Listek.
38i
nego samo 164 gld. — Pri dogodku dne" 26. I. se je v načrtu pozabilo pristaviti, da je treba oddajo naročene omare zabeležiti tudi v naročilno knjigo. — Dne" 31. I. »Od S. Gregorčiča, trgovca z železnino, prejel sem v teku januarja različno železnino. Račun znaša 38*50 gld., katerega bodem poravnal koncem marca«. Namesto tega zneska se je vknjižilo v dnevniški knjigi 28 50 gld., v glavni knjigi pa 2J'$q gld. — Velika hiba je na str. 146. Gotovine izkazuje namreč inventar na 144. str. 3i5'6o gld., v blagajniško knjigo pa je prepisanih 366'50 gld.; bržkone je g. pisatelj v naglici pogledal v inventuro na drugo vrsto, kjer se je res pri aktivnem imeuji za opravo in orodje računjalo 366'50 gld. Zato seveda tudi dobiček koncem meseca ni izračunjan prav. — Pri sklepni inventuri se je takisto pripetila neprijetna pomota, zakaj pri dolgovih je zaračunjana vsota gld. 38-50 (ne 28^50, kakor vidimo ondu) H. Štancerju, kateri niti nima računa v glavni knjigi, dočim se mora zaračunjati S.  Gregorčiču.  —
Jezik v knjigi je dosti dober, dasi bi bilo po nekod želeti točnejšega izražanja, zlasti glede" na učence, katerim je namenjena. Po zunanji obliki je »Obrtno knjigovodstvo« lično in Hribarjevi tiskarni vsekakor na čast. G. dr. Romih je s svojim delom ustregel čutni potrebi naših obrtnikov in obrtnih učnih zavodov, in zato je res upati dobrega uspeha, ako se popravijo oni nedostatki, katerih se nam je zdelo potrebno omeniti.
A.  Funlek.
Osnovni nauki iz fizike in kemije za ljudske in meščanske šole. V treh oddelkih. Na podlagi učnih načrtov za osmorazredne ljudske šole na Kranjskem od dne 25. septembra 1886. 1. spisal Andrej Senekovič, c. k. gimn. ravnatelj. I. del. V berilo je vtisnenih 52 slik. Cena vezani knjigi 60 kr. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg. 1892. — O tej lepi šolski knjigi nam je spisal g. prof. M. Cilenšek natančnejšo oceno, katero pa smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemenitba Teharjanov. Spisal po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar, Drugi popravljeni in predelani natis. V Celji 1892. Izdal, tiskal in založil D. Hribar. 150. str. Cena 40 kr., po pošti 10 kr. več. — Prav je, da se je priredila nova izdaja Kočevarjeve povesti, katere že nikjer ni bilo dobiti v knjigotrštvu, in takisto je prav, da se je iztrebila ona neužitna zmes šta-jersko-hrvaškega narečja, v katerem je izšla leta 1859. prva izdaja. Toda v »popravljenem in predelanem« natisku bi bilo vsekakor treba nekoliko več pile, zakaj slovniških in sti-listiških hib je tudi v novi izdaji več nego dov61j. — Zunanja oblika knjigi je lična in ukusna.
Narodna biblioteka. Prejeli smo 39. in 40. zvezek »Narodne biblioteke«, katero izdaja g. Krajec v Novem Mestu. V 39. zvezku je priobčena povest »Solnce in senca«, preprostemu ljudstvu v poduk in zabavo spisal J. Bedenek, v 40. zvezku pa »Svit o-slav«, povest za slovensko ljudstvo, spisal Vonomir Križan. — Vsebina prve povesti je ta-le: Potegunovega Janeza zaprd, ker je baje pri fantovskem poboji zabodel Gostovega Pavleta. Prisodijo mu petletno ječo, v kateri pa od žalosti umre. Po njega smrti šele se zve", da je nekdo drug zaklal onega Pavleta. Dočim je Janez zaprt, shajajo se v vasi vaščani na različne pomenke, kjer zlasti besedujejo Drobnjavov Tomaž, Frjanov Janez, nekov gostač, stari Lokar in malinarica Glavarica. Ti ljudje so strahovito modri in učeni; iz večine govore o prikazih na nebu, kako je na meseci, zakaj ondu ni ljudij in živalij, koliko Šmarnih gor bi bilo treba postaviti drugo na drugo, da bi naposled sezale do meseca i. t. d.; Drobnjavov Tomaž razklada svojim poslušalcem, ki ga seve"da vsi prav dobro umejo, kdaj je mesec v prizemnosti, kdaj v odzemnosti, pripoveduje o njega izpreminih in Bog ve" o čem še —¦ iz kratka: časih se ti res zdi, kakor bi bil hotel gosp. pisatelj   spisati   nekakšno — zvezdoslovje,   čegar  nauki pa se kaj   čudno   slišijo iz
382
Listek.
preprostih kmetskih ust! Zakaj je povesti naslov baš »Solnee in senca«, zveš šele iz zadnjega stavka: »Tako je življenje v naši vasi na solnčni in senčni strani.« Mi nismo zapazili ni te ni druge. — Kaj je vsebina Križano ve povesti, to je težko povedati. Čudovito drzno postavlja in prestavlja pisatelj svoje medle osebe prav kakor možice in piinice kje v marijonetskem gledališči za otroke, in ko prebereš knjigo sam ne ve"š, kaj si bral; drugič brati se ti pa izvestno ne poljubi. — Glede' na to, kar smo omenili, zadnjih dveh zvezkov  »Narodne biblioteke«  pač ne moremo posebno hvaliti.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko imajo v drugem svojem letniku nastopno vsebino : Zgodovinski pobirki iz loškega okraja, spisal dr. Fr. Kos. — Drob-tiuice iz furlanskih arhivov, nabral Anton Koblar. — K zgodovini novomeški v 18. veku, spisal Jos. Apih. — Kopitar in Ranke, spisal Anton Kaspret. — Pasijonske igre na Kranjskem, spisal Anton Koblar. —Sv. Križ vipavski, spisal S. Rutar. — Mali zapiski: Odkod pride ime Voklo (Hiilben)? Spisal A. Koblar. O zidanju crngrobske cerkve, spisal A. Koblar. Kraški podložniki rožaškega samostana leta ro6o., spisal M. Sila. Donesek slovenski slovstveni zgodovini 18. veka, spisal J. V. — Nemške »Mitthei-lungen« so kakor lani razdeljene v zgodovinski in prirodoznanski del ter prinašajo mimo društvenih stvarij te-le razprave: Krain und das Kiistenlaud zu Beginne des osterreichischen Erbfolgekrieges. Von yulius Wallner. — Der Grabstein der Herzogin Viridis in Sittich. Von K. Čmologar. — Zur Schiffahrt auf der Laibach. Von Simon Rutar. — Wirtschaftliche Verhaltnisse und Hausorduung der Karthause Freudenthal im Jahre 1659. Von Jtdius IVallner. — V dodatku ; Glossarienfragmente des stadti-schen Archivs zu Laibach. Von Josef Som. ¦— V prirodoznanskem delu završuje prof. W. Voss svojo razpravo »Mvcologia Carniolica«, prof. Ferdinand Seidl pa nadaljuje razpravo »Das Klima von Krain.« — O vseh treh knjigah priobčimo še obširnejše poročilo.
Zbirka narodnih pripovedek za mladino. Spisal J. P. Planinski. — Nedavno sta izšla pri J. Giontiniji v Ljubljani dva lična zvezka, ki podajata vsega skupaj 28 pripovedek za mladino. Vsak zvezek ima na zavitku barvano podobo. Pripovedke se bero gladko in lepo, vsebina je otrokom primerna.  Cena zvezku 20 kr.
»Bibliographische Uebersicht iiber die slavische  Philologie.«   Dr. Fr.  Pa-
strnek, privatni docent slovanske iilologije na dunajskem vseučilišči, spisal je pod tem naslovom obsežno knjigo, v kateri podaja točen pregled del, razprav in doneskov o slovanski filologiji od leta 1876. do leta 1890./91. G. dr. K. Strekelj nam je za prihodnjo številko spisal nadrobnejše poročilo  o  tej   važni   knjigi.
Obči zbor »Pisateljskega podpornega društva« je bil dne" 19. m. m. Tajnik prof. S. Rutar je poročal o društvenem delovanji leta 1891. in omenil, da je društvo v minulem letu zlasti marljivo nabiralo darove za Prešernov spomenik. (Dotični izkazi so se priobčevali v našem listu). — Odbor se je razgovarjal o novi izdaji Prešernovih poezij, ker je prejel mnogo pozivov, sosebno od darovateljev za spomenik, naj bi se priredila dostojna izdaja; ker pa izidejo Prešernove poezije po izvestji prof. Levca še letos pri Bambergu v Ljubljani, zato se odbor ni dalje bavil s tem vprašanjem. — Društvo je odkrilo dne" 12. julija spominsko pločo dr. Janezu Bleivveisu, udeležilo se tudi Potočnikove slavuosti v Šent Vidu nad Ljubljano; h Gajevi slavnosti v Krapini pa se je moral, žal, poslati samd telegram. — V minulem letu sta se podpirala dva slovenska pisatelja. — Umrli so: Radivoj Poznik, dr. Fr. Gross, Jakop Luk man in Ivan Zeleznikar, ki sicer ni bil društvenik, vender pa kot pisatelj zaslužuje, da mu ohranimo  časten spomin.   —  Zbor zakliče pokojnikom   »Večnaja pamjat!«