KMETSKI LI. štev. 52. LJubljana, 27. decembra Leto XXII srn Misli v novo leto Leto se je nagnilo — novo je tu. V resnih časih doživljamo ta praznik, v časih, ko se lomijo temelji držav in v njih sestavljenega reda, v dobi, ko se dan za dnem ugonobi za milijone materialnih vrednot in omahne na stotine človeških življenj v nesvobodo ali v smrt. Prav zato se nam zdi, da omledne in obrabljene besede zdaj ne bi bile na mestu. Govoriti o miru in veselju bi se skoraj reklo smešiti tragiko sedanjih dni. Rodimo pripravljeni J To je danes novoletni klic in voščilo vsega sveta, ne samo tam, kjer vihra vojna vihra, ampak tudi tam, kjer se še ljudje senčijo pod rahlo vejico miru. Pravimo — rahlo, ker vemo, kako hitro se lahko zlomi in omahne v vrtinec bojnega viharja. Godi se čisto tako kakor piše pismo, ko pravi: Kajti ne veste ne ure ne dneva — Ako pa hočemo biti res pripravljeni, moramo biti notranje zdravi in tako enotni, da nas ne more nič omajati. Ustvariti moramo vse pogoje za to, da se bodo vsi državljani res čutili pri nas doma in v tem domu enakopravne. Samo v tem primeru bodo kakor levi v miru in vihri branili ta svoj skupni dom. Vprašanje zemlje mora biti rešeno takoj in korenito, z njim pa vprašanje o razdelitvi vseh tistih dobrin, ki jih delo na zemlji ustvarja. Treba je reda, organizacije in pravičnosti. V tem prizadevanju mora sodelovati narodna skupnost, ne pa kakršnekoli kase privilegiranih. Ako se od naroda zahtevajo napori in žrtve, tedaj jih mora biti deležen ves narod. Nikakor pa ni prav in modro, ako kdo od vsega naroda zahteva žrtve za njega manj pomembni del. Dvakrat bi bile pogrešene take gospodarske žrtve še celo tedaj, ko jih strokovnjaki in zdrav ljudski razum spoznata za nepotrebne. Nikdar in nihče ne bo ugovarjal potrebam narodne obrambe. Tu moramo iti z duhom in zahtevami časa dalje in storiti vse, kar je v naših močeh, da ne zastanemo. Brez potrebni htehničnih sredstev tudi največje osebno junaštvo ne more delati čudežev. Toliko bolj pa se čutijo ljudske množice prizadete, ako jim kdo naloži bremena, ki ne gredo v kortst niti državi niti narodu, ampak se razlezejo po kanalih nenasitne špekulacije neznano kam kakor voda v puščavskem pesku. | g Učimo se pri sosedih! Preden tam izdajo kako uredbo ali ukrep, vse prej temeljito pripravijo. Sele potem je urdeba lahko koristna in uspešna, sicer pa je mrtvo rojeno dete na papirju. Zdi se, da pri nas glede tega nismo brez greha. Uredb — zlasti takih, ki v živo posegajo v naša gospodarska in socialna vprašanja, ni mogoče ustvarjati za zeleno mizo. Treba je poslušati ljudski glas, ki govori po ljudskih ustanovah in organizacijah ter njih odgovornih predstavnikih. Seveda pri tem ne sme nihče zapasti v zmoto, da bi te glasove presojal z ozkega stru-jarskega vidika, ampak mora z nepristranost-jo res kulturnega človeka omogočiti sodelovanje vsem poštenim ljudskim činiteljem. Samo tako delo lahko rodi dobre sadove in samo tako delo ustvarja v narodu zavest tiste skupnosti, ki krepi. Dokler tega ni, je vsako prizadevanje zaman. Nevolja se začn epolaščati ljudskih množic, ki kaj lahko postanejo žrtve brezvestne propagande. To potlej dovede do trenj, ki utegnejo roditi obupne posledice. V najmilejšem primeru pa silijo veliko količino narodovih tvornih sil k odporu. Komu je to v korist? Čemu je to potrebno? Morda zato, da narod peša in trajno izgublja vero v zakonitost? Naj odgovori na to vprašanje vsakdo, ki javno dela, pred svojo vestjo in pred narodom. Mi za novo leto samo izražamo iskreno željo, da bi pri nas vsaj v bodoče ne prišlo nikoli do nobenih takih žalostnih pojavov. O preteklosti molčimo. Leto je končano, je umrlo, o mrtvih pa pravi pregovor, da ne kaže govoriti, ako ne veš dosti dobrega povedati o njih. p" L Vsojsrečo v no vem'letu našim čitatateljem dopisnikom in poslovnim prijateljem želita Uredništvo in uprava 1 Vprašanje naše vasi Slovenci, sploh Južni Slovani smo prastari zemljedelci. Naše šege in običaji so izraz naše povezanosti z zemljo. Dobrih 70 odst. prebivalstva naše države še živi od poljedelstva. Skoro vse, kar se je doslej rodilo pri nas velikega, je iz vasi. Vas bi morala biti pri nas središče, h kateremu bi se zatekali vsi, ne pa kraj, iz katerega beži vse. Ne beže pa iz vasi zavoljo pomanjkanja jela in dela, ampak ker jih življenje na vasi ne zadovoljuje več. Naš vaščan ne stoji več na stari primitivni stopnji. V mestu vidi drugo življenje, ki se mu zdi boljše, ki ga vabi in zapeljuje v območje svojih luči. Vas uničujejo mesta, industrija, kapital, ki jih vse podpira. Za vas so na razpolago lepe besede o važnosti in poslanstvu kmečkega stanu, dejanski se za organizacijo vasi malo stori, kajti neorganizirano vas izkorišča lahko trgovec in industrijec. Vas se vedno bolj proletarizira. Za njeno materialno kulturo se skrbi po večini le z jezikom. Združili so se buržuji, uradniki, delavci, da vzdignejo svojo ceno in potlačijo ceno kmeta, da bi sami lepše živeli. Cena kmetovega dela je neprimerna. Istočasno, ko je mesar potisnil ceno živini, je podražil meso; ko je padla cena svinjam za 2—4 dinarje, je poskočila klobasam za 1 din in tako naprej. Kmet ne more torej tako ceniti svoje zemlje, kot bi bilo treba. Življenje proletarca v mestu se mu zdi lepše kot življenje sužnja zemlje. Za tega se namreč ima, ker nima delo njegovih rok in njegove skrbi zaslužene cene. Da se reši vas, bi morala država ustvariti med cenami raznih potrebščin pravo razmerje. Vse premalo mislimo tudi na to, da je kmečko vprašanje, vprašanje zemlje. Da se je razvila posest v veleposest, da je postal denar, ki je bil prvotno sredstvo za izmenjavanje dobrin, kapital, da se je razvila obrt v industrijo, ta pa v truste, nismo mi krivi, a krivi smo, če ne vidimo, da tiči v tem zlo, da so napravili iz zemljedelca navadnega delavca in da so pritisnili tudi intelektualca k tlom. Potreben je pravičen razpored dobrin. To ni samo želja, ampak zahteva onih, ki nimajo posesti. V tej želji ne tiči nikako revolucionarstvo, ampak le klic po regulaciji dobrin, ki jo naj izvede država. Pravična razdelitev zemlje in pravična oce-n anjenega obdelovanja bodeta dosegli, da bo zemlja posestniku zopet sveta ko tbožanstvo. Neprijatelji zemlje so samo oni, ki je nimajo Zadovoljen zemljedelec je najboljši državljan v moralnem in v socialnem pogledu, pa tudi najboljši vojak, kar pomeni mnogo v današnjih časih. Dajte kmetu, kar je po prirodnem pravu njegovega, on bo vedno dal vsem, kar je njihovega! Če kdo od naših naročnikov v štev. 49 »Kmetskega lista« položnice slučajno ni prejel, mu povemo, da to dobi za 25 par na vsaki pošti ter jo izpolni za poravnavo naročnine na naslov: »Kmetski list«, uprava, Ljubljana, ček. * račun 14.194. Hmud iifi drugod GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA V soboto je imela Glavna zadružna zveza svoj redni letni občni zbor v Beogradu. Občni zbor je vodil prvi podpredsednik g. Voja Djor-djevič. Uvodoma je s toplimi besedami pozdravil odposlanca Nj. Vel. kralja in kneza namestnika nato pa v daljšem govoru orisal življenje in delo pokojnega predsednika Glavne zadružne zveze dr. Antona Korošca, katerega spomin so počastili navzoči delegati z enominutnim molkom. Tajnik Glavne zadružne zveze je za tem prečital poslovno poročilo, ki podčrtava tri važne momente za zadružništvo v preteklem poslovnem letu: Nova evropska vojna, notranja preureditev države in uveljavljenje enotnega zadružnega zakona. Vsi ti trije činitelji so zahtevali od Glavne zadružne zveze povečano aktivnost, da so se mogli zadružni interesi pravočasno zaščititi. Mnogo posla je dalo Glavni zadružni zvezi proučevanje raznih uredb in pravilnikov kr. vlade. Posebno težke naloge je zadala Glavni zadružni zvezi nova evropska vojna, ki jo na gospodarskem polju prav tako občutijo nevoj-skujoče se države. Pomanjkanje živil, porast | cen, špekulacija itd. so občutno prizadele tudi življenje kmetskega naroda, katerih koristi zastopa in brani Glavna zadružna zveza. Preureditev države na podlagi hrvaškega sporazuma ni vplivala na organizacijsko skupnost našega zadružništva, katero je ostalo še naprej združeno v Glavni zadružni zvezi. Vendar se je v tej zvezi pojavilo nešteto vprašanj, s katerimi se je morala pisarna Glavnega zadružne zveze pečati in se stavi jati na razpolago kot posvetovalni organ tudi hrvatskemu banu. Dne 24. sept. t. 1. je potekla doba za prilagoditev zadružnih pravil določbam novega zadružnega zakona. Okoli 2000 zadrug svojih pravil ni prilagodila zakonu in sodišča jih bodo morala brisati iz zadružnega registra. Ministrstvo za kmetijstvo nima namena podaljšati roka za prilagoditev pravil. Tudi upravni odbor Glavne zadružne zveze se je enodušno postavil na stališče, da roka ni treba podaljšati. Glavna skupščina je sprejela več resolucij, ki se tičejo davčne oprostitve zadrug, njihovih izvoznih pravic in odnošajev do Prizada, Povoda in Prevoda. Postopanje teh treh državnih ustanov ni vedno v skladu z interesi zadružništva in je bilo od enega dela zadružništva ostre kritizirano. Pri volitvah ene tretjine izžrebanih članov upravnega odbora so bili izvoljeni: Dragiša Cvetkovič (namestnik Dragomir Milojevič), dr. Fran Kulovec (dr. Miha Krek), dr. Avgust Jure-tič (dr. Vekoslav Gortan), dr. Silvester Giunio (Karlo Krstulovič), Ivan Rebič (dr. Toma Janči-kovič), dr. Damjan Zivojinovič (Marko Vukmar) dr. Jože Basaj (Bogumil Remec), Juraj Marko-vič (Anton Derganc), Dimitrij Petrovič (Jovan Kraljevič), Milan Mravlje (dr. Drago Marušič), Miloš Stibler (Ivan Deržič) in Fran Rakovec (Mirko Vuletič). V nadzorni odbor pa Ljubomir Gvoždjevac (Ljubomir Ljubibratič), Fran Ga-brovšek (Anton Kralj) in Fran Rihter (Noško Tomašev). Po praznikih bo sklicana seja upravnega odbora, na kateri se bo volil nov predsednik in trije podpredsedniki. NAMESTNIK POKOJNEGA DR. KOROŠCA Še isti dan po pogrebu pok. dr. Korošca se je zbral v Ljubljani banovinski odbor JRZ za dravsko banovino, da si izbere novo predsedstvo. Soglasno so bili izbrani dr. Fran Kulovec za predsednika, Franc Snoj za podpredsednika, dr. Miha Krek za tajnika banovinskega odbora JRZ. Dr..Franc Kulovec je izvoljen tudi za podpredsednika glavnega odbora JRZ v Beogradu, kjer je stopil na mesto pok. dr. Korošca. Dr. Fran Kulovec je duhovnik po poklicu, star je 56 let. Bil je večkrat izvoljen za narodnega poslanca bivše SLS nekaj mesecev je bil minister za kmetijstvo in pred par leti imenovan za senatorja. Glavna politična načela so jnu krščanstvo in avtonomija, kakor je rekel po izvolitvi. V svojem govoru, ki ga je imel takoj po izvolitvi, je dr. Kulovec med drugim izjavil: »Z vsemi Silami bom vedno delal za cilje, za katere se je boril veliki pokojnik, za zmago krščanskih načel v javnem življenju in za slovensko avtonomijo. Slovenska avtonomija je veliki ideal, za katerega se bom vedno boril z vašo pomočjo. Zahteva po njej je v popolnem skladu z državno zamislijo naše ljubljene Jugoslavije. Mi ljubimo to državo, in samo v njej si zamišljamo življenje naše avtonomije. Imamo na čelu naš domači vladarski dom Karadjordje-vičev, ki naj ga Bog poživi!« NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ se po pisanju »Hrvatskega dnevnika« ne bo nič spremenil. Dosedanja smer notranje politike bo ostala. Verjetno je le, da bo izvršena manjša sprememba v vladi zaradi smrti dr. Korošca. Nobenih sprememb ne bo v onih ministrstvih, ki jih vodijo Hrvati. Ni še gotovo, katero ministrstvo bo prevzel dr. Fran Kulovec, predsednik JRZ za dravsko banovino, ki se je v petek in soboto mudil v Beogradu, kjer je obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča in podpredsednika; dr. VI. Mačka. Časopisje HSS je toplo pozdravilo imenovanje "dr. Kulovca za predsednika JRZ v dravski banovini in podčrtalo njegovo zavzemanje za avtonomijo ter njegove ozke zveze s HSS, ki jih je imel ves čas, dokler se je nahajala ta v opoziciji: ** Ameriški notranji minister Ajax je izjavil, da je osebno za dajanje posojil in ostale pomoči Angliji, ne smele bi se pa v Evropo pošiljati ameriške čete. * V Ruskem komisariatu za vojno je bil osnovan poseben oddelek za izume. Urad je priključen glavni upravi za topništvo pri rdeči vojski. a Znani bolgarski politik univ. prof. Can-kov je tudi rektor sofijske univerze. Pred kratkim je imel govor, v katerem se je načelno izrekel proti pacifizmu (vseobčem svetovnem miru). Med drugim je tudi dejal, da zanj in za njegove somišljenike vojna ni »nobeno zlo«. NAJVIŠJE CENE USNJU Kraljevska banska uprava je odobrila, da se sme prodajati usnje v usnjarnah ali v tovarnah usnja v dravski banovini po naslednjih cenah: Komerčni podplati (cene v din za kg): teža krupon vrat okraj ina 3—5 kg 92.50 63.00 50.50 5—7 kg 97.00 58.50 49.00 7—9 kg 102.00 55.50 46.50 2. jamski podplati po cenah za 10 odst višjih od cen navedenih pod 1., jermenski jamski kruponi pa po, 142 din za kg. 3. notranjski komerčni (tabanice) v polovicah: v teži 1—2 kg 102 din za kg. 2—3 kg 99 din za kg. v teži 3—5 kg 99.50 din za kg, kruponi 121 din za kg, vratovi 96.50 din za kg, okra-jine 97.50 din za kg; 4. črna kravina: povprečje vseh vrst 134 din za kg; 5. rjava kravina: cene pod 4) povečane za največ 8 odst.; 6. teletina, mastna črna: prve vrste 170 din, II vrste 160 din, III. vrste 150 din za kg; 7. teletina rjava: I. vrste 230 din, II. vrste 218 din, III. vrste 206 din za kg; 8. goveji boks črn (krom strojeno gornje goveje usnje): I. vrste za kvadrat 28 din, II. vrste 26 din, III. vrste 24 din, iz okrajin 17 din iz vratu 22 din za kvadrat; barvan goveji boks sme biti za 1.50 din dražji od zgornjih cen. 9. telečji boks (krom strojeno gornje usnje telečje): I. vrste za kvadrat 25.25 din, II. vrste 23 din, III. vrste 20.75 din; barvan telečji boks sme biti za 1 din dražji od zgornjih cen; 10. waterprof-dulboks iz kravin: I. vrste 32 din, II. vrste 32 din, III. vrste 30 din; 11. likanec: v polovicah 110 din od kg; cene za sortimente po običajnem razmerju; 12. podplati za opanke 100 din za kg. Te cene so cene franko tovarna brez skupnega davka. V trgovini na debelo se dodajo tej ceni 11.2 odst. skupni davek in prevozni stroški. K tej ceni se sme pribiti zaslužek veletr-govca v izmeri največ 10 odst. V trgovini na drobno se sme pribiti k nabavnim stroškom franko skladišče trgovca na malo največ 18 odstotkov, če se usnie ne režei, in največ 22 odst., če se usnje reže. Usnje, ki v tej odločbi ni vedeno, se smatra kot luksuzno usnje, ki ne spada pod kontrolo cen. Prekrški te določbe se kaznujejo po čl. uredbe o kontroli cen. PREDSEDNIK VLADE JE POSTAL PREDSEDNIK SENATA Objavljena je uredba o izvajanju proračuna senata kraljevine Jugoslavije. Uredba določa, da . opravlja do nadaljnjega posle predsednika senata predsednik vlade, ki ima pravico razpolagati s proračunom senata bodisi sam, bodisi po pooblaščenih namestnikih. On je v bodoče tudi personalni šef za vse nameščence senata. Glede pregledovanja obračunov za porabljene kredite določa uredba, da bo izvrševala ta posel glavna kontrola, dokler se ne sestane senat, da bo izvolil novi administrativni odbor. Slične posle je z uredbo dobil predsednik vlade tudi v razpuščeni narodni skupščini. POMOČ PRI GRADNJI SILOSOV IN SUŠILNIC Prizad je podaljšal rok za vlaganje prošenj za podporo pri gradnji silosov in sadnih sušilnic do 1. marca 1941. Prizad daje naslednje podpore: 1. 6000 din osebam, ki imajo sadovnjak z več ko 500 sadnimi drevesi in ki grade sušilnice velikega tipa dr. Stojkoviča s 26 lesami. 2. 3000 din osebam, ki imajo sadovnjak z 200 j do 500 sadnimi drevesi in ki zidajo sušilnice tipa Glavinič ali dr. Stojkoviča z 10 do 12 lesa-j mi. 3. Dovoljevala pa se bo podpora tudi osebam Nesreča ne počiva! SLAVI J A" Ne odlašaite s sklenitvijo zavarovanja! H*""' * T Ne odlašajte s sklenitvijo zavarovanja Vse vrste zavarovanj prevzema jugoslovanska zavarovalna banka v novem poslopju v Ljupljani, Gajeva ul. 2 ki imajo sadovnjak z manj ko 200. drevesi in ki zidajo sušilnico majhnega tipa. Dovoljevala pa se bo tudi podpora 3000 din onim, ki že imajo sušilnico, pa jo hočejo modernizirati. Prošnje se morajo poslati na naslov: Priv. izvozno a. d., Beograd, poštni predal 154, in sicer najkasneje do 1. marca 1941. ČESTITKE SLOVENSKIH GARDISTOV Slovenski kmetski fantje, služeči pri peša-diji Kraljeve garde želijo svojim staršem, znancem, fantom in dekletam vesele božične praznike in srečno novo leto: Andrej Sik, Žirovnica; Kovše Viktor, Skomarje; Adolf Kotnik, Suhi potok; Jože Mehle, Plešivica; Franc Štrubel, Zdenska vas; Ivan Jovan, Slovenj Gradec; Jože Kosmač, Luče; Anton Fink, Dolenjsko; Karlo Medvedšek, Razhenburg; Franc Bresnik, Slov. Bistrica; Avgust Kovač, Lešje; Martin Špeš, Ljubeča; Avgust Blezinšek; Brezovica; Jože Kranjc, Mislinje; Janez Kern, Zagred; Karlo Miklovzin, Št. Ilj; Martin Senegačnik, Ilovica; Ivan Zavcer, Kamnica; Alojz Vidmar, Loče, Ježe skaza, Maribor; Janez Turket, Teharjevo; Franc Pavlič, Vel. Brusnice; Franc Zupan, Maš-hje; Lovrenc Gabrovec, Blagovica; Alojz Mik-lič, Struga; Franc Sedinšek, Grobelno; Ivan Sta-net, Ptuj; Matija Zarjan, Šalovec; Franc Turn-šek, Braslovče; Franc Burger, Cerklje; Franc Korošec, Sv. Gregor; Jože Laparnik, Suče; Al. Miklič, Tržič; Vinko Štrubel, Paradišče, Jože Aklin, Šmarje; Jože Mustar, Kompolje; Jože Grebene, Rašica; Drago Jurak, Oplotnica in Ahdrej Ule, Žirovnica. Kmefskc mladina SREDIŠČE OB DRAVI Od nas že del j časa niste prejeli nobenega poročila, ker pač malokdaj pridemo do pisanja. Kljub temu pa je Društvo kmetskih fantov in deklet še vedno krepko na delu. Pred kratkim smo igrali z velikim uspehom »Vdovo Rošlinko« sedaj pa pripravljamo še za zimsko sezono dve dramski predstavi. Sploh pa bomo v letošnji sezoni skušali naš minimalni načrt izvesti v popolnosti. neguj svoje zobe! S tako važno stvarjo kot je nega in čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont In ostanite pri njem. Sargov Kalodont ima to prednost, da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo. Čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom. SAR 6'i tit/saje jfmetifur f&mtnntGm ! SKARUČNA Dramski odsek Društva kmetskih fantov in deklet na Skaručni pripravlja dramo »Viničar-ji«, ki jo bomo igrali v januarju ali v februarju, ker je drama precej težka. Opozarjamo že sedaj vse znance in prijatelje, da bo naša nova prireditev izredno zanimiva in nas ne pozabite tedaj obiskati. O datumu prireditve bomo pravočasno poročali. Horvat Martin: , V živliensko pot Tam v tisti pokrajini, ki jo je narava bogato obdarila s svojo lepoto, obenem pa tudi skopo odmerila življenjski prostor ljudem, živi Kavošev Ivan s svojo 9 člansko družino. Lepo bi bilo živeti v tem kraju, če bi človek imel vsega potrebnega, toda to, kar je imel Kavošev Ivan je bilo skoraj obupno. Lesena koča, ki se je skrivala ob robu vasi, okoli pa skromen vrtec s par drevesi, je bilo videti, kakor koča v kateri bi človek živel samo poleti, da bi se navžil svežega zraku. Spomladi so drevesa lepo vzcvetela in jeseni je bilo polno otrok na njihovih vejah, ki so obirali sadje. Če bi človek pogledal bolj natančno, bi videl, da v tej koči ne more živeti skozi vse leto enajst ljudi. »Nemogoče«, bi rekel. In vendar je tako. V tem tesnem prostoru živijo skromni kmečki ljudje, vedno odrezani od sveta, od življenja drugih ljudi. Ti ljudje ne poznajo drugega, kakor samo delo, brez katerega niti en dan ne bi mogli živeti. Tu je delo potrebno, kakor mlinskemu kolesu voda. Če vodo zapreš se kolo ne bo več vrtelo, in tukaj če prenehaš delati, moraš prenehati živeti. In ti ljudje ne delajo samo zase, nekdo od tega njihovega dela ima boljše življenje — brez dela, kajti to njihovo delo je vredno po kakovosti največ, zakaj, oni delajo za kruh, pa vendar v teh krajih primanjkuje kruha. ! Kavoševi morajo delati vsak dan. Tu življenje ne gre drugače naprej. Tu vidiš otroke, ki komaj shodijo in že ima vsak svoje odmerjeno delo, ko pa enkrat dorasejo, pa so vpreženi v delo, ki jim ga nalaga skrb življenja. Utesnjen je ta prostor, na katerem živijo Kavoševi, utesnjen je pa samo zanje in njim podobne ljudi, ki se njim godi prav tako. Poleg njihove bajte se razprostirajo lepi gozdovi in razsežna polja, na katerih delajo oni. Spomladi sejejo; jeseni žanjejo, toda spravlja pa grofica, ki je lastnica tega. To je še vse ostalo izza tistih časov, ko se je človeštvo delilo v dva dela: eni, ki so veljali več kot ljudje, drugi pa spet manj kot ljudje. * ' Takrat je bila jesen, ko je Kavošev Ivan spet oral z voli na gosposki njivi. Jutro je bilo hladno, megleno, šele proti poldnevu se je pokazalo sonce. Vola sta hropla in vselej se je oblak soparice razkadil v megleno jutro. Ivan je zamišljeno stopal za plugom in krčil prste na ročajih pluga, da ga ne bi zeblo. Zraven volov pa je stopal njegov devetletni sinček Tonek. Tudi on je krčil prste, ki so se oprijemali vajeti in se ves tresel od mraza. Imel je na sebi tanke hlače, ki so malo presegale kolena, in zakrpan jopič. Bosi nogi sta mu s strahom stopali po hladni zemlji. Včasih pa je tudi ADRIJANCI Letos nismo mogli poslati delegata na občni zbor Zveze kljub temu pa ne smete misliti, da Društvo kmetskih fantov in deklet ne bi delovalo. Po svojih skromnih močeh pač skušamo spopolnjevati našo izobrazbo, saj se v polni meri zavedamo, da je vse odvisno od nas samih, zato ne štejemo žrtev in naporov ampak delamo in se borimo za napredek slovenske vasi. preskočil kakšen osat, ki se mu je zdel posebno nevaren. Zamišljeno je gledal v bližnje jelše, s katerih je odpadalo rumeno listje. Hotel je včasih očetu kaj povedati, ali vprašati, pa si je vselej odmislil. Lepše jima je bilo obema, da sta sama zase kovala misli in načrte, šele proti poldnevu, ko se je pokazalo sonce izza megle, sta se zdramila tudi ona. »Oče, zakaj pa mi nimamo toliko zemlje, kot grofica, saj že ves dopoldan orjeva njej in koliko bova še mogla« je vprašal Tonek. »Saj je nas več pri hiši, ona je pa sama in koliko več ima ona od nas. Kdo je njej dal toliko, nam pa tako malo.« »To je že od nekdaj tako« je odvrnil oče Ivan. Pogledal je Toneka in skoraj se mu zasmilil, ko ga je videl, kako se trese od mrazu. »To je zato grofičino, ker je ona velika gospa, mi pa smo kmetje in to manj pomeni.« »Zakaj pa potem moramo njej delati« je nadaljeval Tonek. »Naj si ona sama dela.« »To ne more biti tako, Tonek, kakor ti misliš. Ona brez nas ne more biti, mi pa brez nje ne, ker je zemlja njena.« Tu je Tonek utihnil. Ni hotel dalje govoriti, ampak zatopil se je v misli in sklenil je v svojem srcu, da bo on šel drugo pot življenja in ne bo hodil grofici delat. Slutil je v svoji mladi duši, da nekje gre življenje drugače, boljše za vse ljudi. Sklenil je, kakor bi sklenil vsak: oditi po svetu iskat drugega življenja. NOTRANJE GORICE Delovanje Društva kmetskih fantov in deklet v Notranjih goricah zadnji čas ni bilo tako živahno, ker je bilo večina fantov odsotnih. V letošnji zimi pa upamo, da bomo vsaj nekaj nadoknadili, kar smo zamudili in bomo v kratkem nastopili z dramatsko predstavo. V dolgih večerih bomo imeli tudi debatne sestanke, prav tako pa bomo skušali v ostalih panogah kulturnega življenja delovati za napredek nas samih in mladega kmetskega rodu. GORNJI PETROVCI 2e dolgo časa se pripravljamo na tombolo, ker bi si radi pripravili nekaj sredstev za ureditev društvene knjižnice. Tukaj na severni meji smo dobre knjige zelo potrebni in smo vložili že veliko naporov za razvoj knjižnice, kljub temu pa nismo mogli storiti tega, kar bi iskreno želeli in kar bi morali storiti, če hočemo da bo kmetska mladina v prosveti res napredovala v korist splošnega napredka naše vasi. V kratkem se bomo zopet oglasili, ko bomo pripravili našo dramatsko prireditev. Opozarjamo, tudi vse znance na tombolo! Kdaj se bo vršila, bomo pravočasno poročali. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU V prvi vrsti moramo poročati, da knjižnica pod vodstvom tov. Zadravčeve in v zvezi s prosvetnim društvom »Lipa« dobro deluje. Sedanje zimske dneve izkoriščamo tudi za članske sestanke, pa tudi dramatski odsek bo zopet stopil na plan. V lanskem letu smo minimalni načrt celo prekoračili in upamo, da tudi v letošnjem letu ne bomo zaostali za lanskim delom. Nekaj smo sicer zamudili z odsotnostjo nekaterih članov, kar pa nas sedaj ne bo motilo pri nadaljnjem delu. SINKOV TURN Radi odsotnosti nekaterih tovarišev Društvo kmetskih fantov in deklet v zadnjem času ni tako agilno delovalo. Tudi dramatski odsek ni bil agilen, ker so nam manjkali najboljši igralci. Kar smo zamudili, pa bomo skušali sedaj čez zimo nadoknaditi. Za »Grudo« smo pobrali naročnino od vseh naročnikov, naši člani pa se udeležujejo tudi okrožnih debatnih večerov. Počasi gremo, toda sigurno stopamo naprej in uspehi prav gotovo ne bodo izostali. 8T, PAVEL PRI PREBOLDU Zimski del delovnega minimalnega načrta Društvo kmetskih fantov in deklet s pridom izvaja. Kljub neugodnim razmeram delujemo v v.seh panogah prosvetnega udejstvovanja in upamoj; da bomo ves načrt v celoti izvedli. Poleg dramatskega odseka deluje knjižnica, istočasno pa pridno funkcionirajo debatni večeri. V kratkem se bomo zopet oglasili. ŠKOFJA VAS Naše društvo KFiD je priredilo, dne 7. dec. ob 20. uri v Vojniku dobro uspelo igro z Mik-lavževanjem. Pred začetkom je tov. Dobrotinšek pozdravil v imenu društva številno občinstvo, ki zvesto podpira naše mladinsko gibanje s tem, da obiskuje naše prireditve. Pred kratkim smo brali vesti, da je odstopil italijanski guverner Dodekaneza, otočja v Egejskem morju, katero je razprostranjeno med Turčijo in Grčijo. Dodekanez je grški naziv in pomeni po naše »dvanajsterotočje«. Kdor gospoduje Dodekanezu, je gospodar važne prometne žile med Carigradom in egiptskim glavnim mestom Kairo. Tudi čuva to otočje nad pomorskim prometom med Palestino in Sirijo. De iure (meddržavno pravno) je Dodekanez, ki je skupina več otokov, pripadel Italiji šele leta 1923., čeprav so Italijani zasedli večino otokov Dodekaneškega otočja že leta 1911. ko se je bila turško italijanska vojna v Tripolisu. Takrat je Italija dobila oz. zavzela najprej že iz starove-ške zgodovine znameniti otok Rhodos, potem pa še dvanajst otokov, ki sestavljajo takozvani Dodekanez. Po končani svetovni vojni so dobili Italijani še štirinajsti otok tega otočja, ki se imenuje otok Castellrosso. Največji izmed otokov je Rhodos, kjer biva tudi italijanski guverner in poveljnik dodekaneške posadke, kajti Italija je po svetovni vojni to otočje Egejskega morja utrdila v silovito trdnjavo. Zgrajenih je bilo tudi veliko število raznih vojaških oporišč, ki so prav za prav le protiutež angleškemu ; sredozemskemu utrjenemu otoku Cipru (Bakre- Sledila je veseloigra v dveh dejanjih »Trije ptički«. Tovariši igralci so vsestransko dobro odigrali svoje vloge, za kar jih je nagradilo občinstvo s čestim aplavzom, pozneje pa Miklavž z darili. Po končani igri je prišel Sv. Miklavž s svojim spremstvom. Ogromna množina daril, ki jih je prinesel s seboj, je pokazala, da le še niso pozabili na nas razni »svetniki«, ki so mu pomagali pri izbiri daril, za nestrpne »Zemljane«. Najdragocenejše darilo je dobil tov. predsednik. Ob zaključku ,ko ni hotelo biti na spregled tov. Vidmarja, da bi sprejel darila, je Miklavž dal navzočim obilo dobrih naukov, ki so jih bili deležni tudi tisti, ki niso dobili daril. Upamo, da nam DKFiD Škof j a vas skoro priredi zopet prijeten večer, do tedaj pa — krepko na delo. ni otok). Kot že omenjeno, je največji otok Rhodos. Ima 63.000 prebivalcev, dočim je vseh ljudi na Dodekanezu za okrog 150.000. Italija Ima po vseh dodekaneških otokih izvrstno zgrajena in utrjena letališča ter pristanišča za svojo vojno mornarico. Najmodernejša so letalska oporišča na otoku Lerosu, odkoder odnašajo bombniki bombe nad predvidene cilje angleških in grških vojaških in civilnih naprav. Z Dodekaneza letajo nad Aleksandrijo in Kairom mnoga italijanska letala, ki jih omenjajo često vojna poročila Angležev v Egiptu. Od otoka Le-rosa do že omenjena otoka Cipra je 500 km razdalje, do mesta Haife pa 900 km. Grčija je bliža, saj do grškega otoka Krete ni več kot 200 km zračne črte. Zdaj so na Kreti angleške čete, ki so posebno izvežbane v protiletalski zaščiti. Tudi so na Kreti mnogi angleški letalci s svojimi letali, da so na ta način tudi Angleži v neposredni bližini italijanskega Dodekaneza. TORPEDO Ko v sedanjih časih divja po svetovnih morjih strahotna pomorska vojna, gredo na dno mnoge trgovske in vojne ladje z vsem svojim živim in neživim tovorom. Milijarde in milijarde počivajo na temnem morskem dnu, naro- Kaj je Dodekanez Srečno novo leto vsem cenj odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi Pivovarna „UNION" d.d., Ljubljana Frčderic Mistral: Vrabec papeža Ivana Papež Ivan XII. je vladal v Avignonu od leta 1316. do leta 1334. (Njegov sijajen spomenik lahko vidite v Notre Dame des Doms.) Nekoč se je namenil v Pariz in se med potjo ustavil v samostanu opatic. Cestite sestre so storile prav vse, da so svetemu očetu kar najboljše postregle in mu s tem bivanje pri njih naredile čim udobnejše. Papež je bil zadovoljen in je zato pred odhodom dejal prednici: »Mati, prav zadovoljen sem z vašim gosto-1 j ubijem, kot v zahvalo bom srečen, če vam lahko izpolnim vsakršno željo.« Prednica se je nasmehnila in odvrnila: »Veliki Sveti oče, prav gotovo veš, kako nas uboge ženske boli, da se moramo spovedo-vati moškim. Če bi nam dovolil, da se lahko spovedujemo ženskam, bi storil s tem reformo, ki bi jo navdušeno pozdravile vse ženske na zemlji.« ____ Papež je odgovoril: »No, dobro, toda o tem bom še razmišljal.« Potem je zapovedal, da so mu osedlali mezge. Ko je zajahal, je dejal prednici: »Tukaj je moja dragocena skrinjica. Mislim, da bo najbolje, če jo začasno shranim pri vas, kajti človek ne ve, kaj vse ga še spotoma lahko doleti. Prosim vas, da z vso skrbjo pazite na skrinjico in — glejte! — tule vam dajem tudi ključek, prepovedujem pa, da bi skrinjico odprle.« Komaj je papež odjahal iz samostana, že so se zbrale opatice in hotele s čudovito radovednostjo zaupano jim skrinjico odpreti. »Le kaj je v njej? ... Poglejmo! No, brž! Poglejmo!...» Hudič jim ni dal miru in jih je premotil... Prednica je poiskala ključek ... trsk ... skrinjica je odprta ... »O, jojmene, joj!...« Mati nebeška, iz skrinjice je v tistem trenutku sfrčal vrabec in odletel daleč tja v daljo : s pisemcem, ki ga je imel privezanega okrog j vratu. Vsakdo si lahko misli, da so stale opatice ko okamenele. Po kosteh jim je lezel smrten | strah. Čez mesec dni se je papež Ivan XII. vračal mimo samostana opatic in se mimogrede pri njih oglasil. »Prinesite mi skrinjico! Radoveden sem, kaj je ž njo.« »O, veliki sveti oče,« so zajavkale druga za drugo nune in padle na kolena. »Odpusti nam, nesrečnicam, v imenu božjem, kajti ptič nam je ušel.« Ivan XII. se je na ves glas zasmejal. »Le kako nesrečne ste! Niti toliko moči nimate, da bi se držale moje prepovedi o prazni skrinjici, kako le bi se pa potem mogle vzdržati spovedne molčečnosti in tajnosti? Ne, ne, drage moje! Prav tako kot do zdaj, tako bodo tudi vnaprej za vse bodoče čase spovedovali ženske moški.« Poslovenil Zabkar Janez. di pa stradajo in na mrtve in žive trpe najrazličnejša pomanjkanja, bolezni, bedo ih'tako naprej, naprej... Človek je zbešnjena zver, ki se ne zaveda kaj pomeni pojem človečanstvo, ampak iz dneva v dan vse koristne in človeštvu pogubne iznajdbe uporablja in spopolnjuje, samo, da bi mogel čim bolj škoditi sočloveku. Vse drvi kot noro tja v tehniko in na industrijska področja, nikdo pa.se ne najde, da bi si s prav takšno silo pognal za socialnimi problemi in jih skušal rešiti v čim večji blagor vsega človeštva. Današnji čas pretirane tehnike in samo-uničevanja obsojajo prav vsi pametni in zreli ljudje, sodila pa ga bo tudi zgodovina. Izum, ki služi izključno uničevalnim (van-dalističnim) nagonom človekovim, je med mnogimi drugimi tudi torpedo. Tega uničevalca človeške kulture je leta 1867. na Reki (!) izumil Hwitehead. Leta 1872. so to novo »pridobitev« človeškega duha odkupili Nemci za svojo mornarico. V bistu je torpedo sestavljen iz vžigal-nega stožca, glave in kotla. V kotlu se nahaja poseben precizen stroj, ki vsebuje stisnjen zrak, ki je potreben ža pogon vijakov, kateri gonijo torpedo 3 m pod gladino do svojega cilja. Čim trči torpedo ob kakšen trd predmet z vžigalnim stožcem, avtomatično zaneti eksplozijo raznih eksplozivov, ki so shranjeni v torpedovi glavi. Prvi torpedi so bili še počasni. Njihova brzina je bila zgolj 9 m na sekundo, učinkovali pa so samo na 300 m daljave. Danes poznamo tor-pede, ki lete z brzino do 35 m v sekundi, sežejo pa do 12 km daleč. Zlasti se torpedov poslužujejo podmornice, te morske zahrbtne ropari-ce. Torpedo je tudi glavno orožje izredno hitrih torpednih čolnov, ki jih grade v večjih množinah v zadnjem času posebno Nemci. Mornariška letalska poveljstva imajo na razpolago poleg podmornic in torpedovk še posebna letala ki mesto bomb odvržejo po določenih računih na morsko gladino zračna torpeda, ki učinkujejo prav tako, če ne še bolje, kot bi bila izstreljena iz podmorniških ali trpedovčinih lansirnih cevi. Ka| $e godi po svelu MOŽNOST NOVIH PRESENEČENJ Kakor smo že poročali, je moral podpredsednik francoske vlade Laval odstopiti. Pod-predsedništvo je bilo nato ukinjeno, Laval pa zaprt. Razveljavljen je bil tudi zakon, po katerem naj bi bila prešla vsa oblast na Lavala, ako bi bil maršal Petain oviran v izvrševanju svojih poslov. Izkazalo se je, da se je Laval skrivaj pogajal z Nemčijo po svojem načrtu. Hotel je v Franciji prevzeti vso oblast v svoje roke in nato skleniti z Nemčijo dogovor po svoji zamisli. Iz Pariza je nato prispel nemški konzul v Vichy, izposloval osvoboditev Lavala, ki je nato s konzulom odpotoval v Pariz. Nemška vlada je baje nato zahtevala, da postane Laval zopet član francoske vlade. Poleg tega je zahtevala še nekatere druge spremembe v francoski vladi. Petain je vse te nemške zahteve odklonil. Seji, na kateri so bile nemške zahteve odklonjene, je predsedoval francoski admiral. GRŠKO-ITALIJANSKA VOJNA Zaradi zimske dobe in snežnih žametov se zadnji čas razvijajo vojni dogodki na bojiščih v Albaniji nekoliko bolj počasi, s čimer pa še ni rečeno, da bi bila ta ali ona stran kaj popustila. Grki še vedno nadaljujejo z vso srditostjo borbo za Himaro, Tepeleni in Klisuro. Odločitve do tega trenutka še ni, vendar v grških mero-dajnih krogih pričakujejo, da bo grška vojska v kratkem zasedla Himaro in Tepeleni, kjer Se zdaj dan za dnem brez presledka vrše krvavi boji. KDO S OGOSPODARJI AFRIKE Po vsej Afriki, razen v državi Liberiji, so gospodarji belci. Od 150 milijonov vseh afriških prebivalcev je samo 2,000.000 belcev. Z osvojitvijo Abesinije je postala Italija tretja afriška kolonijalna sila. Zdaj obvlada Italija površino 3,620.000 kv. km in ima pod sabo 16 milijonov prebivalcev, dočim merijo francoska posestva v Afriki 11,200.000 kv. km, na katerih prebiva 38 milijonov ljudi. Angleških kolonij v Afriki je za 11 milijonov kv. km in štejejo več ko 65 milijonov prebivalcev^ Na četrtem mestu je Belgija s 2,400.000 kv. km., potem Portugalska s 2,100.000 kv. km in 8 milijoni prebivalcev. Zadnja je Španija, ki ima v Afriki 313.000 kv. km posestvenih ozemelj in 650.000 ljudi. NAPETOST MED NEMČIJO IN AMERIKO se zadnji čas stalno stopnjuje zaradi vedno izdatnejše ameriške pomoči Angliji. Malo pred božičem so bili v nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu sprejeti nozem-ski novinarji, ki jim je zastopnik zunanjega ministra dejal, da nemška vlada zelo resno gleda na pomoč, ki jo Zedinjene države nudijo Angliji. Medtem ko jč Amerika napram Angliji-ji zmeraj blagohotna, iznaša napram Nemčiji stalne obtožbe in je v moralnem smislu dejansko že zagrešila napad na Nemčijo. Zlasti je opozoril zastopnik zunanjega ministra na zadnje Rooseveltove predloge o pomoči Angliji in na govorice, da bodo Zedinjene države odstopile Angliji vse trgovske ladje od nemške vojske zasedenih držav, ki se nahajajo v ameriških lu-kah. V tem primeru bi prišlo v prvi vrsti v po- Srečno Novo leto vsem članom in cenj. odjemalcem želi KraEIIISKii DRUŽBA, R. Z. Z O. Z. ¥ EJUBEJANI Ivan Nemec: M M._ * B mv m mr Rutariev bozic »Ne grem. Nikamor ne greva z Micko, tako povej gospodarju!« »Tako meniš? Toda ne bo po tvojem. Kadar boš ti gospodar, morda, sedaj pa ne. Idi, stari!« je grobo ponovil fant in se muzal Rutarju. »Daj meni sekiro, ti pa palico v roke in hajd! Hišne številke boš lahko še prešteval in trkati se boš tudi naučil po vratih.« »Ne dam Micke in po vratih tudi ne bom trkal!« »Kaj ne daš?« »Ne dam sekire. Trideset let sva skupaj živeli, ne dam je.« »Kakšne Micke?« »Ne dam je, no. Saj je moja, sekira. Trideset let...« »Glej ga, strica! Ne daš? O, pa kako hitro bo moja. Sekiro!« je zarjul in mu jo hotel iztrgati, Rutar pa se je v naglici odmaknil in krčevito stisnil svojo Micko za toporišče. »Kaj? Ne daš gospodarjeve sekire? Sekiro, in izgini, da te več ne vidim. Ti motovilo zarobljeno!« Rutar je v odgovor še bolj stisnil toporišče, oči pa so mu stopile iz jamic. V svojih žilah je občutil mladostno moč, v prsih pa mu je vrelo. »Ne dam, Micke,« je zahropel. »Ne daš?« »Ne!« Fant je tedaj stopil korak bliže in mu hotel iztrgati sekiro, toda Rutar je zopet odstopil za en korak, vzdignil sekiro in mahnil. V zadnjem trenutku je hotel sekiro zadržati, toda bilo je prepozno. Fant se je brez besede zrušil, Rutar pa je s krvavimi očmi zastrmel v kri. »Micka!« se mu je izluščilo iz prsi, ustnici pa sta mu še vedno drhteli. Počasi je nato položil sekiro z desnice v levico, jo prijel tik pod ušesi, z rokavom desne roke pa je obrisal kri. Nato mu je zdrknil pogled na truplo, ki se je pred njegovimi nogami zvijalo v smrtnih krčih. Nekaj časa je še strmelv rano, nato pa je vzdignil Micko in se napotil v dolino. Tisti večer je Rutar prenočeval v občinskem zaporu. Bil je sam, popolnoma sam. Svoje edine tovarišice, ki ga je trideset let zvesto spremljala, ni smel vzeti s seboj. Ni mogel več nikomur potožiti svojih bolečin, zato je trpel in v duhu obujal spomine na planino. Vseh trideset let je mahoma vstalo pred njim, prešteval je polena in težke smrekove hlode, ki jih je tolikokrat spuščal po drči v dolino. Nekje v temnem kotu zapora je gledal svojo bajto; videl je, kako plapola plamen in žerjavica prasketa, zato je Rutarju postalo naenkrat toplo pri srcu in celo Micka sloni pri vratih. Zdelo se mu je, da je nekam rdeča, toda prav njegova Micka je, ki je trideset let skrbela za njegovo življenje. »Pravijo, da ne bova več j smela biti skupaj,« je govoril Rutar. »In naj go-| vore, toda midva sva skupaj živela in skupaj | bova umrla. Nocoj je nekam toplo in ni burje. Vidiš, kako suhljad gori. Eh, gospodar! Saj ne bo škode. Veliko je suhljadi in naj gori! Stari so moji udi, pa jih moram pogreti, saj sem tri-I deset let... Hm, Micka, ali čutiš, kako toplo je | v bajti? Nekam rdeča si, Micka!... Drugo jutro so našli Rutarja mrtvega. Po-j zabili so, da je v občinskem zaporu tudi mraz, če se ne zakuri, zato je pač Rutar moral zmrzniti. Lahko bi sicer še grel svoje stare kosti v bajti na planini, toda gospodarju ni bil več potreben. In gozd bi lahko zažgal in bajto. Ločiti se je mo-i ral od Micke, zato ni bilo več nikogar, ki bi hranil starca. V mrzlem božičnem jutru, ko so se drugi razveselili rojstva, je Rutar za večno zapustil svojo tovarišico. škoda bi bilo na suhljadi, če bi jo že v naprej po nepotrebnem uničeval; na i gnije v planini, da bo lažje iz črne zemlje pognalo novo življenje. Umrl je Rutar, ko je praznik rojstva zbudil deželo. Morda bo ta prr.znik, morda... Ah, ko bi mogel odpreti oči ljudem, da bi resnično združeni lahko pozdravili novorojenca, in krivica bi izginila z zemlje. Jaz ti oproščam dejanje, Rutar. Vidim te pred seboj in tvoj zbrazdani obraz, vidim tvoje izmučeno srce in preštevam žrtve, ki za praznik novega življenja umirajo. štev za razlastitev 13 danskih, italijanskih, nem ških in francoskih parnikov, ki leže v Buenos Aires\i. V celoti namerava ameriška vlada posodici, Angliji 37 danskih ladij, ki so zaprte v ameriških lukah ter okoli 100 raznih drugih trgovski^ ladij, ki pripadajo mornaricam raznih držav, ki jih je zasedla nemška vojska. Poleg tega grade v Ameriki 60 novih parnikov za Anglijo. Ladje bodo dovršene v 18-ih mesecih in jih bo imela Anglija že sredi leta 1942. na raz- Vse to povzroča v nemških uradnih krogih nejevoljo, a tudi italijanski listi, ki razpravljajo o ameriški pomoči Angliji, opozarjajo Zedinjene države, naj bi ostale izven sedanje vojne. Nemški listi posebno naglašajo, da berlinski pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko velja proti vsaki državi, ki bi skušala napasti katero izmed podpisnic. Z druge strani Amerika vztraja na pomoči. Na novo leto bo prezident Roosevelt po radiu govoril o tem vprašanju, a že 3. januarja prihodnjega leta bo kongresu (parlamentu) osebno predložil svoj tozadevni predlog. Spričo tega ni izključeno, da nam že prvi meseci prihodnjega leta utegnejo prinesti presenečenja in iznenadenja v vojnem dogajanju. Kakor marsikaj kaže, je sedanja vojna šele v prvih povojih in utegnejo imeti prav tisti, ki so že lani napovedovali dolgotrajno vojno. V AFRIKI so angleške čet izrinile Italijane iz Egipta do libijske meje in so prodrle že tudi v samo Libijo. Na več sto kilometrov dolgi fronti so Angleži zasedli vse italijanske obmejne utrdbe, poleg tega pa Solum v Libiji. Zdaj oblegajo italijansko trdnjavo Bardio, da si tako zagoto-ve pot za nadaljno prodiranje. Angleški motorizirani oddelki so zasedli tudi oazo (zelenico) Džarahub v italijanski Soma- liji. Oaza leži dobrih sto kilometrov oddaljena od obale Sredozemskega morja in je važnega strateškega pomena. Po sodbi nevtralnih opazovalcev so Angleži v Egiptu izvedli ofenzivo proti Italijanom po nemški taktiki, ki se je tudi v tem pušča vskenj svetu obnesla. Ko priznavajo angleško trenutno zmago, pripominjajo, da so si s tem Angleži v Afriki in na Sredozemlju sicer močno popravili položaj, da pa kljub temu ta zmaga ni odločilnega, ampak le čisto krajevnega pomena. Boji se bijejo z veliko srditostjo in žilavo-stjo. Italijani se krčevito branijo, da celo Angleži sami poudarjajo vojaške vrline nasprotnikovih čet v Afriki. MORNARICA SOVJETSKE ZVEZE Ljudski komisar za mornarico, admiral Kuznecov, je dejal, da je zelo zadovoljen s stanjem vojne mornarice in vzgojo sovjetskih mornarjev. Zlasti veliki uspehi so doslej doseženi v tehniki in srategiji streljanja z ladijskimi topovi. Narodi Sovjetske Rusije so sami zbrali mnogo darov v denarju in dragocenostih, s katerimi je bilo mogoče zgraditi večje število tor-pedovk. Sovjetska mornarica je zdaj med najboljšimi mornaricami na svetu. To priznavajo brez vseh ozirov prav vse države in zlasti velesile. ZDRAVSTVO V RUSIJI Predstavniku agencije TASS je sovjetski ljudski komisar za zdravstvo Micerov izjavil, da se je posebno letos po vsem ruskem imperiju izvajalo v zdravstvenem pogledu mnogo akcij. Zdaj ima Rusija za 10 odst. več bolnišnic ko lani, kar se opaža zlasti na zdravju sovjetskih narodov. Statistika bolezni kaže več kot 30 odst. manj bolezenskih slučajev ko lansko leto. Mnogo je bilo zgrajenih tudi znanstvenih institutov. V Rusiji je več kot 127.000 zdravnikov in 470 tisoč strežniškega osobja. Akcija se še nadaljuje. Kaj je zimsko spanje Cenjeno uredništvo »Kmetskega lista« mi je nadelo to nalogo, da napišem čim več člankov poučnega značaja. Takoj sem se spravil na delo in sklenil, da poskusim najprej napisati poljuden članek o zimskem spanju. Tega vprašanja sem se lotil zaradi tega, ker je ravno zdaj zima in nekatere živali že nastopajo zimsko spanje, pa tudi zato, ker sem mislil, da bo to vprašanje prav močno zanimalo našega kmečkega človeka, ki živi v stalnem in neposrednem stiku s prirodo. Priroda, priroda! Kako si zapleteno sestavljena, a vendar tako preprosta. Rastlinstvo, živalstvo, rudnine... In vse to se med seboj natančno uravnava po nepisanih zakonih biologije, fizike in kemije. Z vsem tem raziskava-njem se pečajo razne veje prirodoslovnega car-stva. Ni lepšega in večjega užitka ko biti pri-rodoslovec in skozi razne raze gledati v kamrico, kjer tke svojo skrivnostno oblačilo mati narava. V skrivnosti zimskega spanja z bistrim očesom lahko pogleda prav za prav le biolog, to je učenjak, ki se bavi s proučevanjem ustroja življenja na živih bitjih in rastlinah. Vsak naš kmetski človek bo znal našteti vsaj nekaj živali, ki zimo prespe. Takšne so n. pr. medved, jež, netopir, jazbec, svizec, polh itd. Nekatere prespe prav vso zimo do tedaj, da jih prebudi topla pomlad, druge pa se med zimskim spanjem včasih prebude in si gredo sem ter tja poiskat hrane. Vso zimo prespe n. pr. jež, svizec in polh. Vse naštete živali poiščejo pred nastopom mraza in zime drevesna dupla ali podzemeljske votline, kamor si naneso listja, suhe trave ali kaj podobnega. Naj pri tem omenim lov na polhe, ki jih polharji love najraje v pozni jeseni, ko si ta žival hodi iskat drevesnih dupel. Polharji to dobro vedo, zato nastavijo po drevesih pasti, ki sestoje iz hišice in prožnega peresa. Polh lazi po gozdu in išče po drevesnih deblih primerne dupline za prezimitev. In pri takšnem svojem pohodu naleti na past, v katero se hoče splaziti, misleč, da se bo znašel v duplu. Prav lepo popisuje življenje slovenskih polharjev v povestici »Jesenska noč med slovenskim polharji« naš nesmrtni Dolenjec Josip Jurčič. Vsak živalski prezimovalec se v duplu ali votlini, ki si jo je pripravil za svoje zimsko spanje, stisne v klopčič, zatisne oči in zaspi zimski sen. Telesna toplota se mu v precejšnji meri zmanjša, srce pa utriplje skoraj neznatno. Žival komaj da diha, potreba po hrani pa ji prestane, kajti v telesu je za dobo zimskega spanja dovolj maščobe, ki si jo je žival nabrala med letom. Sokove teh tolščevin vsrkava zdaj kri vase in ž njimi ohranja žival prav do pomladi pri življenju. Prirodoslovci so z živalmi, ki so podvržene zimskemu spanju, delali že najrazličnejše poskuse. Ker. so mislili, da je vzrok zimskemu spanju mraz, so pričeli n. pr. ježa, ki je že zapadel v zimski sen, umetnim potom segrevati, meneč, da se bo žival prebudila. Toda bili so razočarani; jež je spal še kar naprej. Znanstveniki so naredili tudi poskus, popolnoma nasproten opisanemu; hoteli so prisiliti žival, ki prespi zimo, da bi jo objelo zimsko spanje že poleti. Žival so dali v posebno večjo pripravo, da se je lahko svobodno gibala, in pričeli | vse skupaj postopoma ohlajevati. Tudi zdaj je | bil rezultat neuspešen. Kazalo ni torej ničesar drugega ko, da se prične iskati vzroke zimskega spanja drugod. Zadevo so vzeli v svoje roke biologi, ki so po daljšem raziskavanju odkrili na ježu, ki spada med takšne živali, da se mu v zimskem časi» izredno preoblikuje takozvana žleza predsapnica. Predsapjiica/je žleza, ki ima za vse vretenčarje velik pomen. Med vretenčarje spada tudi človek, žleza predsapnica, ki se nahaja ob obeh straneh sapnica, pa pri zdravem človeku urejuje človeško dihanje in krvni obtok, zajema pa tudi strupene snovi, da ne prodro v telo. Če žleza predsapnica oboli, se kaj lahko pojavi golša, ki ponajvečkrat povzroča večjfl ali manjšo duševno zaostalost. Motnje v predr sapnici povzročajo tudi ponekod precej razširjeno Basedov-ljevo bolezen, ki se kaže posebno v prekomerno nabreknjeni predsapnici. Pri tem se odraža kot bolezenski znak zelo visoka krvna toplota. Če je predsapnica (posebno pri različnih operacijah v grlu) kakorkoli okrnjena, zapažamo pri človeku, da se venomer počuti premraženega in zaspanega. Pri ježu so raziskovalci opazili, da se mu na jesen predsapnica vedno bolj krči, ko pa afi na pomlad iz zimskega spanja prebudi, se mu poveča tudi predsapnica. Poskusili sc tudi pre-zimujočemu ježu vbrizgniti v kri sok iz pred-sapnice — in so uspeli. Jež je pričel tekati po sobi, a le dotlej, dokler je deloval vbrizgani sok. Tako torej je z živalskim zimskim spanjem! Nekaj vzpobud ob vstopu v novo leto Že v drugo zimo traja vojna vihra v Evropi in vse izgleda, da bodo trajali še dalje hudi boji. Težke čase preživljamo in potrebno je, da z mirnostjo mislimo in gledamo v bodočnost. V teh časih dobiva kmečki stan zopet na svoji veljavi. Zemlja je tista snov, ki dobiva in potrjuje svojo vrednost ter dviga kmečki stan nad ostale poklice. To so dejstva, ki naj kmetovalcu stojijo pred očmi ob vstopu v novo leto in ga naj bodre, ko kuje načrte za svoje gospodarstvo. Še dosti drugih činjenic je, ki nas lahko vzpodbujajo. Poglejmo samo v kakšnem stanju je bilo kmetijstvo recimo pred 3 leti. Poljski pridelki niso imeli tako rekoč nobene cene, živina se je prodajala pod ceno. Danes stoji kmet v tem oziru dosti na boljšem. Cena vsem poljskim pridelkom je zadovoljiva. Potrebno je samo črtati maloduš-nost iz delovnega programa ter z načrtnim delom dvigniti kmetijo tako, da bo vloženo obdelovanje res rentabilno. Napredni kmetovalci so tudi v časih gospodarske krize uspešno gospodarili. Koristiti se je pač treba vseh pripomočkov, ki stoje gospodarstvu na razpolago. Z dobro obdelanih njiv, z dobrim semenom in dobrim gnojenjem dvignemo lahko pridelke za 50 do 100 odst. Eno od najvažnejših pripo-močnih sredstev v kmetijstvu so umetna gnojila. Dosti se piše dan danes po vseh strokovnih časopisih o njih. Toda čisto na mestu, saj je pravilna uporaba umetnega gnoja najboljše jamstvo za uspeh in rentabilnost. Slovenskim kmetovalcem stojijo na razpolago umetna gnojila ruške tvornice. Mešano gnojilo Nitrofoskal in dušično-apneno gnojilo apneni dušik nudita kmetovalcu vsa hraniva, ki jih gospodarske rastline rabijo. Sedaj pozimi je čas, da napravimo načrt ter še pred pomladjo pognojimo z Nitrofoskalom —Z vinograde, sa-donosnike in travnike in si na ta način zasigu-ramo dobro letino. Za spomladansko gnojenje žit, krompirja, vrtov in drugih spomladanskih sadeežv pa že v zimskih mesecih naročimo potrebna gnojila in se pobrigamo, da pride Nitrofoskal oz. apneni dušik že pri obdelovanju, to je pred setvijo v zemljo. Kmetovalci pomnite, da današnji čas zahteva od vas, da s vsemi razpoložljivimi sredstvi dvignete pridelke z vaših polj in tako pomagate pri prehrani vsega prebivalstva. j.e.fllayer, te nad loo let pro^iamo^^ ^^J^O Iz naših krajev X V šibeniku je z uhani vred odtrgal neki Fran Baraka svoji ženi ušesa. Žena je vsled tega za vedno pohabljena. Fran Baraka je bij obsojen na 3 leta in pol robije. Tudi njemu bi bilo treba potrgati ušesa! X Iz okolice Novega mesta ljudje vedno bolj tožijo o ciganski nadlogi, ki krade prav vse kar ji pride pod roke. Kmetom delajajo prav občutno škodo tudi s taborenjem po gozdovih in prebivalci Črmošnjic so bili pred nedavnim sami prisiljeni, da poženo cigane iz svojega okoliša in nekatere izmed ciganov pošteno premla-tili. Zadnji čas je že, da oblasti enkrat za vselej zatrejo cigansko golazen, ali pa da jo odpošljejo v kaka nalašč zato ustanovljena koncentracijska taborišča. X Znižana cena jedilnemu olju. Na Hrvatskem je bila cena jedilnemu olju določena na 19.58 din dočim se je za liter olja moralo plačati izven banovine Hrvatske 20.79 din. Na posebni konferenci v trgovinskem ministrstvu, je bila te dni tvorniška cena znižana na 19.58 din franco vsaka postaja. To so cene na debelo iz tovarne. Nove cene jedilnega olja v trgovini na debelo in drobno bo določil urad za nadzorstvo nad cenami. X Silovit mraz vlada po vsej državi, ki je za južno Srbijo nekaj nenavadnega. Tam le redkokdaj zapade sneg. Letos ga imajo ponekod kar tri metre na debelem in ga je zapadlo povsod več kot v Sloveniji, ki leži najbolj na severu. Dnevna toplota je znašala 9 do 20 stopinj pod ničlo. V nedeljo je mraz nekoliko popustil, vsled česar je pričel naletavati nov sneg. X V Vojvodini je ustavilo obratovanje 11 velikih mlinov zaradi pomanjkanja pšenice. Pričakuje se, da bodo ustavili obratovanje tudi drugi veliki mlini v žitorodnih krajih. X Narodna banka izkazuje s 15. dec. 13 milijard in 432 milijonov bankovcev v obtoku in obvez na pokaz 3 milijarde ter 332 mil. din. X Borske rudnike, ki so bili do zdaj v francoskih rokah, bodo prevzeli Nemci. Tozadevna pogajanja so že končana med nemškimi in francoskimi podjetniki. V Boru so največji bakreni rudniki v Evropi in iz bakrene rude pridobivajo letno več tisoč kg zlata. Naši delavci so do zdaj služili francoskemu, od zdaj pa bodo nemškemu kapitalu. X Zagrebška gospoda, ki je vajena samo rušiti, je te dni postavila peklenski stroj v poslopje »Hrvatskega dnevnika« kjer je eksplozija povzročila nekaj škode. To početje gotovih elementov se že dolgo let ponavlja. X V Žužemberku je umrl pretekli teden znani posestnik in trgovec Alojz Vehovec, ki je bil daleč naokrog čislan in spoštovan. Njegovi ugledni družini naše iskrene sožalje. X V Jurkloštru je umrl veleposestnik Alojz Šmid, dolgoleten in ugleden član Kmetijske družbe, pobornik napredne kmetske ideje in zavese,robci itd. po vsaki želji politične osamosvojitve kmetskega stanu. Bil je med prvimi pristaši kmetskega gibanja v Sloveniji in od vsega početka eden izmed najza-vednejših pristašev SKS. Naj mu bo domača gruda lahka, užaloščeni družini pa naše najgloblje sožalje. X V Beogradu so zabeležili v sredo 18. dec. lažji potres, ki pa ni napravil nobene škode. X Za vojnega atašeja v Petainovi Franciji in Španiji s sedežem v Franciji je bil imenovan generalštabni polkovnik Vladimir Gerbar, ki je bil do pred kratkim dodeljen inšpekciji državne obrambe. X 401etnico umetniškega delovanja Hinka Nučiča so proslavili .v Zagrebu v soboto 21. decembra. Nučič je Slovenec in priznan gledališki igralec in režiser. Proslave so se udeležili poleg zagrebških tudi Slovenci iz Slovenije. Pokroviteljstvo nad jubilejno proslavo je imel zagrebški župan Starčevič. X Nov proračun mesta Zagreba po predlogu bo znašal v prihodnjem letu s proračuni občinskih podjetij 396,807.845 din. Občinski proračun sam znaša 212,404.000 din ter je za 30 odst. višji od lanskega. X Letos je že drugič izbruhnil požar v predilnici v Kuli pri Somboru. Zdaj je do tal pogorelo celo skladišče, polno preje. Požar je divjal vso noč in uničil za dva milijona dinarjev preje, dočim je vsa nastala škoda seveda znatno večja. O izumih Človeštvo bi bilo še vedno na nizki stopnji kulture, če bi ne imeli nekateri ljudje v sebi toliko uma in notranje sile, da so človeštvu s svojimi iznajdbami in izumi pokazali pot v boljšo in praktičnejšo bodočnost Zato je dolžnost vsakega kulturnega človeka, da se vsaj nekoliko pouči o najrazličnejših izumih in njihovih očetih, kajti večina izumov si je kaj težko pri trla pot do svoje uveljavitve, skoraj vsi izumitelji pa so naleteli pri soljudeh na nerazumevanje, če ne celo kar na odkrito zasra-movanje. Ceh Jožef Ressel, ki je dalje časa živel tudi v naših krajih, je bil izumitelj ladijskega vijaka, ko pa je hotel v Trstu poskusiti svoj vijak, mu je to tržaška policija strogo prepovedala. Tako Ressel ni smel pluti s svojo ladjico na vijak, danes pa je njegov izum pri vsaki ladji prva stvar. Slično je berlinska policija prepovedala poskušno vožnjo prvega predhodnika traktorja, brez katerega si danes umnega poljedelstva še misliti ne moremo. Kar poglejmo širna ruska polja, ki jih prepreza traktor za traktorjem, ozrimo se pa tudi na raz-sežne plantaže po vsem svetu, na katerih bi vse delo namah zastalo, če bi odtegnili delovanje traktorjev. Traktor je tisti izum, ki je tako visoko dvignil gospodarsko stanje povojne Rusije. Izumitelj šivalnega stroja Elija Howe, bi nam, če bi še živel, prav mnogo povedal, kakšno žalostno pot je naredil njegov prvi šivalni stroj do tistega časa, ko se je uveljavil. Sam Howe ni imel na razpolago potrebnih sredstev, ki jih je rabil za izdelovanje svojega šivalnega stroja. Zato je bil prisiljen, da je svoj izum leta 1847. za beraško vsoto prodal nekemu angleškemu podjetniku, kateri ga je osleparil na tako nesramen način, da je izumitelj Howe komaj toliko premogel kolikor je znašala cena za vožnjo iz Anglije nazaj v Ameriko, kjer je bil Howe doma. Howejev šivalni stroj je kasneje izboljšal amerikanski žid Izak Singer ter si tako na umazan način prisvojil lastnino Howeje-vega duha. Pozneje so Howejevi prijatelji kar na vso moč delovali na to, da je sodišče izum šivalnega stroja priznalo Howeju. Tako je bil Siiiger obsojen, da mora plačati Howeju za vsak prodan stroj po 5 dolarjev. S tem je bil Elija Howe hitro rešen bede in se je lahko osamosvojil ter pričel v svoji tvornici izdelovati šivalne stroje. Zelo važna iznajdba, ki varuje človeštvo pred uničevalnostjo strele, je strelovod, ki ga je izumil Amerikanec Benjamin Franklin, rojen v Zedinjenih državah blizu Bostona, torej tistega ameriškega mesta, v katerem je živel tudi drug izumitelj, namreč že omenjeni Elija Howe. Seveda je Franklin živel pred Howejem skoro sto let, saj je bil rojen že leta 1706. Leta 1753. je iznašel svoj znameniti strelovod. Sprva se je učil Franklin tiskarske obrti, baviti pa se je pričel tudi z različnimi električnimi poskusi, čijih rezultat je bil strelovod. Benjamin Franklin je bil tudi drugače genialen človek in še dandanes najdeš skoro v vsaki šolski čitanki ali kakem koledarju kakšen Franklinov modrostni izrek. Predvsem je Franklin dobro poznal žensko notranjost, dočim je alkohol skrajno sovražil. Tragično in obenem smešno dejstvo v zvezi z različnimi izumi je, da so se izumom upirali poleg raznih drugih tudi mnogi znanstveniki. Najboljši primer k tej trditvi nam podaja slučaj izumitelja fotografije Louisa Daguerreja (umrl 1789 v Nomardiji), ki ga je neki kritik v nemškem listu »Leipziger Anzeiger« krepko napadel, češ da je njegov izum fotografiranja bogokletno dejanje, ki vpije po pravični sodbi prav do vrh neba, kajti kaj naj pomeni, »da je neki Francoz Daguerre iz Pariza pogruntal takšno zrcalo, ki na njem ostane za vedno slika.« Pripomnim naj tudi, da so Daguerrejevem izumu uprli tudi mnogi fiziki, ki pa so morali kaj hitro osramočeni utihniti. Iz izumitelja mehaničnega tkalskega stroja Josepha Jacquesa Jacquarda se je norčeval celo Napoleon, pomagal pa mu je kancelar Carnot, ki je dal Jacquarda poklicati v Pariz pred Napoleona. Ob tej priliki je Carnot zabrusil Jacquardu v obraz: »Torej ti si tisti tič, ki poskuša napraviti nekaj, kar ne more niti sam Bog?! Le kako misliš nit zavozljati in jo potem spet napeti?« Gozdarski uradnik Karel Drais, ki se je rodil v Nemčiji leta 1784., je bil prvi na svetu, ki je skonstruiral bicikel, kateri pa takrat še ni imel pedalov, ampak se je moral vozač z nogami odganjati od tal. Ta prvi bicikel se imenuje po svojem izumitelju drezina. Draisu so se vsi smejali in ga smatrali za blazneža, ne vem pa kaj bi rekli prav isti norčevalci dandanes, ko si modernega človeka brez kolesa niti predstavljati ne moremo. Prvikrat se je Karel Drais vozil s svojo drezino okrog leta 1817. Ker smo že pri vozilih, nas bo zanimalo tudi, kako si je utrl pot med svet prvi avtomobil, ki sta ga zgradila Nemca Daimler in Benz leta 1885. v nemškem mestu Hannoveru. Deset let preden se je po hannoverskih ulicah pričel pojavljati prvi avtomobil, je tamošnji profesor tehniške visoke šole Wilhelm Lann-hardt govoril svoji mslušateljem: »Gospodje, nikar se ne pečajte z mislijo, da bi skonstruirali takšen stroj, ki bi vas brez živalske vprege vozil po cestah!« In Launhardt je bil eden naj-priznanejših strokovnjakov za gradnjo železnic in cest... Le kako bi si mogli sedaj brez avtomobilskega prometa predstavljati moderno mesto? d)e£fHcAt v&a&ega Haioctt^a, ki je obenem pokretaš kmetske misli je, da ob Novem letu poravna zanesljivo svojo naročnino ter pridobi listu vsaj enega novega naročnika. Iz iiifine ' • H Rumunijo je pa res bog zapustil! Stalne tegobe in nezgode. Zdaj je v neki petrolejski cevi v Ploestiju(I) prišlo do velikega požara. Nastala eksplozija je uničila železniško progo, tako da bodo promet na tej progi obnovili šele čez teden dni. Sumimo, da večina rumunskega naroda ni zadovoljna s sedanjim režimom in ustrojem države, kajti toliko nepretrganih in ponavljajočih se nezgod si ne moremo drugače tolmačiti kot s sabotažo ... • M Ameriško poslaništvo v Havani, glavnem mestu vedno revolucijskega otoka Kube je vsemu svetu sporočilo, da je bila v pisarni pomorskega atašeja izvršena tatvina. Kubanski narodni poslanec Nogeira je v zvezi s to tatvino izjavil, da imajo ukradeni vojaški dokumenti zelo verjetno veliko vojaško vrednost. Tatvina teh listin zna poplnoma preosnovati vojaško politiko Združenih držav. ■ Ob stoletnici prenosa posmrtnih ostankov francoskega cesarja Napoleona I. so prenesli po Hitlerjevem nalogu v zasedeni Pariz posmrtne ostanke Napoleonovega sina vojvode Reichstad-skega, ki ga je Napoleon ob njegovem rojstvu naimenoval za »rimskega kralja«. Ob priliki prenosa so fci'e izvršene marsikake ceremonije. Krsto je v imenu Francozov od Nemcev prevzel admiral Darlan. Napoleonovega sina so položili v Invalidski dom, kjer počivajo zemeljski ostanki njegovega velikega očeta. ■ O, ti nesrečna dežela Rumunija! Zasleduje te nesreča za nesrečo. —■ Zdaj prihajajo vesti, da je v rumunskem premogovniku Lu-pena prišlo do plinske eksplozije, pri kateri je bilo zasutih 300 delavcev, ki so delali 200 m globoko. Doslej so našli le 22 rudarskih trupel. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ca-inc?-. Srečno in zadovoljno novo leto želi q IVAN MEDVEDB SODARSTVO □ □ Tncen pod Šmarno goro □ SREČNO NOVO LETO svojim cenjenim gostom želi ANTON KR1ŽNAR GOSTILNIČAR IN TRGOVEC Stražišoe pri Kranju SCEUiLCoonni: JOSIP BERGMAN trgovina s črevami in parna topil lica loja LJUBLJANA, Poljanska cesta 85-87 Srečno in veselo novo leto želi IOS. EBERLE LJUBLJANA, Tyrševa 2 (hotel ,.SIon") Telefonska štev. 81-49 BRILJANTE, zlatnino, srebrnino, ure in druge umetnine kupite najceneje v moji trgovini SREČNO NOVO LETO svojim odjemalcem, gostom '" in poslovnim prijateljem želi JANKO HODNIK gostilničar in mesar SREDNJA VAS V BOH. Srečno in veselo novo leto 1941 i e I i LEKARNA dr. G. Piccoli Ljubljana, nasproti .Nebotičnika' □ Ivan in Frančiška Javornik □ mesar in prekajevalec LJUBLJANA, Domobranska cesta 7 - Šolski drevoied Podruin ce: Dolenjska pod Rakovnikom, Wolfova ui. 12, telefon 27-03 Mikloiiteva cesta 17, telefon 31-57, Cesta 29. ok obra (prej Rimska) želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo letol npnnnanDannnnnnnnnnnnoDannnonaDnoa SREČNO NOVO LETO svotim cenjenim gostom želi Anton Tonejc Kavarna »Europa« LJUBLJANA ddodocoB Veletrgovina s papirjem M. Tičar9 Ljubljana Selenburgova ulica 5t. 1 in sv. petra cesta št. 26 priporoča vse pEsarniike In tehnične potrebščine Kadar potrebujete GONILNE JERMENE. ŽAGE ali MLINSKE POTREBŠČINE obiščite tvrdko Fr. Brcar, Ljubliana Kolodvorska ulica 35 Leopold Bučar KOSTANJEVICA □ □ □ Vsem cenj. gostom želi srečno in veselo NOVO LETO 1941 RESTAVRACIJA IN VELEMES ARI J A Franc Stamič LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA SREČNO NOVO LETO svojim cenj. gostom in poslovnim prijateljem želi Franc Trupej Šmarje — Sevnica SREČNO NOVO LETO svojim odjemalcem in poslovnim prijateljevi Želi Albin Šifrer !! trgovina z orožjem, strelivom in ribarskimi potrebščinami LJUBLJANA Gosposvetska o. 12 Vsem našim cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter ]toi želimo «>bi>o sreče v NOVEM LETU V bodoče ee najtopleje priporočamo Jos. Zalta & Co. LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO svojim gostom in poslovnim prijateljem želi Osvald Pengov trgovec in gostilničar LJUBLJANA, Karlovška. cesta 19. SREČNO NOVO LETO ŽELI svojim cenjenim odjemalcem Ivan Rozina trgovina barv in v to stroko spadajočih predmetov LJUBLJANA, T y r š e v a cesta 14 SREČNO NOVO LETO 1941 ŽELI svojim cenjenim gostom in odjemalcem Ivan Pečnikar trgovina z vinom in gostilna SV. JAKOB OB SAVI KNJIGOVEZNICA KARTONAŽNA IN GALANTERIJSKA DELAVNICA Matija Šifrer LJUBLJANA, Vegova ulica 6 — Tel. 33-72 Se priporoča s solidno in ceneno vezavo Velika zaloga reklamnih koledarjev SREČNO IN VESELO NOVO LETO svojim odjemalcem, gostom in stanovskim tovarišem želi Globočnik Anton gostilničar in trgovec Z G. OTOK PRI RADOVLJICI Sejmi 29. decembra: Mirna peč, Rakek; 31. decembra: Kočevje, Zagorje ob Savi, Ormož, Maribor, Dolnja Lendava; 1. januarja: Trbovlje; 2. januarja: Črnomelj, Mokronog, Ribnica, St. Vid pri Stični, Radohova vas, Sv. Jurij pri Celju — okolica, Turnišče; 3. januarja: Dolnji Logatec, Maribor; 4. januarja: Domžale, Brežice, Celje, Trbovlje. Križevci okr. M. S. „K.metskl list" izhaja vsako sredo. Naročnina zna-5a letno JO din, pollet. 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vpra-Saniem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredniitvo in uprava je v L|ubijani v Kolodvorski ul. Jt. 7. Telefon inter. it. 32-59. Račun pri poStni hranilnic 5tev. 14.194. Zaloga za Ljubljano in okolico MnMii da se toči Laško pivo gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem v vseh večjih gostinskih obratih Telef. it. zaloge: 36-20.32-31,23-08 PROSPEKTE KATALOGE PLAKATE TISKOVINE Tiskarna izvršuje tiskovine, časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarje, srečke knjige 1.1, d. Enobarvni in večbarvni tisk, pisma, razglednice, slike, osmrtnice, ovitke, jedilne liste, cenike, vizitke, računske zaključke, poročna naznanila, vabila. NARODNA TISKARNA TELEFONI OD 3122 DO 312S LUTZ peči RUPENA IVO - Ljubljana VII. SREČNO NOVO LETO želi lekarna Mr. METOD RAUCH KRANJ, MESTNI TRG 3ci!xo3DDDaaDDDaaoaacr!nnnaDannnannnaDDoconcoDcnnDnDna vffeečtto Mjovo. toJto. svojim cen|enlm odjemalcem želi Hrehorič Franjo manufakturna veletrgovina LJUBLJANA, Tyrševa c. 82 aDDaDmacmanooanaDmmaaaaDaacaDDaonDannDDeoanaoaDnS □□□□□□□aaaDaDaaDDDnDaDaaaanaDnnaaDnnDponnnnnrii BRZOPARILNIKE BAKRENE KOTLE za žganjekuho, pralnice, kuhanje hrane, kotle*za šolske kuhinje ŠIRNE KOTLE Teško aluminij posodo za gostilne in zavode i. t. d. izdeluje tvrdka: Josip Otorepec izdelovanje vseh vrst kotlov in aparatov LJUBLJANA - Za Gradom 9 - Teleion 42-84 Obenem želim vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto nos ust Srečno !n uspehov polno Novo lelo želi tvrdka ; Ji&niide*, - V.ekovieJk i trgovina z železnino, vsako-vrsfnimi stroji in orodjem i I II 0 I I D II 3 Prtporota se viem svojim cenjenim L I II II I | II II U odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost ^WBIJIIIIJilHlllinillH(IH1llliIIIIIHIIIIIIIIfillJ1lllllf0lllflllSllllfllllIllllllllIIIII(IIIJMI11lllllllilINHII ni(IlllfllFMIIItlllflllITIillflllilllitifl1lf>l|fHHIHIliillII i Srečno in veselo novo leto 1941 S želi vsem odjemalcem in prijateljem a Ignac lome ■11111*1 I*loravie niiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiii! ! IGN. ŽARGI, Ljubljana SV. PETRA CESTA 11 priporoča veliko zalogo konfekcije In perila po priznano nizkih cenah Čekovni račun št. 10.310 * Telefon št. 20-69 Zahtevajte pri Vašem trgovcu fllttŠ Čiij I Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju Ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne J T. maja 1935 1. S. br. 14.004 Na prodaj pri: Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mamcriaaanDamcnDaoDc ■ i*Si lekarna A. CSTAR IJ"l,liana poleg glavne pošte B 13 C3 0 □ □ □ □ 13 □ 13 0 SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1941 želi svojim cenjenim gostom 3 ti 3 Franc Hočevar gostilničar »PRI FIGOVCU« Ljubljana DHaHHaElElBElSHBEElElElBaHESBElBIilt 0 13 3 3 Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem VIKTOR MEDEN ŽGANJA ENA LJUBLJANA ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuDnna 88: 88 Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in gostom IVAN GRAD GOSTILNA IN VELETRGOVINA Z VINOM BERIČEVO Material lastnik MIRKO VOVK trgovina s stavbnim materialom Ljubljana, TavCarjeva c. 36 želi svojim cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO Nudi gradbeni material, ksilolitni tlak, keramične ploščice i. t. d. Kmetska hranilnica in posojilnica V Šf. Vidu nad Ljubljano Vošči vsem svojim poslovnim prijateljem srečno Novo leto vptečfto Kom žeto J. Blasnika nasl. UNIVERZITETNA TISKARNA, LITOGRA-FIJA IN KARTONAŽA D. D. LJUBLJANA mestna hranilnica ljubljanska ie največji slovenski pupilarnovarni denarni zavocl Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe-!^ Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska B a TELEFON INTERURBAN 25-06 DRUŽBA Z. O. Z. saecMOAi v L i u b I i a n i. Kolodvorska ulica i I. 7 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. su perfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo, glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac«, Kari ovac, za vse zidne in strešne opeke. 53234848532348530101010200000102010001000023010100004823012301485323010000024802010002000102023202535301000100482302235323530001534823 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani zadruga z neomejenim jamstvom NOVE VLOGE vsak čas razpoložljive obrestuje po 4% vloge na odpoved po 5% Daje kratkoročna posojila, otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle najugodnejše Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! j| SREČNO IN VESELO NOVO LETO Jf1 m ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM 3 ;ym3 JbiiT^"* (Kari Prelog | ■ Ljubljana, Židovska in Tyrševa 22 m p Navzlic podražitvi usnja H proizvajamo in prodajamo ČEVLJE m v priznani prvo vrstni H kakovosti po ugodnih cenah TRIUMF - Miklošičeva cesia 12 nasproti hotela »Uniona" Srečno novo leto i svojim zadrušnim kliientom in poslovnim prijateljem želi Zveza slovenskih zadrug J*e6u> J/om teto. svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi ] Jf£ai*a tKgovtka cUuž&a «.. o. <&., £ju&ijana, C. 33 ! TRIGLAV-Z. OLUP INDUSTRIJA PERILA IN OBLEK Prodaja svoje prvovrstne izdelke na drobno in debelo. Obleke in perilo se izvršuje tudi po naročilu odnosno se sprejme blago v izdelavo, ki se izvrši po najnovejših krojih in že priznano po najnižjih cenah. LJUBLJANA - Pod Trančo št. 1 medic - Zanki m j TOVARNA OLJA, LAKOV IN BARV D. Z. O. Z. ■ HJubliana § TELEFON 20-64 TELEFON 20-46 PODRUŽNICE V MARIBORU IN NOVEM SADU TOVARNE V LJUBLJANI, MEDVODAH IN DOMŽALAH Inseriraite v Kmetske m listu! fin iffgv nn ms m. I! Vsem svojim zavarovancem, prijateljem in sotrudnikom želi v NOVEM LETU mnogo sreče in zadovoljstva „DRAVA" ki je prava zavarovalnica malega človeka Maribor, Sodna ulica štev. 1, — v lastni palači.