Jovifevié» (Jugoslavija) nad državnim rekorder'em Miki čem. Jovičevi<5 je zmaga] s 13.69. Dr). S- .\t Franc (Prmorje) 2:06 6, 3). Deči (Fančcvo) 2:06-7. Plavalne tekme v Dubrovniku Dubrovnik, 6. septembra, o. Snoči so se vršile v mestnem plavaltSfiu tekme med našim državnim prvakom v waterpolu Tugom in znanim madžarskim klubom MAC. Na progi 4 X 100 m proato je zmagala madžarska štafeta t rezultatom 4:20. Na progi 200 m ao Madžari zasedli prvo mesto z rezultatom 2:56. Na progi 100 m hrbtno Je prišel naš Ciganov'č prvi v času 1:15. Vršila se Je tudi tekma v waterpolu med Jugom in MAC. ki se je končala z smago Juga 3 : 2 (2:1). Tekmam sti nri-"ostv^rala tudi vojvoda in vojvodinja Ken taka. Plavalna reprezentanca Ljubi Jan*» za tekmo preti Zagrebu dne 8. t. m. v Roga- ški Slatini. (Službeno iz LPPÌ. V reprezentanco Ljubljanskega plavalnega podsa-veza. ki starta v Rogaški Slatini v med-podsavezni tekmi Zagreb : Ljubljana, ao nominirani sledeče plavačice in plavači: Wernerjeva (Jadran), Bradačeva. Binder-jeva in Groschlova (vse Ilirija) ter Wil-fan, Schell, Lenard, Michalek, Cerer, Hribar, Ziherl, Demonte, Pribošek, Banko, Watzke, žiža in Fux (vsi Ilir ja). Vsi navedeni morajo biti danes, v ponedeljek. 7. sept. ob 10.30 v vestibulu kopališča Ilirije, kjer prejmejo vsa navodila. Odbor za izvedbo lahkoat'etskih droma-tehev. Danes važna «eja ob 20.30 v restavraciji Slamič. Naproxen i so klubski delegati, da fcti «!'2urno prisostvujejo. ASK Primorje. Obveščajo se atleti Gaber, sek. Pleteršek. Martini Marek, èter, Goršek, Czurda. Požar, S'apar, Su.šteršič, Per. par, Putinja Krevs. Kmračič, Kajfež, Weibi. da odpotuieio v Sofijo v sredo 9. L m- ob 0. Vsi imenovani at>ti, razen zunanjih, se morajo javiti danes ob 16. na igrišču Primo rja. Še o dvoboju Gradec : Ilirija Gradec, ki je bil ie pred nekaj leti v plavalnem športu resen tekmec Dunaju, nc zmore danes niti enega nadpovprečnega piavača. Kompletna graška reprezentanca ni bila niti ori daleč kos Iliriji in je mogla zmagati le ▼ eni točki, povsod drugod ne je pa mi>ra*a zadovoljiti z zadnjimi mesti. Sezona je tik pred zaključkom, vendar iam je pa smočnja tekma prinesla še en jugoslovenski rekord Wilfana, ki je letos sploh ▼ izredni formi. Na 100 m hrbtno sta oba Ljubljančana zasedla prvi meati. Zmaga Wilfana je bila že ▼ raprej gotova in je šlo le zato, ali bo mogel Schell iztrgati Seitzu drugo mesto. Ves čas s* je držal ž njim na isti višini, v »spurtu« se je pa pokazal močnejšega in dosegel prav dober čas 1:16.2. Schell je nedvomno največja nada jugoslovenskega plavalnega sporta in edini, ki ima izgleda, da zboljša Wilfanove rezultate. Wilfanu samemu je tokrat šlo za rekord. Ko je ura na prvih 50 m pokazala čistih 31 sekund, je bilo takoj jasno, da bo rekord »padel In res se je Wilfanu posrečilo svoj lastni rekord zboljšati za 4 desetinke sekunde na 1:11.2. Tudi v naslednji točki, 200 m prsno, sta domačina zasedla 1. m 2. mesto. Ccrerja sploh nihče ni ogrožal, pač pa se je za naslednja mesta razvila ogorčena borba. Hribarju je šele v zadnjih metrih uspelo, da je potisnil Giinzberga na tretje mesto. Cerer plava trenotno stalno okoli 2:56. kar je zasluga »metuljčka«, ki ga kot edini zdrži več kakor tri četrtine proge Tokrat nam je tudi pokazal japonski na'in starta. ki ga je videl na olimpijadi in je polovico bazena preplaval pod vodo Na 400 m prosto Liubljana nima specialista. Naš najboIjiH zastopnik ie še vedno Mihalek, ki pa nikakor ne zmore časa iz- pod 5:30. Gradčan Ritzinger ima jako lep slog ter je tudi njegova lega močno sličma Defilipisovi, le da nima skoraj nobenega »spurta«. Je pa vsekakor tipičen zastopnik za srednjo progo. Bila je to edina točka, kjer so Gradčani zasedli 1. in 3. mesto, povsod drugod so se morali zadovoljiti z zadnjima. Na 100 m prosto je naravno zopet zmagal Wilfan. Ce upoštevamo, da je imel za seboj že hrbtno progo, je njegov čas 1:01.1 prav dober. Drugi zastopnik Ilirije Ziherl je pokazal, da je tudi zelo dober sprinter, ki bi zmogel še dosti boljše čase, da ni pretežni del njegovega treninga posvečen skokom. Njegov uspeh na olimpiadi je pokazal — saj je med 44 tekmovalci zasedel nad vse častno 12. mesto — da ga v skokih čakajo najbrž večje lovorike. Prepričani smo, da bo Ziherl še boljši, kajti že pri skokih, ki so bili izven dvomateha. je pokazal, da se je na olimpiadi mnogo naučil. To velja zlasti za padec v vodo, ki ga izvajajo Američani tako, da voda skoraj nič ne pljuskne. Ziherlu se je po novem ameriškem načinu zlasti posrečil poldrugi salto. V štafeti so Gradčani zaostali skoraj za dolžino bazena. Doseženi čas 10:19.1 je sicer za jugoslovenske prilike dober, za iliri'ansko štafeto pa slab, vendar je trebi upoštevati, da so bili tekmovalci že utrjeni od prejšnjih točk. Tc velja zlasti za Wilfana. ki ie s točko absolviral že tretjo discinlino dvomateha. V waterpolu Ilirija ni nastopila v najmočneje nostavi. Moštvo Pribošek, Banko. Watzke. žiža. Fux. Lenard ni zadovoljilo, bilo pa je dovolj močno, da ie z lahkoto odpravilo slabe goste z 0:2. Zmaga bi bili še izdatnejša, da ni vec strelov pogodilo prečke. Velesejmske objave Vso krasoto daiii laftüo v diu na vele-sejmski razstava »Sodoben vrt«, kjer so danes razstavljene vse najnovejše, največje in najlepše barvane dalije, da bo vsak očaran. Prijatelji vrtov bodo pa na razstavi predvsem v^aoli novih 9ort žlahd-nih dali j, ki smo si jih vz-gojili sami. Preverili se boste, da je Plevčak na Rakovni ku re» vzgojil nove sorte da li j. kakršnih še niste videli nikjer. Z zadovoljstvom boste pa pri teh res popolnoma domačih lepoticah ugotovili, da prav nič ne zaostajajo za daljami, ki so jih vzgojili najslavnejši tuji gojitelji. Vsem ienskim p*v«kim zborom priporoča skladala'j Emil Adamič, naj gredo po» slušat Staging Babies. Te svetovno znane koncertne umetnice pojo v dvanajstih jezikih m seveda tudi slovensko. Nenadkriliive er v vsakem pogledu Dajejo nam pobud«», kako «i ludi iz naših ženskih zborov izbe» , imo ženske kvartete in s«kstete, ki jih tako pogreàamo v progranvh naših koncertnih , prireditev Posebno opozarjamo, da je ves raznovrstni program velesejmskega va riete ja zelo dostojen in bi ga tudi najtankočutnejM ter najstrožji vzgojitelj priporočil m admi. Pri popoldanskih pr^dstavth je znižana vstopnina z'-asti zato. da variété lahko ob:sče. jo tudi fole in mladina sploh Slišala bo dealno lepo petje, občudovala najpopolnejše telovadce In atlete ter se od srca nasmeja-'a malemu Emilu z njegovimi »konjičkic. Se. /eda pa ne manjka tudi eoparnika in dru- ';h privlafnoftl Rdeče Jagode ob tem času smatramo za Iragocenost. Vendar Jih lahko imate doma na svojem vrtu tudi ie o Vseh Svetih in •ploh ves čas do snega, kar vam pričajo na velesejmu razstavljene krasne mesečne jagode »Barona Solemacherja«. Te jagode si iahko ogledate na razstavi »Sodoben vrt« v oddelku za zelenjavo, na kar opozarjamo vse interesente, ki lahko s tacimi jagodami postrežejo tujcem d> pozne jeseni. Prav pomenljivo je priznanje, ce Zagrebčan pohvali Ljubljano. In takega priznanja je deležen tudi naš jesenski velesejem iz ust samega direktorja Zagrebškega Zbora, kakor tam pravijo svojemu ve:esejrnu, gospoda Luja šafraneka - Kav;ca, ki so mu razstava tako všeč, da je sklenil kar vič dni ostati v Ljubljani. Imponira mu seveda predvsem lesna razstava, zlasti pa hvali tudi raznovrstnost vzpodbudne vrtnarske läzstave. D rektorja Luja šafraneka - Ka-viča pa Ljubljana pozna tudi kot znamenitega komponista, saj smo občudovali njegovo Asana ginico in tudi njegove Figurine v našem gledal šču. Menda so tudi Sin-ging Babies pripeljale slovitega skladatelja na naš velesejem. Tako gospodu direktorju Zagrebškega Zbora, kakor tudi komponistu Luju Safraneku - Kaviču, smo za pohvalo hvaležni in samo želimo, da bi jo ponovil tudi zagrebški javnosti. Naši Belokrajinci bodo v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. in izvajali dolgo vrsto svo jih narodnih običajev in plesov. Ob tej priliki iziide II. zvezek slovenskih narodopisnih študij, ki obsega belokrajinske narodne ob:čaie in plese. Knjigo je sestavil vodja Matičnega folklornega instituta g. France Marolt. izide pa ob koncu tekočega tedna Redno vpisovanje v priv. trgovsko šolo ^Christof o v učni zavod« je sedaj vsak dan. Zahtevajte brezplačni prospekt._ »jurttO.« ponedeljslìa izdaja žena v sodobnem svetu Žcnstvo in uspehi našega tujskega prometa Nobenega dvoma ni, da Slovenci gospodari ako zmerom bolj pešamo. Dočim je v drugih pokrajinah naše drža/e brezposelnost ralativno vedno manjša, pa o Sloveniji tega ne moremo trdit*. To je povsem razumljivo, saj z demontažo naše industrije mora naraščati tudi brezposelnost našega industrijskega delavstva in naše strokovno izobražene inteligence. Torej nam ne preostaja drugo, kakor da se tem bolj poprimamo tistih mož-, noeti zaslužka, ki nam še ostanejo. Ena izmed teh možnosti i e tujski proni it, ki postaja čedalje važnejša panoga našega gospodarskega življenja. Važno pri tem je dejstvo, da si v krajih, ki so primerni za tujski promet, lahko opomorejo tudi siromaš-neiše kmečke družine. To pa je v največji meri odvisno od žensk pri hiši, zlasti od gos spodinje. Ona lahko napravi svoj dom prijeten, da bo privabil tujca, ki se bo rad ved* no vračal, kjer se ie enkrat dobro počutil. Saj za to ni treba posebne izobrazbe, mar* več le mnogo smisla za snago, pa vsaj nekoliko čuta za udobnost in za pravilno vrednotenje nudenih dobrin ali preprosto povedano; poštenosti. Toda resnici na ljubo je tre* ba priznati, da pri na« še daleč ne ustrezamo vsem tem zahtevam v takšni meri kakor bi bilo potrebno, da bi pomeni] za nas tuj? eki promet "to, kar bi lahko. Predvsem, kar se tiče snage. Ce hočemo biti odkriti, moramo priznati, da v tem pogledu se mnogo pogrešamo, ce'o na Gorenj* skem, kjer so liudj vajeni tujcev. Tako vi* diš pri mnogih premožnih posestvih tik ob cesti gnojišče, po dvorišču pa nastlano razno nesnago in tmeti. Tik ob gnojišču je hlev in :=jle zadaj je dovoli reprezentativna hiša, ki l:-i se mnogo bolj podaja k cesti, kakor pa hlev. Tudi v gostilnah in hišah, kjer oddajajo tujcem hrano in sobe. se mnogo premaio ozirajo na to, da ie treba danes za denar tudi nekaj nudili. Li redkokdaj naletiš na hišo ali gostilno, kjer bi imeli vsaj malo udoben senčen vrt s primernimi miza« mi in klopmi, kjer bi človek rad posedal. Hrano servirajo navadno na dvorišče pri h'e* vu, tako da se pase po neokusno pogrnjenih mizah roj muh, s katerimi mora človek pri jedi tekmovati. Če dobiš prostor pod kakim, navadno oskubljenim, kostanjem, si pa lah* ko kar zadovoljen, kajti navadno se moraš hladiti pod pritlikavimi oleandri — razpa-sana moda, kj kaj čudno učinkuje poleg preprostega gorenjskega doma- Poznam hi* šo. katero so postavili edino le zato, da bo, do imeli tujce na letovanju. Toda vsak pri. de samo enkrat in nikdar več: hiša nima zu. nai niii ene klopi, kamor bi lahko sedel Vezan si edino le na izprehode aM na sobo ali na zakajeno gostilno. Seveda kmet ne utegne sedeti v senci, zato do danes te za? hteve še ni spoznal in razumel. Najhujše pa je za letoviščarje v takem kraju, kadar de* žuj^. In to ie pri nas na Gorenjskem zelo pogosto. Zato bi morali imeti pri vseh hišah kjer imajo goste, kak primeren zračen prostor, kjer bi se človek tudi v dežju dobro počutil. Tako pa moraš zdeti v mali sobi na nerodnem stolu, ob vegasti mizi, zvečer pri sveči — ker imajo pri hiši eno samo luč — pa plačaš 15 Din od postelje, ki Je mimogre* de povedano, vlažna, kakor bi legel v Savo, in trda, da komaj čakaš, da se boš doma odpočil. Kako mora naša gospodinja ravnati z go» eti in vobče vrednotiti pomen tujskega pro* meta, nas je nedavno opozorila tudi V. L. v svojem zanimivem in uvaževanja vrednem predavan u po radiu. Poleg nešteto aktualnih nasvetov gospodinjam o ureditvi domačije opozarja zlasti na estetsko stran ureditve naših domov, ki naj se varujejo tuje navlake in kiča; »Še drugih posebnosti išča iu-jec pri nas, in sicer naših domačih narodnih izde'kov- Naša narodna obrt lina iz pradavnih ča^ov mnogo virov za izdelovanje lepih, pristno naših izdelkov. Tuja industrija je s svojimi cenenimi proizvodi preplavila trg in zamorila našo stvarileljsko silo. Vendar se pa tudi naša propaganda za narodno umet, nost giblje in kaže prve uspehe, zavedajoč se, da tuiec, ki pride v daželo, hoče imeti značilna narodna dela v spomin, ne pa modni kič, ki jc mednaroden«. Posebno uvaževanja vredno je preda vate-liičino opozarjanje na gospodarsko stran tujskega prometa pri nas, ko pravi; tuj* skiiin prometom nastajajo novi poklici gospodinjskega in gospodarskega značaja. Ako mi teh poklicev na bomo zasedli s svojim naraščajem, iih bodo zasedli tujci. Saj že lahko opažamo, da s pritokom tujih gostov prihajajo tudi iznajdljivi tujci, ki hitro naj* daio zaposlitev in zaslužek.. . Ob začetku šolskega leta sino. Kam z dekleti, je vpra* sanje, ki dnevno vznemirja starše in dekleta. Vsi poklici so prenapolnjeni, edino tu čaka naša dekleta kos kruha. Dekle, ki je dovršilo trgovsko šolo, naj izpopolni svoje znanje še z gospodinjsko izobrazbo in sa >z. urj v tujih jezikih, pa ima najlepše nade, da se povzpne do samostojne voditeljice lio-teja, penz;ona, sanatoriia. Prav tako pa pri* manjkuje izurjenih kuharic, ki bi bi'e zmožne voditi večje kuhinje in obrate; sobaric z uglajenim vedenjem in znanjem vsaj ene* ga tujega jezika in tako naprej«. V to smer naj bi delovale predvsem šola, posebno gospodinjske. Zlasti lepo najo* co v tem pogledu ima ženska gostHničarska šola v Ljubljani, ki ima v svojem programu usmeritev vsega dela v to panogo naših pri» dobitnih možnosti. Kjer pa ni mogoče odpreti primerne šole, naj se pa vrše vsaj večmesečni tečaji, da se dekleta za 6i>lo seznanijo z najpotrebnejšim, da lahko tudi kmečke družina primerno postrežejo tujcam. Sploh bi pa morala v krajih, kjer je razvit tujski promet aji pa, kier je kraj primeren zanj, stopiti tud- osnovna šo'a v službo po* vzdige ljudskega blagostania s pomočjo tega zaslužka. Že osnovnošolske dek'ice naj bi se zlasti pri pouku gospodinjstva, higiene in ročnih del seznanile z vsem, kar je potrebno za higiensko in tudi estetsko povzdigo njihovega doma. zlasti pa z vsemi podrobnost* mi, ki jih mòra hiša nuditi gostu od perila na postelji do kozarca g cveticami na mizi. V posameznih primerih bi bi!lo Jreba kar poedinca v vasi opozoriti na možnosti v njihovem domu. Gotovo pa ne bi smelo ostati pri tei individualni pomoči, temveč naj bi šola skrbela, da se v vsakem takem kraju ustanovi društvo za tujski promet-kjer bi z.lasti naše učiteljstvo lahko vršilo zelo važno delo za dvig našega blagostanja _ saj naših planin, lepo*, ki nam jih je dala narava, ne bo mogal nihče demontira* ti. FILATELIJA Kako ravnamo z znamkami Dandanašnji zbiralcc bo komaj šc zapadel v barbari/em, ki so ga počenjali prvi zbiralci. V začetku namreč nihče ni prav gledal, kako je bila znamka ohranjena. Takrat so znamke pogosto trgali s pisem tako, da je ostal na pismu del zcbccv ali pa ves vogal. Potem so jih z vsemi mogočimi lepili lepili v zvezke. Papirja, ki jc bil pod znamko, niso niti odstranili. Čc se jc zbiralec potem odločil, da bo svoje znamke preselil v večjo knjigo, je kar lepo izrezal znamke s papirjem vred iprejšnjega »albuma« in sc tudi dosti ni zmenil, čc sc mu je kakšna znamka pretrgala. Treba jc podedovati kakšno staro zbirko, pa bomo videli. da so znamke v njej samo še razvaline stare lepote in da so zaradi nepoznavanja pravilnega ravnanja z njimi izgubile vso vrednost. Odrasli zbiralci so se zdaj že navadili, kako je treba ravnati z znamko, da ohrani svojo vrednost, vendar pa jc mnogo mladih začetnikov, ki tega še ne vedo Ker jc vrednost znamke odvisna od njene ohranitve, se bomo izčrpno pogovorili o tem, kako je treba na znamke paziti. Pri zbiranju znamk je potrebna zlasti spretnost. Začetnik je navadno nima, toda počasi preide človeku v meso in kri. Razen tega potrebuje zbiralcc šc nekaj pripomočkov. Prvo in najpotrebnejše pomožno sredstvo jc kovinska pinceta. Naj ravna zbiralcc s svojimi znamkami še tako oprezno, — -če jih bo preveč pogosto prijemal z golimi prsti, se bodo počasi le pokvarile. Na njih se bo poznal kakšen madež in izgubile bodo svojo vrednost. Zato naj se vsakdo navadi takoj, ko začne zbirati, da ne bo znamke prijel drugače kakor s pinccto. Iz-prva bo sicer neroden in mu bo šlo delo počasi od rok, toda kmalu sc bo toliko navadil, da niti vedel ne bo, da je kdaj prijemal znamke z golimi prsti. Mnogi zbiralci nosijo pinceto kar zmerom s seboj v usnjenem toku ali pa imajo zanjo poseben žep. Prvi pogoj za lepo zunanjost znamke jc to, da jc čista, to se pravi, da nima na hrbtni strani nobenih ostankov papirja. Papir, ki ostane od pisma, odstranimo z vodno kcpcljo. Pri nekaterih znamkah, zlasti pri novejših znamkah angleških kolonij, lahko odstranimo ta papir brez kopeli, ker so gladke, da papir sam odpade. Pri drugih, zlasti pri starih znamkah na debelem, hrapavem papirju za bakrotisk, pa to navadno ni mogoče, ne da bi hkratu odtrgali kakšen vogal ali rob, ali pa napravili v znamki okence. Da ne bomo po nepotrebnem kvarili znamk, se navadimo že od začetka, da bomo znamke vselej izrezali in potem s pomočjo vode odstranili papir. Vodna kopel Razen nekaterih izjem, ki jih bomo še pozneje omenili, so znamke pri pravilnem ravnanju neobčutljive za vodo. Siccr pa jc »kopanje« znamk zaradi tega dobro, da odstranimo iz njih vso umazanijo in kali bolezni. Za vodno kopel uporabljamo kakšno plitvo posodo. Najbolj primerne so štirioglate posode iz lakirane papirnate mase, kakršne uporabljajo navadno fotografi za razvijanje. V to posodo nalijemo mlačne vode, potem pa položimo vanjo nekaj znamk in jih potopimo. Zlasti v začetku ne smemo kopati preveč znamk hkratu, da nc izgubimo pregleda, in da lahko priskočimo na pomoč, čc jc slučajno med njimi kakšna znamka, ki je občutljiva za vodo. Znamke naj ostanejo tako dolgo pod vodo, dokler se papir z lepilom sam od sebe nc odloči, ali pa, dokler nc moremo papirja odriniti, čc vzamemo znamko s papirjem vred med palec in kazalec ter narahlo povlcčemo znamko stran. Ker sc voda zaradi lepila in umazanega papirja, pa tudi zaradi žigov hitro umaže, jc priporočljivo, da očiščene znamke še enkrat izplaknemo v posodi s čisto, mrzlo vodo. Med tem pa pripravimo nekaj listov čistega, gobastega papirja. Na te liste položimo znamke tako, da je slika spodaj. Čez nje položimo nov papir, potem pa znamke obtežimo. Kdor ima posebno stiskalnico za sušenje znamk, bo seveda uporabil to. Da ugotovimo, ali ni na kakšni znamki lepilo, ki bi se znova sprijclo. jc dobro, da še enkrat pogledamo med znamkami, ali se ni katera prijela na zgornjem papirju, preden jih začnemo stiskati. Take znamke moramo potem še enkrat bolje oprati. Nikoli nc sinemo sušiti znamk na solncu ali pa na peči. ker se potem zvijejo in rade zlomijo. Oprezen zbiralcc položi v posodo samo toliko znamk, kolikor jih lahko da drugo poleg druge. To je potrebno zlasti pri redkih znamkah. Položi jih tako, da jc stran s sliko zgoraj, tako da ostane ta plat skoraj suha Seveda traja takšno čiščenje znamk dalje časa, zato pa jc manj nevarno, da bi sc kakšna znamka pokvarila. Nc smemo pa prati tistih znamk, o katerih vemo, da imajo za vodo občutljive barve. Lepilo se navadno v vodi rado odloči. Izjeme pa so skoraj vse znamke Japonske in Sardinije ter nekatere starejše avstrijske znamke. Te imajo tako močno, navadno šc na debelo nanešeno lepilo (ribje lepilo), da ga ne moremo odstraniti niti tedaj, če znamke namakamo več dni. Pogosto so že filatelisti svetovali, da bi take znamke izpirali v vreli vodi, toda to je nevarno, ker utegne trpeti barva. V takem primeru se obnese naslednji način čiščenja, ki pa traja zelo dolgo: Znamke namakamo osem do deset ur v vodi, ki jo pogosto izmenjamo. Lepilo in papir potem oprezno odstržemo z nepre-ostrim nožem. Potem položimo znamke spet v čisto vodo in ponavljamo strganje tako dolgo, doklcc znamka ni naposled brez gumija. Ko smo znamke posušili, jih najprej vse preglejmo. Pri tej priložnosti lahko ogladi-mo znamke, ki so sc morda malo ukrivile. Damo jih med dva pivnika in potegnemo nekajkrat čez nje s topim koščenim ravnilom. Če je kakšna znamka zelo ukrivljena, jc najbolje, da jo šc enkrat vržemo v vodo in iznova posušimo. Doslej opisani načini čiščenja znamk so uporabni skoraj pri vseh znamkah, razen pri tistih, ki so tiskane z občutljivimi barvami in pri znamkah na kredastem papirju. Časih nc smemo teh načinov uporabljati tudi pri znamkah, ki so i/delane v slepem tisku z v/.boklinami (Prägedruck). Pri teh znamkah sc zaradi predolgotrajnega namakanja in stiskanja vzboklinc rade zravnajo in izginejo. Nikakor pa nc smemo prati v vodi n. pr. pruskih znamk po deset in trideset grošev, ki so tiskane na prozoren, oljnat papir od zadaj. Pri teh znamkah bi izginila z izpiranjem slika znamke, ko bi odstranili papir. Ti dve znamki moramo nalepiti v album s papirjem vred. Kako pa ravnamo z znamkami, ki imajo občutljive barve? Teh znamk je v zadnjem času zelo mnogo, ker so barve skoraj pri vseh vrstah modernega tiska zelo občutljive. Zlasti ani-linske barve so nevarne. S temi barvami so tiskane tudi naše najnovejše znamke. Med starimi znamkami jc treba zlasti paziti pri kašmirskih, pri japonski znamki iz 1. 1888 /a 1 jen, pri braziljskih prvih po-tovnih znamkah, kjer jc že dotik z vlažnim ppstom dovolj, da se bana zabriše, pri rumtinski znamki iz 1. 1908 za 15 bani-jev, pri španski znamki za 12 cuartov iz 1. 1870. in še pri nekaterih drugih. Še sledi Maribor preko nedelje Maribor, 6. Septembra Pogret blage Črešnarjeve mame kljub nalivu se je zbrala danes popoldne na mestnem pokopališču ogromna množica ljudi, da spremi pokojno gospo Angelo Črešnarjevo, hotelierjcvo ženo iz Maribora, na njeni poslednji poti. Velika udeležba je pričala o priljubljenosti, ki si jo je pridobila plemenita pokojnica v vseh slojih mariborskega prebivalstva. Pcvci Jadrana so najprej odpeli žalostinko, nato pa se jc razvil k grobu velik sprevod. Po obredu so pevci v poslednje slovo zapeli »Člo-ek glej« in usule so sc prve grude na prezgodnji grob. Blagi pokojnici, vzorni gospodinji bodi ohranjen trajen spomin! Blagoslovitev nove šole v Gradišču Danes ie pohitelo mnogo Mariborčanov k slavnostni blagoslovitvi in otvoritvi nove šo- le v obmejnem Gradišču, komaj 10 minut od avstrijske meje. K slavju so prispeli tudi iz drugih krajev na«e banovine. Novo šolo je zgradila družba sv. Cirila in Metoda ob óoletnici obstoja in s tem postavila najlepši spomenik svojemu plodnemu petdesetletne» mu dalovanju v prid na ruda Štirje roparji so jo napadli Ko se je v noči na danes napotila SGletna tkalka Marica Flegojeva, stanujoča v Studencih proti Mariboru, jo je na Ruški cesti napade! neki neznanec ler ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela 21 dinarjev. V na« sledniem trenutku so priskočili 5e trije ne« znanci in io premika«tili. Flagoieva je dobila s tako zvanim boksarjem poškodbe po glavi, razen tega pa vbod v levico. Flegojeva je obUža;a in so jo morali poklicani mariborski reševalci prepeljati v splošno bol* nico. Za skrivnostnimi napadali in roparji poizveduje policija Številne žrtve napadov in nesreč Stanje treh poškodovancev je kritično Ljubljana, 6. septembra. V noči na danes sc jc okoli 2. ure vračal domov 21 letni mehanik Mihelič Stanislav, uslužben pri Jakopiču v Šiški. Pred staro šišensko ccrkvijo pa so ga nenadno in brez povoda napadli neznani moški in ga z noži oklali po desni strani prsi in po desnici. Poškodbe so hude, vendar niso nevarne Huje jo je izkupil 321ctni posestnikov brat Stružnik Vinko iz Tupalič v preddvor-ski občini. Šel je s prijateljem v gostilno in ko se je vračal, so ga napadli sovrižni mu fantje. Dobil jc nevarne poškodbe z nožem po prsih na levi in desni strani in po vratu. Njegovo stanje je kritično. 121etni rudarjev sinko Zelenšck Zmago iz Lok pri Trbovljah je sinoči na večer pred kraljevim rojstnim dnevom gledal, kako so spuščali rakete. Pa se je ena izmed raket prehitro vžgala in jc plamen oplazil dečka po desnem očesu. Ko se je sinoči vračal 571ctni gostilničar in posestnik Borštnik Josip domov v Videm, občina Krka pri Litiji, da je po nesrečnem naključju povozil s kolesom neki Jančar Franc iz Gmajne. Borštnik je dobil zelo nevarne poškodbe in sc jc takoj one-zavestil; ima nalomljcn vrat in hkratu hud pretres možganov. V ljubljanski bolnišnici, kamor so ga pripeljali, je ležal nocoj šc zmerom v nezavesti. Dninarica Ivana Kalanova, stara 31 let, doma iz Tlake v občini Šmarju, jc kuhala krmo za svinje. Pa je dobila božjasten napad in je padla tako nesrečno, da sc je opekla po vsej levi strani života. Pod konje jc padel 21etni posestnikov sinko Stele Ivan iz Podgorc pri Starem trgu in dobil hude poškodbe po glavi in nogah. Danes popoldne se jc peljal s kolesom proti domu v Loke pri Trbovljah gostilničar Kršič Nikolaj. Nasproti mu je privo-zil tovorni avto pivovarne LTniona iz šiškc ln Kršič se jc tako nesrečno zaletel vanj, da jc z vso močjo zadel z glavo v levo stran blatnika. Zaradi silnega udarca mu Je počila lobanja, a tudi sicer ima nevarne poškodbe po glavi. Kršiča kakor tudi vse omenjene poškodovance so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Iz akvaristove torbe O zobokrapih in hrustančnicah Vobče znan in cenjan je v naših krogih rod zobokrapov (Cyprinodontidae), ki ja zastopan z drstečimi se in živorod ni mi ribami. Cez 200 vrst iih je. žive pa pretežno v «toplih vodah Azije, Afrike in Amarike, 6voje ime pa imajo po zol>eh, ki jim iiče v čeljustih in na nabu. V skupini drstečih se zobokrapov je pa vendar ena vrsta, ki živ v okolici Barcelone, a to ie španski zo bokrap (Fundulus hispanicus Val.). Riba je podolgovata, ob straneh stisnjana, gobček poševen, oči precej velike Rada stoji med rastlinjem tik gladine kakor vačina drstečih se zobokrapov, n. pr. panbaksi, haplohilusi, rivolusi, ki so sicer tudi zanimivi zaradi svo. jh skokov na iz vode štrleče skalovje, španski zobokrap je 3 do 4 cm dolg, zelenorjav, trden, kakor večina njegovih sev. ainer. sorodnikov, ki so na vaj ani na piesno, mešano in slano vodo. na led in na toploto. Zanimivo bi bilo utrditi, ča ni morda venda.-importiranec iz prejšnjih časov, kakor so na primer gambuzije v Neretvi, peškavci na Hrvatskem in v Vojvodini. Ker so v lem času morska obale zasedene po obilnem številu počitka in zdravja potrebnih letoviščarjev, si oglejmo morske živali, ki se iih gosti na morju prav po ne-potrebnain boje, namrač hrustančnice. Zelo majhno je število, v to skuj>ino spadaiočih rib. ki so človeku nevarne in le redko pri plavajo v Jadransko morje. Sicer se pa drže navadno tik pod gladino ter jim moli visoka hrbtna plavut iz vode. Značilno je, da so velikani mad morskimi psi, česio do 20 m dolgi, nedolžne ribe, ki se preživljajo z man jami in najmanjšimi živalmi. V skuoino hrustančnic spadaio tudi skali 6 ploščatim, na široko raztagnienim trupom in daljšim repom, ki frfotajo v clobinah kakor ptiči po zraku. Zatem slede morski zmaji, od katerih je najbolj znana morska podgana (Chimaera monstroza L.), ki ne zraste čez meter in ki nosi dolg. s konico jeniajoč rep. Gobec ja stožca st. glava in oči velike, prva hrbtna plavut zelo visoka, prsni plavuti pa veliki. Valjasli trup je rani enorjavo-bel, mannoriran, oči bele. pun-čica pa zalena- Vsi zmaji žive v globinah. Ob koncu 19. stoletja so izvlekli iz morskih globin tičieglavo brustančmeo (Hario-ta raleighana) z velikima, peroti podobnima prsnima plavutima, s tič.jo dolgokljuT*a-eto glavo in koničasto se zožujočim tropom. Živi 1 km in še globlje v temi. zraste pa na 00 do 70 «m. Vse te ribe imajo hrusfančask» ocrrodje, živele so pa že za časa starega zemeljskega veka in po ostankih sodeč so bili pca dedi hrustančnic pravcati velikani. Hrusta nčasjo ogrodia in hrbtenična struna sta znamenji starega pokolen.ia, znamenje prvotnih rib. Zatem ja drugim vrstam ogrodje delno poapnalo, pri večini današnjih rib je pa ogrodje koščeno. Ta razvoj opazimo po «kameninah sodeč že v paleozoiku, razvoj pr\otnih rib pa sega gotovo že v predkambrijsko dobo. Tramvajska stavka v Ljubljani končana Ljubljana, 6. sepafembra Na veliko veselje Ljubljančanov, a najbrž šc na večjo radost Splošne maloželez-niške družbe in njenih delavccv se jc davi na vseh tramvajskih progah po mestu obnovil promet. Delavci, ki so zahtevali priznanje zakonite doklade za nadurno delo, so samo včeraj stavkali ves dan, v teku noči pa je uprava družbe predložila njihovim zastopnikom rešitev, ki sprejema vse delavske zahteve. Po spoznavnosti obeh sprtih strank jc na ta način prišlo do sporazuma in še ponoči jc bil podpisan zapisnik, ki tvori nekakšen dostavek k pred dvema mcsecema uveljavljeni pragmatiki. Kupuj domače blago! Sem ln tja po velesejmu Dogajajo se čudeži. Slovenski gospodarstveniki, trezni številkarji, imajo več fantazije kakor naši literati. Vsa ta leta, odkar pesti našega kmeta pošast krize, ni prišlo šc nobenemu »izvoljenemu« pismar-ju na um, da bi napisal — recimo — roman, kjer bi pokazal našo zemljo z »lesene« plati. Pa da nc bo zamere ali očitkov nevednosti — v »Sidi Silanovi« se nekaj bere o Silanovini in to skoraj spada v kategorijo lesa. Drugače pa nič. Naši veliki romanopisci, ki neprestano obdelujejo problem kavarniške mize (z diozinične-ga in apoliničnega vidika), niso v letih krize slovenskega kmeta dali niti enega očitnega dokaza, kako je naš človek povezan z zemljo, kateri jc les eden glavnih činiteljev življenja in civilizacije. Garanje drvarjev, ki podirajo drevesa, spravljanje debel po rižah k vodi. hreščeče žage, voz-ništvo, splavarstvo, lesna industrija — vse to je ostalo resnično nekje za gorami. Noben skladatelj ni napisal še »iesene« simfonije — morda niti ne kvarteta za godala, ki spada nazadnje le v rubriko za les. Edino kiparji, ki ne delajo izključno v »plemenitem« materialu cararskega marmorja ali brona, so se poslužili tudi lesa za svoje like, pa še ti menda zaradi njegove cenenosti. Tako se jc zgodilo, da se je na tleh ležeče slovensko gospodarstvo z eno samo obupno gesto zavihtelo nad tisto visoko umetnost, ki govori neprestano o sebi, a nc ve ničesar povedati o življenju. Prijatelj, stopi na ljubljanski velesejem! Nc reci mu »uveli sejem«, kakor slišiš pso-vati ljubljanske zabavljače, niti ne godrnjaj, da so ga otvorili brez njegovega zvestega znanilca in oprode — dežja. Rajši hvali nevem koga, da nam je naklonil tako lepo, stanovitno vreme. In pojdi, pojdi na razstavišče! Oveselil se boš Kajti našel boš v paviljonih, kjer se je šopirilo že to in ono odtod in odondot, dušo našega ljudstva, vir gmote blaginje našega kmeta. Na'el boš les. Kakšno vlogo ima les v duši slovenskega ljudstva? Razprava o tem še ni napisana, čeprav bi jc brez lesa menda niti nc mogti napisati. A kaj bi razprava! Življenje samo piše zgodovino in to življenje pravi, da je Sloveniia domovina gozdov. Na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in Štajerskem, na Koroškem — povsod rase gozd. Še kameniti Kras je nekoč pokrivalo drevje, pa je prišel tujec, pripoveduje legenda, Benečan, in je posekal drevesa, odpeljal hlode, oropal zemljo njenega krasa, da si je sredi lagun postavil temelje za doževo sijajino. Les je torej brez pretiravanja eden temeljnih činiteljev našega življenja. Kako krčevito sc kmet drži svojega »boršta«. kadar mu trda prede! Še kadar na vrata potrka smrt, dedec ne misli najprej na »gospoda«, temveč zdihujc: »Moj boršt, moj bršt!« Gozd ga jc privezal nase, drži ga in ga noče izpustiti, kmet pa se nc more odtrgati od njega. Zakaj gozd daje človeku naj-jircj zibel, potem poročno posteljo in na koncu še rakev. Pa tudi drugače ga spremlja na poti skozi življenje. Otroku pripovedujejo bajke o roparjih, ki se skrivajo v gozdu. Kadar gruntar dorasc, zadene sekiro na ramo in se napoti v gozd, šteje, meri in računa, koliko mu bo vrglo drevje. Da, vrglo! To, lahko rečemo, spada že v preteklost. Kajti danes gozd nc vrže več izkupička — kvečjemu meče svojega lastnika ob tla. Ni izvoza. Kar ga je ostalo, so ga ubile lanske sankcije, zdaj pa sedi kmet na jasi in guli palcc. Kupčije ni več. Gozd propada. Zato je dobro, da so se gospodje od ljubljanskega velesejma izmislili razstavo o našem lesu. Tam najdeš vse, kar je z lesom v zvezi. Vidiš, kakšno bogastvo leži v lesu, od smole do sladkorja, ki ga je na naših obubožanih kmetijah že davno zamenjal škodljivi saharin. Vidiš tudi, kako preživlja šegavi Ribničan težke čase ob svoji originalnosti. Da, Ribničan! V oddelku za suho robo sem srečal učenega profesorja in geografa z brado. Pogumno je slekel jopič in zavihal rokave ter pomagal rojaku dela- ti obode za rešeta. Čc bi vsi tako pomagali, bi krizo prav gotovo vsaj oplašili. Ne bom govoril o vseh podrobnostih, ker jih je preveč. Vendar moram omeniti, da so razstavljeni tudi sodi, in siccr sodi razne velikosti. Najbolj se postavi tisti za deset tisoč litrov blizu vhoda na desni. Krasen cksemplar! A eno zamerim gospodom od velesejma: da ga niso napolnili z vinom! To bi vlekla razstava za naš les — in naše vino! Vsa Ljubljana bi se dre-njala okrog lesenega trebušnika. Navrtati bi morali veliki sod na neštetih mestih in poriniti v luknje nešteto pip — tudi to ht pospeševalo našo lesno industrijo! Na koncu bi sodar še enkrat zaslužil, ker bi moral napraviti novo dno. Prodali bi torej nekoliko več lesa! In policaji — ti bi šele imeli dela pri sodu! Venomer bi morali s pendreki odganjati žejne občane z odprtimi usti. Gneča bi trajala do zadnje kaplji-cc in še deli — cclo vodo, s katero bi sod j pomili, bi prodali okajenim vinskim brat- j ccm za pristnega jiogana. Tako pa nas je ' upriva velesejma prikrajšala za velik uži- ' tek. Obiskovalce odhaja z otožnim očesom naprej. Njegova najsrčnejša želja se ni izpolnila. Nu, če se ne zabavaš pri vinu, pa lahko storiš to ob vodi. Ribogojstvo iz Dragom-lja je poskrbelo tam zadaj za velikim sodom za ribolov brez knjižice in takse. Plačaš kovača, dobiš trnek — pa hajd, poskusi srečo! Morda ti bo mila Morda tudi ne. Kajti v bazenu švigajo velike in majhne po- strvi, če ujameš majhno, izgubiš, veliko pa si lahko z veseljem privoščiš: najprej v vodi, potem na olju in končno na vinu... In Bog ne zadeni, da bi pozabil, ko sem že pri živalih, omeniti novi zoo. Dobil je nov prostor. Za zabaviščem leži. Ogradili so ga v slogu sedanje razstave z našim lesom. Da, tudi zoo je naš, kakor jc naš les. Zakaj vse živali, ki jih tam vidiš, živijo v našem gozdu: medved, volk, lisica itd, itd. Tudi to si oglej, jesenski sejmar! Zvečer je na velesejmu nekako tiho. Ni tobogana nc vrtiljaka. Menda niso utegnili prispet' o pravem času ter so odložili svoj prihod za sporn ladno prireditev. Ob tivolskem vhodu krožijo samo avtomobili, vmes pa svira radio. Varieté ni kakor spomladi na prostem, temveč pod streho. Pobirajo zanj tudi vstopnino. Prašička na ražnju dobiš skoro posod. In tudi muzike ne manjka. Lahko se ustaviš pri veselih Dolenjcih, kjer udarja v tamburice damska kapela ali pa pri Volgi, kjer jc vse skrivnostno zastrto, da te zamiče tajnostni Orient. Oglaša sc tudi harmonika s saksofonom. Vse kliče in vabi, in če imaš kaj odveč pod palcem, si lahko daš napraviti horoskop pri moderni Nostradamki pod kostanji ali pa stopiš k čarodeju, ki bere bodočnost iz roke /a ponjavami. Če si pa jedec, ti priporočam ražnjiče in čevapči-če; slednjih dobiš 10 za 3 Din in seveda vse to lahko zaliješ z izborno kapljico po starem domačem običaju. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ss konzorcij »Jutra« Adolf RJbnflcar. — Za Narodno tiskarno i d, kot tlakarnarja Prane Jeeerèek. — Za tnaeratn) del Je odgovoren Alojz Novak. — Vai f LJubljani