GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE žrfr Chieago, I1U pondeljek, 10. Januarja (Jan. 10), 1927. ******* tm WpBlM —wU provklad far bi aesllsn UM. MitOAL »IT. »ataorUod m Jim 14. 1S1S. TO—YEAR XX. Hubocrlpliua STKV.—NUMBER 7 > zagrozil z vojno! Uradatàki la upvavnUM prootorli 1MT 8. Lawndmla Am Off Ira of l*ublloatl«ai *«67 South Uwntfala Ara. TwUphono. Rockwtiil 4W04 Predsednik je izkopal iz arhiva grozilno noto iz leta 1878 in jo ponovno naslovil na mehiško ljudstvo s pripombo, da bo čuval z orožjem ameriško privatno lastnino petroleja v Mehiki. Mehika ne sme občevati z vstaši v Nikaragvi. Borah je odprto nastopil proti Cooiid-gu. Glas ostre kritike iz Francije. "Kristus in petrolej!" Washington, D. C., 9. jan. — .riza v Nikaragvi ae je pooatri-I Sacasove vatalke čete so [epet pometle z Diazovimi vojaškimi grupami in začele oblega ti Managuo. Glavno mesto je Iže odrezano od treh strani. Ako Sacasa udari na glavno mesto predno dobi Diaz potrebno orožje in strelivo iz Združenih držav, bo Diszova usoda zapečate-|na. Washington, D. C., 9. jan. — [Predsednik Coolidge je včeraj [nuletel na oster Odpor v kongresu glede svoje intervencije i v Nikaragvi. V poslanski zbornici je George Hudlesfon, demokrat iz Alabame, predlagal da se morajo ameriške čete takoj umakniti iz Nikaragve in embargo na ameriški bojni material se ima upostaviti. Hud-leston je dejal, Če pride do voj-|ne v Centralni Ameriki, da morata Coolidge in Kellogg prva na fronto. V senatu je senator Heflin, tudi demokrat iz Alabame, obtožil ameriške oljne magnate, da pehajo Združene države v vojno z Mehiko, slu je govoril tudi senator Wheeler. Nlkaragviški uzurpator Diaz je popolnoma premagan od liberalnih vstašev. Izgubil je vse postojanke, edino glavno mesto Managua. V katerem je okrog 200 ameriških pomorščakov, mu je še ostalo. Tam je zdaj oblegan. Washington, D. C., 8. jan. — Predsednik Coolidge je včeraj izjavil po svojem oficijelnem glasniku v Beli hiši, da bodo Združene države z vso silo ščitile življenja in lastnino Američanov v vseh krajih sveta. To clja za Kitajsko, Nikaragvo in Mehiko. Predsednik se je nato omejil na situacijo v Mehiki in Cen-, tralni Ameriki. Citiral je svarilno noto, kstero je predsednik Hayes leta 1878 poalsl mehiški Hadi. V dotični noti ao bile sle-Jcče besede, o katerih je dejal Coolidge, da veljajo še danes: 'Ako ne morete vi s#mi zaščititi imeri&kih življenj in lastnine, >omo mi to storili. Nas ne briga, tako se to stori, toda storjeno nora biti." Coolidge je nato rekel, da vls- BORAH PROTI IMPERIJALI STIČNI POLITIKI. Waahington, D. C., 8. jan. — Med predsednikom Coolidgem in vena tor jem Borahom je prišlo do odprtega preloma glede poli tike v Nikaragvi. Borah, ki je predsednik senatnega odseka za zunanje stvari, je v petek kon-feriral s Coolidgem, nato^a je izjavil sledeče: "V oktobru 1924 so bile v Nikaragvi povsem legalne volitve. Kandidata Soloranzo in Sacasa 3ta dobila 48,000 glasov, Chamorro je pa dobil okrog 28,000. Kmalu po tistem sta Diaz in general Chamorro začela vstajo in 3ta priailila Soloranza, da je od ložil predaedništvo. Po uatavi bi moral slediti Sacasa kot pred-lednik. Toda Chamorro in Diaz sta pognala Sacaso iz dežele in Chamorro se je dal izvoliti za predsednika v zbornici. Naša vlada, ki ni hotela priznati Cha-•norra, je takoj priznala Diaza, lasi je bil izvoljen na isti nelegalni način. Medtem se je Sacasa vrnil domov in zahteval je jvojo predsedniško pravico, ki V istem ami- m«-gre, kajti on je edini, ki je bil izvoljen od ljudstva kakor ioloča ustava Nikaragve. Ameriška vlada je priznala človeka, ki je prvi začel vstsjo proti u-stavni vladi. Diaz je predsednik Nikaragve s pomočjo ameriškega orožja; uzurpator je, in mi ga ščitimo z bajoneti. Kar se pa tiče naše pogodbe z Nikaragvo, smo jo izsilili z orožjem. Leta 1911 smo poslali v Nikaragvo vojake, ki so ubili 150 Nikara-gvičanov in postavili pisarja a-meriike korporacije za predsednika republike." NOVA ZMAGA VSTAfiEV. Managua, Nikaragva, 8. jan. — Dvesto dobro oboroženih liberalcev je včeraj okupiralo Nandaine. Diazova posadka je zbežala v Granado, kakih dvajset milj južnovzhodno od Mana-gue. ' Puerto Cabezas. Nikaragva, 8. jan. — Dr. Juan B. Sacaaa, pred-aednik liberalne vlade v Nikaragvi, *je danes dejal, da njegova stranka ae ve poda, razen če jo priaili večja inozemaka sila. Ameriška intervencija je abaolutno brez vzroka in velika krivica za ljudatvo Nikaragve. Liberalna strsnks ae bojuje za Aaiwttko azljatako brodovja u KHaj*Mi Mornarični tajnik Wilbur je od redil, da vae bojne ladje na Ft lipinih od plovejo (v kitajeke vode. Angieii in Američan bele v San gaj. Waahington, D. C., 8. jan. — Mornarični tajnik Wilbur je vče raj pooblastil podadmirala C. S William sa, poveljnika ameriške flote v azijatakih vodah, da odpošlje toliko bojnih ladij v kitajske vode kolikor jih potrebuje Williama je takoj odrinil s svojo zastavno ladjo "Pittsburgh" iz Manile v Sangaj. San gaj, 8. jan. — Brez malega vse angleške in ameriške družine so izpraznile Hankov in odšle v spremstvu britskih boj nih ladij v ¿angaj. Angleška ko. lonlja v Hahkovu je popolnoma mrtva. Vaa trgovina počiva Generalna stavka v mestu še traja. V občinski hiši angleške kolonije se je nastanil osrednj odbor generalne kitajske delav ske unije v Hankovu. Francoski kolonisti so zelo a-larmirani. Boje ae, da je zda, njihova kolonija na vrsti okupa cije. Kitajski revolucijonarji i Sangaj u proslavljajo odhod An gležev z izjavami: To je komaj začetek. Vsi inozemski imperija, listi morajo zapustiti našo zem-IJo. Na Kitajskem mors biti Kitajec gospodar. File "BalaviavkasfraJa" uspel Nameravajo podati (Um v pro* pagando. avrh« po dei.ll. la Združenih drtaVne bo "nikdar | uveljavljen je ustavnih pravic, kar je čisto notrsnjs zadeva. A-meriški interesi niso v nevernosti in njegovs vlsda nima namena zavreči pogodbe z Zdurženimi državami. V PARIZU OBSOJAJO AME- rizryila "konfiskatoričnega" pe-Lrolejskega zakona v Mehiki in »o skrbela, da Američani ne iz-rube svoje lastnine v Mehiki, ki je bila poatavno pridobljena. / Glede Nikaragve je Cooldige lejal, da je ameriška administracija priznala vlado predaed-nika Diaza in da priznanje ni 'prazna gesta." Združene drža-e ixxipro priznanje z dejanji in Ihxío pomagale Diazu z vsemi •mistvi. da skruši rebelno gibale liberalcev pod vodstvom dr. iacaae. Admiral Latimer, ki »oveljuje ameriškemu bojnemu irodovju v nikaragviških vodah, ie prejel navodila, da lahko pod-zame vaako akcijo, ki ae mu zdi jolrebna. proti vatašem. Državni tajnik Kellogg je ne-iaj minut kaaneje dejal, da Me-uka mora pretrgali vae stike s ' .••Immi liberalci v Nikaragvi. RlfiKI IMPER1JALIZEM. Pariz. 8. jan. — Skoro vai pariški listi od "L'Action Francai-aeM na akrajni desnici do "II'-Humanite" na skrajni levici danes ljuto obsojajo ameriško politiko v Nikaragvi. Vai listi na-zivajo to politiko "ameriški im-perijalizem." "Quotidien," glaailo radikal-cev, piše med drugim: "Ameriška imperijaliatična politika v Nikaragvi in Mehiki je zapiaala na avojo zaetavo gealo; Za Kri-atuee in petrolej!" Drugi list sarkastično vprašuje, kje je ameriški princip "aa-moodločevanja malih narodov." MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLE. ALI STE NAROČENI NANJ? Washington. D. C. — Film, ki noai ime "Delavčeva nagrada" je bil predvajan že v 591 mestih n trgih v preteklem letu, kakor e dejal tajnik Manning od U-nion Label Tredes departmenta, ki je priključen Ameriški delavski federaciji. Manning je vprašal ekseku-tivni odbor, naj ae mu da dovoljenje, da pošlje U film Še po drugih meatih. Poleg tega pa zahteva imeti na razpolago še več drugih filmov, ki bodo vršili delavako izobrazbo in propagando. Radi tega, pravi Manning, smo opravičeni zahtevati več podobnih filmov, ki bodo v korist delsvcem. Turške čete elrle širajk bro-darjev. Carigrad, 8. jan. — Okrog 5000 brodarjev v carigradaki lu-ki je zastavkalo. Sledil je konflikt a policijo, nakar je naatopi. lo vojaštvo in razbilo etavko. Sto atavkarjev je bilo aretiranih. FšNiiiiMtl federacija oNi KdNogga Ostro obsodbo je izrekla proti državnemu tajniku Paname-rlška delavska federacija, ker se vmešava v razmere aoverenih narodov. tujih Waahtngton, D. C. — Uradno izjavo je podala 'Panameriška delavska federacija glede sedanje nikaragvaške situacije z ozi. rom na državni department. Izjava ae glaai: v "Panameriška delavska federacija je trdno prepričana, da je državni tajnik napravil veliko napako in zmoto ko je priznal vlado nazadnjaškega elementa v Nikaragvi pod vod* stvom Adolfo Diaza." Vsa stremljenja Panameriške delavske federacije in njenih voditeljev, kakor tudi Ameriške delavske federacije, ki ji je priključena, so bila, da se prizns in da vso pomoč liberslni struji v Nikaragvi. To smer je podpiral tudi pokojni Gompers, ki je bil predsednik AmoriŠke delavske federacije. Sedanji predsednik federacije Green je tudi šel na roke, tako mehiškim atremljenjem kakor nikaragvi-škim. Poročilo Panameriške delavske federacije dalje pravi, da je Kelloggovo priznanje Diaza ^povzročilo sovraštvo napram moralnemu prestilu ameriških demokratičnih institucij po vsem svetu, zato ker tako priznanje je bilo nepotrebno», nepošteno in neprijazno ljudstvu Nikaragve in Amerike. Pansmertlka delavska fede- 3ija sili ameriško vlado, naj oj odpokliče avoje čete ter naj takoj endorslra ustavni Sa-caaov režim. Tozadevno komu nikacijo je federacija naalovila na Cooildga In državnega tajni ka. Tako je Panameriška delavska federacija rsvnsla, kakor naglaša poročilo, ker verjame, ds je to v interesu miru in boljšega umevanja razmer na zapadni hemisferi, za protekci-jo ljudskih pravic, in je v so-glaaju a aontimentom delavskega gibanja obeh ameriških kontinentov. KELLOGG MORA PRE! SENATNI ODSEK Borah, predsednik komiteja za tujesemake odnošaje, je odločil uro In dan, kdaj naj as zglael pri njem drftavnl tajnik, ki je na avojo roko poelal vojno brodovje v nikaragvi-ško vodovje. Slavka krojaških if lava* v Waakagaaa Družba se pritožuje, da policija preslabo ščiti alavkokase. in grecl, da zapre tovarno. neple- federacija proti Waahington. — Ženska federacija klubov je doznala, da je sedaj v defiii Je 1A milijonov nepismenih oseb in urgira, naj ae do leta 1980 odpravi to grdo pego ameriškega ljudatva. "Ameriški imperijaJizem leta 1927 je bolj nevaren kot je Wl nemški I m perijalizem I. 1914," piše "irHumanlte." Ijm&on. 8. jan. — Londonski "Speetator" komentira dogodke v Nikaragvi z besedami, da A-merika gradi nov imperij, ki ae ima raztegniti čer. Srednjo in Južno Ameriko. Waukegan. III. — (Izvirno po. ročilo.) — St*a*» krojaških de-avcev in delavk pri Granert and Rothschild tvrdki se ugodno razvija za aUvkarje. Ustniki tovarne se hudujejo nad mestnimi oblastmi, češ, ds policija premalo varuje stavkokate pred "nsdležnimi stavkovnimi strs-žami." Zadnje dni sta bils sretiraria dva atavkokaza, ki.sta Imela Izzvati pretep. Uradniki tvrdke so takoj zagnali velik hrup in za-pretili, da zapro tovarno docela in da se celo odsele iz mesta. A-rotiranca sta Frank Adama in njegova žena Gizel*. Prvi Je no-ail pri aebi 18 palcev dolgo železno cev, žena ka pa je imela kos koničastega železa unije pravijo, da sU ta dva že znana profesljonalna atavkoka- iWashington, D. C. — Ko je aenatni komitej za tujesemake odnošaje za zaprem! durmi t-as-motrivsl o "sngeljčkih", ki imajo opraviti z jiikaragviško sedanjo aituacijo in ki mrzijo Mehiko, ae je končno po več urnem diakuziranju odloČil, da pozove predse na zagovor državnega tajnika Kellogga, da pojasni nečedna početja od strani Ameriki v latinskih republikah. Borah, ki je predsednik omenjenega senatnega komiteja, ima nalogo odločiti čas in dan, kdaj naj pride Kellogg pred ta senatni odsek na odgovor. Polog tega pa je Borah dejal, da ne moro toga takoj atoritl, dokler ae ne Izravna turška pogodba, ki Jo ima odaok pred seboj. Medtem pa je Coolidgeva administracija poslala večje število vojaštva in brodovja v Ni-karagvo. Podobno se je za-vršilo leta 1912, ko je ameriška vlada pomagala nazadnjaškemu Diazu na preatol predsednlštva proti volji ljudstva. Sedaj so smeriške čete okupirale Managuo. Državni department se sedsj izgovarja, da je bil priailjan podvzuti korakf okupacije glav. nega meata v Nikaragvi, ker so ga za to vprašali britaki In italijanski poalanikl, češ, da so njihovi podaniki tam v nevar nosti in dš je ameriški poslanik zahteval tako postopanje. Sedaj pa pričakujo senatni odsek tujezemskih odnošajev, kaj bo neki Kellogg Izjavil ko stopi pred njegs. Odkar je Kel. loggov pomagač Olda dal v Jav nost neresničnega poročila, da skušs Mehika postaviti v latin ak Ameriki bolševlško federa cijo, je ostal državni department pri ameriškemu ljudstvu osumljen, ds ne favna pošteno. Toda kljub vsem vprašanjem In prizadevanjem senatorjev in kongresnlkov, naj državni tajnik pojasni, kaj ima opraviti v Mehiki In Nikaragvi, pa on trdovratno molči In pošilja ameriške čete v Nikaragvi. Svarila prod ragi- straoijskt predlogi Ze sope t ho ae pojavili pred kon greaom elementi, ki bi radi šl kanlrnl! tujezemce. Chieago. — Več delavskih voditeljev je mnenja, da bodo v sedanjem kongresnem zasedanju poskusili, predno ae meaeca marca zaključi, uallitl registracijsko predlogo, ki določa, da bi se vai tujesemci morali registrirati, odtiskati prste in pri oblasteh vloftiti svoja fotografije. Radi tega delavaka federacija meata Chieago še aedaj kliče vae tujezemce, naj bodo oprezni ter naj podvzamejo vse korake, da se nazadnjakom prepreči uriniti tako poniževalno predlogo zveznem senatu. Predsednik u-nijs maŠin!stoy pravi: Cikaški- delavci morajo nagla-siti avoj protest v toliki meri, da ae ne bodo sponaorji predlogo upali prinesti Jo pred kongres. Sicer so prav nič sedaj ne sliši o tej predlogi, ker jo skušajo na hitro brez vaakoga hrupa pori niti skozi kongres predno se ta zaključi. Znana Aswok>va prodloga In druge podobne, ako fprejete, bi poatavile vsakega tujezemca na miloat vladnih uradnikov. Ameriška delavaka federacija Je tudi izrazila svoje mnenje o tej pred logi in jo je kondomnlrala. Isto morajo storiti vse delavake organizacije, bile sestavljene Iz državljanov ali ne. Predloga Ims grd In nesrsmen pomen, ker hoče privezstl tujezemce na vrv, da se ne bodo smoli več svobodno sukati. 77 Hstrlh v piara! Velika nesreča v Montrealu, Kanada. Montreal. Que., 9. Jan. — 77 oseb, največ otrok, Je bilo no coj zmečkanih v tukajšnjem kinogledališču Laurier Palan tekom panike, ki Je naatala, k« se J^e pojavil ogenj. Ljudje m> kot divji planili k vhodom In po-gazili ženske In otroke. Strelna tragedija je bila končana v desetih minutah. 17 vataSev ubitih v Mehiki. Mexico City. 8. Jan. — Zvez m* čete nt» včeraj razbile tolp') Odborniki^ kWikaltto-ltafKiil*kih rogovi k-žev pri Cerro Callejon«au in ubile 17 mož. Ir. Duranga poročajo, j da je bilo tam aretiranih 50 ka Ukalno čeaopisje še nekako j teHSklh duhovnov, ki ao bujeka pošteno poroča o štrajku, razen * "a upor. malih Izjem. Situacije atevkar- —-— jev je doalej dobra. Stavkoka v.Tnrkl grade železnice, zov je vedno marg Sta v kar ji ae | Haag, Holandlja, S. Jan. — ne dajo oplaSili z raznimi "sto- Turška vlada je aklenStiTpogiod rijsmt" in grožnjami. Policija. \*> % Belgijci in Švedi se zgradi ki hoče pokazati avojo nevtral- tev nove železnice v centralni in noat, je aretirale (udi več aUv- «apadni Anatoliji. Zgrajenih bc karjev, ki pa ao bili takoj izpu- 250 milj proge, ki bo stala 200 4ol. Pogodba je stopila v veljavo sedmega januarja In bo veljala do 1. maja leta 1928. Zaviral, mlad fani, usmrčen. Wllkes-Barro, — Devetnajat-letnl mladenič, Michael Mikitka, |e bil zmlet do amrti pri tukajšnji IsniJe instalirajo nove stroje In sploh vse drug« potrebna moderne naprave. To bi, kar ae kaj lahko razum«, jsmiagalo tuli Industrijam kakor tudi delavcem. Snega pa J* tud1 Se precej velik faktor, kjer o*tanejo delavci po vea dan v slabem zraku. Mod«rn<» sanitarne ' naprav« Je treba izvesti povsod., Pekovski pikri I kaznovani. New York, — Devet članov pekovake unije lokala 87 je bito kaznovanih, kar je sodnik po krivem potrdil, da ao piketirali pri neunijskih pekarijah. Skupna kazen znaSa $750, In od d«e«t do trideeet dni zapora za vsske-gs. UNIJE AVTO-MOBiLNIH DELAVCEV SE NI Kampanja, da ae organizira avtomobilske delavce. Je za več meneče v odložena iz juria-dlkčnlh razlogov. Waahington, D. C. — Na svo-ji letni konvoncljl je Ameriška delavska federacija protakloga oktobra v Detroitu sklenila, da bo v najkrajšem čaeu pričela or, ganizirati vae avtomobilske delavce. To delo bi se bilo moralo pričeti te takoj po konvenciji, SodaJ smo pa ž|* v sredini prvega meaeca v novem letu, pa šo nič nI storjenega. Vsekakor pa je prišlo poročilo Is zanesljivih krogov federacije, da se s organiziranjem delavcev v avtomobilski Induatrijl ne bo še pričelo radi jurisdikčnih vprašanj. Na avojem letnem zasedanju v Detroitu je federacija vprašala, naj kovinarska In leana unija da postavne pravice, da še to delavce organizira takoj, Novembra meseca je imela eksokutiva svojo mesečno sejo v Washing-tonu, na kateri je aklenila, da mora najprej ekaekutivni odbor vprašati mednarodne unije, da dovole organizirati avtomobilsko delavce pod juriadlkcijo njih u-nij, To se bo menda atorilo na Januarski seji v St. Petersbur-gu, Florida. Potom bo pa vselo še par meaecev predno bodo ekaekutivni odbori tozadevnih u-nij zaključili, dali ae da avtomobilskim delavcem dovoljenje organizirati ae |m»I njih okriljem. Stvar ae-vleče ase prepo-čaal, T6 pa Jo skoro neizogibno, ker v avtomobilski industriji so za|K>s)enl danes delavci, ki pripadajo raznovrstnim strokam. Glavno pa Ju, da bodo ysl avto delavci organizirani v eni uniji, Vae kaše, da no Im do aprilove aeje eksekutlve Ameriške delavske federacije prsv nič storjena, ga v tem iioglodu. Do tedaj pa Je u|wtl, da t>odo vai potrobnl koraki storjeni, da bo federacija lahko (sjatavno pričela z delom: organizirati avtomobilaka delavc«. Kajti glavni cilj mora biti, organizirati celokupno prizadeto delavatvo In ne po grupah njih strok. Le na ta način bodo ti delavci lahko uspešno nastopali. Bad tarer v UM Trldenet delavskih voditeljev v nevarnosti eksekucljs. Izgon Poljakov. Berlin, 8. jan. — Tukajšnja Rote Fshne" doznavs, da nama. rava katoliAko-faiistovrka vlada |s>stavlti tridoset komunističnih voditeljev prod vojno sodišče, kar značl smrtno obsodbo. Na tisoč« lltvanskih delavcev je Interniranih. , i Obenem je prišla vest iz Var-Aave, da je litvenaka vlada dala limiti ISO Poljakov i/. Kovna. Poljaka vlada Je |mm1sIs svsrilno noto. Poljaki llnčall dva tatova. Varšava. S, Jso. — Poljski tanda» )l ao amtlrali 2H oseb, ki ao obložene linčanjs. OMož-ntl, aami km«tje, so ujeli dva konj-ftfra lattva ntÜLü^L "" ^skurili velik ogd'iij in sežgsli tatova ns živem. Ograkl falsiflkalorjl bodo |khmI-leščsnll - liuni>Ofí*»ov po dogovore. K o k u i »i so no vrolmjo. Lma TJ—a—«■■ "'l|TT rnmtmammmoBiMmms.^msz' « SLIKE IZ S pota. Moon Run, Pa. — Na novega leta dan sem se udeležil igre _____ _____"Hrbtenice", ki jo je priredi- SdNeno drtovo (iiven Chicsfo) $5.00 no x»|j0 druAtvo |t> gg S. N. P. J. Ude-1 ~ ^^ bila tako obilna, dal pol loto in $L26 ae trimsesM; Chlcs*o fai Cicero I«-M no loto, fS.25 is pol tota. 11.56 m tri mesece. in is inoienutvo $8.00. - No »lov sa vso. ksr isis stik s listón: -PROSVETA" 2S57-&S So. tswndslo Avoano. Cfclc—e. Hllnoto. ENLIGHTENMENT prosti od vsakdanjega dela. Sejo imamo v nedeljo po prvem pondeljku v mesecu. Za gospodinjski odsek — Mary Bruce. Veat iz Bentleyvilla. f Bentleyvlile, Pa. h- Sporočati moram, kaj se je zgodilo na novega leta dan ob desetih zvečer. Začel se je mal prepir med nekim unijašem in med stavko-kazi. Na* "boršes" je pokli- valcu in se podvreči njegovim terim daje kovinar v plavžu ob-zahtevam. Tako so nastali ori-|liko žgočemu kosu železa, jentelski haremski in zamorski «THE Or ga o "t «hi Klovne National Benefit Society Owned by «he Slovene National Benefit Sorlety AdvoTtiiing retos on agreement. | skoraj ni bilo zadosti prostora. Kar se tiče igre, je bila ena izmed najlepših in izmed naj-1___ pomembnejših za rudarje inI ^ ^""¿lefonu kompanijske za našo organizacijo S. N. P. J-pretepeče; ni oziral na naše-Igra se je vršila pod nadzor- p0^saiMf ki ga imamo. Pri-stvom Bud. Gorjupa, katen je pretepači in "bor- bil tudi učitelj, za kar mu lahko v T__i | čestitamo in smo mu lahko hvaležni vsi člani S. N. P. J._ Na jrosr MEMBER of THE FEDERATED PRESS' šes" z njimi. Ta je prvi šel v iU^ton: Un^Stoto.J-opt "f^*0"* 1600 ^IdTugem meTtu mE[me^fin ; rhlen™ is.60, snd toro countrios|g.qoj>er yosr. * izvrstno kot Anie Skvar- 2a ^ || - — —— 12tVM^Cr in JeHca <>^trelili. Zena e ^ * V.L HL /L- mu «ntti I radi rane in mož je isto na vrst . Kadar bom vse natančo vedel, bom popisal, kako dela prezi-dent Lewis z nami. — Poročevalec. t . Um askeš.ia Mds) Stari gospodje majejo z ra-duhovščina grmi s priž In ako bi delo ne bilo ničesar Glaaujmo "da"! Neki humorist ima z 0zi na položaj v Nikaragvi sle pameten nasvet: Kongres naj proda bojijo to truatu bankirjev, saj drugi itak nihče ne potrebuje, m kirji bodo vsaj sami trpeli stJ ške. Bankirji potem lahko ™ „ ^ , boljšajo b rodov je. Na vsaki bo ina- * . kor pa oni, ki ao brez dela. Da ni ia« v oklopsju n. pr. (Doe. II, ISM) poleg valags Imen. ns «melero poni.nl! ds vs. IM Um dnevom potokls nsroéaku. Poaevtte Jo pievotosno, ds so vb si no oatsvl list. . ,. ZOPET BOMO SLIftAU ISTI JOK IN STOK. Leta 1911 je illinojska legislatura sprejela posUvo jup. Isto tako ao bili moški prvovrstni igralci, za kar njim ioramo čestitati in ae jim zahvaliti. Med moškimi so bili Močnik Fr., Nagode A., Cdk John, Dolenc Joe, Dolenc Fr., Kavčič Louis, Razpotnik Joe, | Joger Val. in Pintar John. Posebno dobro se je obnesel bos <— . , , J T * 1 J ,1 „ Tllinni« Hi»lflti le Pintar William. Med prve igral- meni, duhovščina grmi s priz- ki je določala, da smejo delavke v državi IllinojH delati lei*^ ^ mrs. Skvarča in nlc, karikaturisti pa tratijo deset ur dnevno ali sedemdeset ur v tednu v IndustrljsK n k Kotnik*, ter za nimi vse svinčnike — samo da bi ožigo- podjetjih. Plačani pisači so V kapitalističnih dnevnikih U^e ln m0ike. Nobene izjeme sali novi ženski svet. Tekom LJol/oii «rtv» ^fi Ha hodo delavke oomrle irladu, ker pa ne smem delati na splošnem, tisočletij se je mož privadil pretakali »^ze češ, da bodo oeiavne pomne v» , f- prvovrstna. Ro- temu, da je iena le njegova so- bodo manj delale in manj zaslužile. Vrh tega je pa bilo ^y\mnih nagelbi I brez samostojnega veliko stoka in joka v kapitalističnih listih, da bodo to-1 ht želite PHrediti igro mišljenja. Ce žena ubere svojo vamarii bankrotirali, če se uvede za delavke samo deset "Hrbtenico", vam prav toplo pot, se mu zdi, da je to nezdrav priporočam iste igralce iz Moon pojav. Sociologi in antropologi ur dela na dan. , .jRuna, ker vem, da boste zado- bi lahko navedli mnogo dejstev, Ko so tovarnarji opazili, da s solzanu in stokanjem i y{ % njimi y ygeh I kl opravičujejo to mišljenje. ničesar ne opravijo in da so bili zakonodaje! vseeno Uko Brfttu Moleku pa vga ^ ln Ce se poglobimo v mrak dav- trdosrčni, da so uvedli postavni desetumi delavnik, so «i hvala za njegov trud, ki se je nih stoletij, najdemo pri vseh toriju in"¿eío v literaturi fc «ff jem v trgovini, bolnici, v laboratoriju in celo v literaturi ter na. . sodišču. Ta njena osamosvojitev | ^ pomen j a konec nekdanje mimi krije. • o ♦ Normalen potek. v V Franciji prihaja nova via na krixa. V Franciji bi bila! slabše. Ce je potrebno stavka, | za, če ne bi bilo nobene krize, ali ako dela, se pa trudi delati • o o Prvič po dolgih tisočletjih ae|d°»>f°- ^»jS on W^too čud. treba poraja ¿nska samostojnost in * ^J* povzroča, da mislijo ženske polko in etiko ter da mu ni trebi svoje ter se ne brigajo več toli- biti elab delavec, če hoče ko za moške predsodke, ker niso | dober socialist, več gmotno tako odvisne od njih. Ce pogledamo sedanjo modo vidimo, da vstreza večinoma le ženski zahtevi po udob- biti Zakaj amo tako neumni, da atajramo? Stari Soje, ki se že dolgo nič oglasil, je spet eno potuht Pravi, da razne obletnice desetletnice, petnajstletnic dvajsetletnice, petindvajsetle . «j_(..niče itd. — obhajamo zato, Amerikanizacija Nemčije/ | O | vemo> koliko 6mo gtarj_ Dr • 00 nosti, ne pa okusu moških. Dol-! volitvi kraljice mode smo poio- gaČ€ he bi ved€li> ga, do tal segajoča obleka je čali. Doživeli pa so te dnrv1 svoje čase odgovarjala moške- Berlinu še drugo novost: re-mu umevanju lepote, vne pa žen- kordno reševanje križanjk. ski potrebi ali ženski skrom- Amerika je seveda tudi v t^m Dobre vesti se množe. Jugoslavija se poželjivo ozn nosti. pogledu naprednejša. Tam se na Moskvo. Zdaj bodo tudi bolj. Celo filozof ^chopenhauer za- rešujejo križanke ob padanju ševiki dobri. Belgradski vel hteva v svoji "Metafiziki ljubez- z letala. Berlin se zadovoljuje z njaki bodo vaekakor pojasi „. sodila, da pro^i dežurni dežnik- pr^ -t^ ^ ven. Sodišče ni ugodilo zahtevi tovarnarjev in postava l^jj in članice g N p j da nokožcih eksogamijo, to je rume-obi- se je izkazala v teku let kot blagoslov za delavke, kajti to- bi se še v bodoče ob priliki kaj čaj, ko si je poiskal prvotnj člo-varnarjem je bila postavljena zakonita meja, koliko ur takega umislil. ^ fantT ite na dan ali v tednu smejo izkoriščati delavke v svojih ^L^^ jetjih. I ker vam nUo prej dopuščale I »tare slovanske kronike. Zdaj je pred ilinojsko legislaturo zakon, ki določa delaV8ke razmere> ^^ ^ Onumfljo je z ^^J^j^ osem ur dela za delavke. Za to zakonsko predlogo so se tudi še danes ne dopuščajo, ^ hrbtu j° °d" potegnile ženske organizacije. 2ene kot gospodinje prkv pričelo kupova- dobro razumejo, da imajo tovarnarji in drugi razni pod-LlanA da vam ¿agtlta ker ^ nje žemBksogamija pa je zapu-jetniki največ dobička od ženskega in otroškega dela. rite 2a nafto veliko orgsnizacljo ^ f^^ Cestah Ako otroci hodijo v tovarne na delo mesto v šolo, vedo | S. N. P. J. (Vse 0 neveolj mehke in nimajo tistega odpora proti izko- ^^P^veto^ namreč imeli navado, da so riščanju, ki se pojavi v moških. Ce delavke delajo, «o sUre ženske tudi slabejše plačane kot moški; pri stroju, ki avtoma- no obratuje z nezavednimi de.|m,aUt ženftkt pa tično izdeluje produkte, pa opravi delavka ravno toliko lavci pod odprto delavnico. __ .............. dela, kot delavec. Kolikor več delavk dela v indttltriji, J^«kV^d^ S k! TJ^^t toliko manj dela je za delavce v industriji. I -- I nJa' ki p° nsjvečkrat m niti ra- To so vzroki še poleg drugih, ki so vplivali na ženske organizacije, da so se potrudile, da pride pred ilinojsko legislaturo zakonska predloga, ki določa, da ženske delajo |Btopnik t ro8Vt>l<> v industriji samo osem ur na dan ali osem in itiridbaet ur v tednu. ___________ Tovarnarji, razni podjetniki in bankirji seveda ne I nekoliko proatora v Prosveti, bodo držali križem svojih rok. Poslali bodo svoje depu- saj Uko malo kdaj nsdlegujem tacije v Springfield, da pritisnejo na zakonodajce da naj ^iloT^em. tS* me glasujejo proti zakonski predlogi. Pojavili se bodo par- pa Mntmaf je kaj i2 lamentarni zakulisniki, ki bodo delali na vse kriplje, da Waukegana ali North Chicaga predloga za osemurni delavnik doživi poraz v legislatuii. kar je pa malokdaj; največkrat Gospodujoči razred prav dobro razume da ne moM ^ ^.«¡--g za trajno zavleči socialne zakondaje v Ameriki. Amp$k praVilo k pisanju. Tukajšnji vsako zAvlačanje socialnih zakonov pomeni za lastujoči gospodinjski odsek S. N. D. se razred prof it. Ta razred računi z vsakim letom, z vsa- pripravlja prirediti veselico, do- kim mesecem, z vsakim tednom, da celo z vsakim daeiiJ ala£) v so^to kadar gre za omejitev profita. Njegova taktika je za- EVeier dne januarja v spod-vlačevanje, ker z zavlačevanjem koristi sebi. njih prostorih S. N. D. Ker so Proti zavlačevanju socialnih zakonskih predlog pa res bolj slabi čaal za delavci . . ... j« a • • 1 * . JTi ««u-la1 »i omislili času pri- morajo nastopiti delavci, kadar se zavlačevanje pokale. I no ^^ ^ najrevnejftc In sicer morajo delavci ob takih prilikah nastopiti odloč- imamo tudi nagrade pripravljeno in tako glasno, da jih sakonodajci slišijo. To lahko ne. Pridite val vaakdanje oble-.store na shodih s sprejemanjem in odpošiljanjem re^kl- ^^Jgjg^ cij zakonodajcem. Najbolj glasno in odločno pa nasto- priporočam, da ae gotovo udele-pijo, če glasujejo za delavsko stranko, ki je v državi lili- žite, ker *e nas bo več. toliko nois socialistična. Ako bi delavci pri zadnjih volitvah j boljše. Postreženi boste oddali dvakrat ali pa trikrat toliko gU^v a. «^^ ^^^ _ ne kandidate, kot so jih oddali, bi zakonodajci ne poslu- npotUnjski odsek S. N. D. Zato šali deputacij in parlamentarnih zakulisnlkov, ki zasto-'vabimo vse prijatelje in prij pajo interese lastujočega razreda, ampak sprejeli bi kar več go- teljice našega odaeka In S. N. konako predlogo, ki določa (««.murni delavnik za delavke,^ ne glefk* na to, kaj poreče lastujoči razred. . Vsak glas, ki ga oddajo delavci za svoje kandidate, je glasem opomin, da delavci prihajajo k spoznanju, da se jim gode krivice in da zategadlej zahtevajo pravico. bo najboljša godba, da bo tudi sa pk*saželne i>rv*krl>h«Mio. Dolžnost naa tudi veže, da ae zahvalimo vnem našim doaeda-njim prijateljem in prijatelji Kaj stori leginlatura s predlogo za uvedbo osemurne- cam. kateri ao nam v minulem zumela jezika svojega moža. Otroci so bili edina vez, ki je spajala zmagovalca in sužnjo. Mož je bil vešč bojevanja in lova. Vsa hiša je slonela na žen skih rameih in žena je bila pri-morana iskati vegetarijansko hrano, n. pr. jedilne koreninice ali zrna, če se je lov slabo obnašal. Tudi prva obleka in prvo u-metno obdelovanje zemlje je bilo žensko delo. Gršks mitologija nam je ohra nila izročila o Cereri, ženi, ki je naučila jamskega moža celo obdelovati zemljo. Kljub temu, da je imela žena v starih časih v nekem oziru prednosti pred moškim, pa jo vendarle izgubila svojo samostojnost. Kultur« je napredovala, a vse, kar se je do-gajslo okrog ženake, se je raz vljalo le v smeri, ki je bila všeč možu, njenemu , gospodarju Njekov okus je celo določal njeno obleko. Tukaj je deloval zna ni zoološki zakon minikrije, po katerem Ima drugo bitje bfrvo ki odgovarja okolici. Tako n. pr sličl nedolžna žuželka osi, s ka tero nima nič sknpnega. S slič nostjo brani svoje življenj«-Prav tako mimikrijo je kazala ženska napram moškemu. Tako je moški moral končno uganiti da se skriva pod mimikrijo ošebnost ženske, ki izvira še starih časov ekaogamije, t. dobe. v kateri je bila žena tujka možu po. jeziku, navadah in tudi bogovih, katere je čaatila. NoAtrtni ns rodni pregovori, duhoviti in neumni, globoki in plitvi, nešni in surovi pričajo, da je žensks za moškega nera zumljlvo bitje. Tako koreni ljudem, da so se boljševiki boljšali. i Rezervirano! Ns tem mosta bo objsvljena dobrs vest čez lest mesecev. — 1 j l__ O o o Tako, tako je! Iz Willarda, Wis. Dragi n državniki, švicaraki I Zarkomet! Bobenček piše, da bivoli, ve e-1 Detroitu nihče ne čita Prosvete spretna in brez ik". Tudi ostrigla se je kakor | moški. Vprašanje o novem razmerju sekund! Po 39 minutah se ji med obema spoloma je torej tudi drugi, po 53 tretji, po 61 vlikega sociološkega pomena, trti. Ker pa je prvi v naglici Zakaj končno se bo le moralo ptistil eno samo črko, je bil nj rtjsanem polju", pustite na mir kar je delavčevega! — Sin Mike. ^ 0 0 0 najti neko ravnotežje med obe- gov uspeh zaman in komisija je ma samostojnima nasprotniko- proglasila hotelirja Rossa pa I ma, od katerih misli danes le prvega nemškega križankarja. vsak nase. To pa pomeni, da Hip-hip-hurra! Pošteno jih je nabrissl! ' Robert A. Millikan, znani meriŠki učenjak, ki je enkn bomo sčasoma doživeli popolno- Da se Nemčija amerikanizira, HfLc?rkvam. pr8t' zdaj *aJ ma nove razmere, v katerih se dokazuje tudi sledeči dogodek: roke in noge na svo- bodo izpremenili zakoni, pa tudi Pred berlinsko spoTtno palačo 8tra"; je P°vedal pnm morala. Proeokovanj podrobno- drenj in gneča. 20,000 ljudi se 0 vert-sti vsega kar (šele pride je tež- rine v velikansko dvorano. Neka Rekel je, da otrok, ki je ti ko, toda splošen pomen tega tovarna Čistilne kreme za čev- leta etar, trdno veruje v boži problema je izven dvoma in iz- lje je razpisala velike nagrade nega Miklavža, ki nosi daril ven diskusije. |za uganko: "Koliko čevljev lah- Ko je star sedem let, spozna, ko oanažiš z eno samo škatljico | je Miklavž laž. naše kreme?" Danes se vrši pre- ga delavnika zp delavke, je težko povedati naprej. Atf- ,#tu pripomogli k Uko dobremu msrslkakšna opazka sedanjih pak resnicá je to, če bodo vse delavske strokovne, gospo- utffhu* £ D' pr*" «l^ov na podlagi rezultatov, " r cejšnjo finančno pomoč. llw ---1,1-------- darske In politične organizacije storile svojo dolžnost in ^ '^'Ve^^^kleta, dalplnikega SkiT^todl nij-zahtevale v resolucijah, da legislatura sprejme zakonsko pristopite v naš odaek. ^e nas brž privlekel v svojo jamo ž«n-predlogo za uvedbo osemurnega delavnika za delavke, da toliko več koristnega sko bitje tujega rodu. zakdhodajci ne pojdejo kar meninlč in tebinič mimo teh 4>torlmo M f- D W * i ,. / enarat na meeec Iti na sejo je r*golucli' J v sabavo. Vaake se pa tudi o- Pri nekaterih narodih se je potrudila ten n k s pod vplivom mimikrije prilagoditi se V. V. Krejči: Veselje nad delom I Gotovo nisem ibil edini, kateri si je pravil, da vendar ni mogoče, da bi delo pod gotovi mi pogoji ne nudilo za delavca veselja. Pod gotovimi pogoji: to znači, ako ne traja predolgo, ako ne izčrpava vsega njegovega časa in moči, ako mu nudi vaaj malo priložnoeti za samostojno izdelavo, ako lahko izrablja pri njem svojo spretnost in svoj okus, ali sko se vrši na zdravem zraku. Ni mogoče, ds bi delo ne veselilo vrtnsrja, ds bi nsnj ne hodil rad mizarski delavec, ki napravlja lepo pohištvo, ali da bi čevljarski pomočnik ne imel veselja nad lepimi, svetlimi, elegantnimi Čevlji, ki jih je pravkar Izgotovil. Hujše je seveda delavcem v tovarnah ln sploh vsem onim, k so priklenjeni k preveč mehs ničnemu, enolikemu aH zdravju preveč škodljivemu delu. Pa tudi v tem delu, tako sem sodil vedno, je mogoče najti gotove morslne momente, ki vzdržujejo delavca vsaj v takem stanju da premaga pri tem vsakda-njem robotanju mrfnjo tu 00 por. kateri mu vzbuja misel, ds se muči ob nezadostni mosdi zato, da drug človek bogati Zdrsv človek nsjde v gotoveir dnevnem času veselje v vsskerr delu. ki razigrava njegove ml šlce in ude, ali pri katerem s< more pobahati a svojo telesno silo; ta občutek ugodnosti ne manjka niti pri delu radarja, ki dolbe globoko pod zemljo v čr ne stene premogovni) rovov, niti pri udarcih kladiva, a ka Ko je star ti deset let, poetane sam Miki« izkušnja ob svitu reflektorjev, s I svojemu triletnemu sinu. Ve strokovnjaškimi nagovori in bučanjem popularnega jazz- j banda Ette. Torej senzacija nad senzacijo, fcivljenski eliksir Ber-, linčanov! . . Pred vhodom v dvorana še besni naval tisočerih radovednežev. Policija je napravila kordon in ti revčki ne' morejo videti, kako se v eni uri z eno samo škatljico kreme, da očistiti 142 čevljev. Da, NemČi-| iz mladih let se vrne! Bully! Vera se vrne. Mo ki je star trideset let, verji me, da je on Miklavž! M» je že čez trideset. Vsi oni p ki vsak dan molijo k Miklavi še niso sedem! o o o Uboga Mehika. Nadškof Flores je rekel, daj ia se amerikanizira. S kurioz- danes samo 7000 nimi rekorcM in pompozno reklamo. ' Najstarejši spis na svetu je menda babilonska tablica, ki se nahaja v muzeju pennsylvanske univerze. Tablica datira iz leta Mehiki, preveč! • Samo? duhovnov Sedemtia 0 0 0 Konteat sa kratke prispevke 8. V knjigi "Adami pred Adi 2350 pr. Kr„ torej je stara 4276 mom" sem bral, da je let. Najdena je bila v razvalinah človek izumrl menda že pn pradavnega babilonskega mesta 12,000 leti. To bo pomota. % Umma in vsebuje v klinopisnih Hkor je meni znano, se jami '»amenjih račun nekega mesar-1 človek še danes nahajs v *k« |a, ki je prodal tri jagnjeta v laritvene svrhe. V istem muzeju se nahaja še veliko število irugih babilonskih tablic s kli-| ^ d nopisi, ki so stare po 4000 let. ' . . i J Tablice so iz gline in posušene . .... vJ skih jamah (premogovniki — Starec iz Kanaasa. 9. gline in posušene na solncu. toda starost jih je tako atrdila, da so trde kot kamen. neumen, če mieli, da ga U Krt vzame po smrti v nebesa. — * seph Cebular. v / ____JLT.B-j MneaoUnl izpremeni šoieki Rim. 8. jan. — Fašiatovska Italija dobi nov šolski sistem. Stari sistem, ki temotji na prin CeAkl general poalvs Frai»u konj. Končno sta Izpila kupno še liter vina, ki ga je pla-al neznanec s tisočdinarskim •ankovcem. Gostilničarju in njegovi rod-ini se je zdel bankovec takoj umljiv. Ker pa je tujec trdil, je to bankovec novejše izdaje je vrh tega Gaber pripomnil, a je tudi on dobil v zadnjem dva Uftft tUfetfVC* tk tsm-ie, je goetilničar končno zame-ijal izročeni mu bankovec. Na > neznanec zapustil gostilno, f«-š da se bavi z utihotapljenjem *"nj v Avstrijo da mora pre-rzetl še isto noč od nekih fen->v v Ondravcih konje. Kmalu isto je zapustil gostilno tudi palM-r. Kakor je orožništvo u* otovilg, je bil neznanec Alojz is Rucmanec pri Sv. To-»stn. dober znanec Vinka Ge- obisku, še predno sta šla v Ska-farjevo gostilno in pri katerem je tudi ta večer prenočil. Drugi dan, dne 27. novembra, okrog 7. zjutraj ae je neznanec zopet vrnil v Skafarjevo gostilno, si naročil zajutrk in pri plačilu prosil gostilničarja, naj mu vrne tisočak, Češ da Beda j, ko je kupčijo že opravil, ne bo več rabil drobiža. Komaj pa je gostilničar ustregel njegovi prošnji, se je neznanec zopet premislil ter dal Škafarju zopet nazaj tisočdinarski bankovec, češ da bo vendarle rabil drobiž. Pri tej priliki je neznancu padel iz listnice neki listič, v katerem prosi Alojz Raušl nekega svojega prijatelja "Lojzeta," da naj izroči donašalcu listka njegovih 2.000 Din ali pa drobiž, ako je tisočaka že zamenjal. Vsled tega lističa je Škafar zopet začel sumiti, da od neznanca sprejeti tisočak vendarle ni pristen. Pokazal ga je nekemu poštnemu uradniku v Beltincih in ko je ta nedvomno izjavil, da je de-nad ponarejen, je Škafar prijavil zadevo orožništvu v Crešnev-cih. Ker je bilo na lističu, ki ga je izgubil Raušl pri Škafarju, napisano ime nekega Alojza To-maniča z Radislavec, se je orožništvu iz Ci^šnevec posrečilo izslediti delavca Tomaniča iz Ra-dislavc, ki je po kratkem oklevanju priznal, da se že delj časa pozna z Alojzijem Raušlom, da je ta zahajal pogosto na njegov dom in mu povedal, da se peča s ponarejanjem tisočdinarskih bankovcev, katere izdeluje v Razkrižju v Medjimurju. Izročil mu je 2 tisočdinarska falzl-fikata z naroČilom, da jih zamenja in si za trud obdrži polovico. Ob neki drugi priliki mu ¡ie pokazal še dva ponarejena tisoča* ka m mu Omenil, da bo v kratkem, čim dobi-potrebne stroje, izdeloval falzifikate v velikem obsegu. Tomanfč je izročil ponarejeni bankovec posestniškemu sinu Jožefu Žnidariču iz Grab, da ga spravi v promet, za kar mu je obljubil 200 Din nagrade. Žnidarič je ponudil fal-zifikat najprej v trgovini Seršen v Ljutomeru. Ker pa je blagaj-ničarka takoj spoznala, da je tisočak ponarejen in mu ga vrnila, ga je poskušal Žnidarič spraviti v promet s pomočjo nekega svojega prijatelja v gostilni I. Vavpotiča v Noršincih. Vendar pa se mu je ta nakana izjalovila, kajti Vavpotič ni imel drobiža za 1000 Din. Kakor se govori, so skušali sedaj še neznani pomagali Alojza Raušla spraviti še več falzi-fikatov v ljutomerski okolici v promet, toda brezuspešno. Pač pa se jim je to posrečilo v Prekmurju še v kakih desetih sluča jih. Falzlfikat je izdelan na navadnem papirju, vendar pa je tak, da se lahko z njim prevari, zlasti ~pri luči, navadnega pri-prostega Človeka, ki ima le red kokdaj priliko, da vidi tisočdinarski bankovec. Želeti je, da se orožništvu, ki je že Izročilo Alojza Tomaniča, Jožefa Žnidariča^ Vincenca Gabra ter njegovo mater in ženo v zapor okrajnega sodišča v Lju tomeru, čim prej posreči izslediti tudi izdelovale}ja falziflkatov Alojza Raušfa, da ga zadene za služena kazen. Ahrer pol milijona dolarjev ali 35 milijard avatrijskih kron. Kmalu nato pa je mož uvide!, da je najbolje, če se kolikor mogoče hitro umakne iz javnega življenja in celo z avstrijskega teritorija. Odpravil se je v A-meri ko. Tam je nastopal v različnih misijah, ponekod se je dal celo slikati z avatrijskim poslanikom pri vladi Zedinjenih držav — skratka, mož je blami-ral dunajsko vlado prav teme* Ijito in še sedaj krožijo njegove slike po ilustrovanih časopisih. Ko so avstrijski listi, na čelu jim graška 'Tagespost", odkril škandal, je dunajska vlada pozvala dr. Ahrerja nazaj domov, da se zadeva pojasni, on pa o-praviči. Toda Ahrer, ki je še v Ameriko radi dozdevnih kup čl j z lesom, se niti ne oglasi. Z ene strani poročajo, da jc sploh zmanjkala vsaka sled s« njim in da se je mož varno za-barikadiral na Kubi. kjer ga prt ne bo zlahka doeeči; druga po ročila zopet pravijo, da se A-hrer nahaja na potu iz Amerike v Evropo in da hoče obiskati Finsko, kjer bo sklepal nove lesnp kupčije. Avstrjiski vlsdi je dogodel seveda zelo neprijeten; tem ne prijetnejši, ker nima v rokah nobenih dokazov o aigurni Ahrer jevi krivdi in ga radi njegov-odsotnosti ni mogoče niti zašli šati.. Tiralice se Dunaj ne more pasi už i ti, pač pa mora potrpežljivo čakati, da ae bivši fi nančni minister vrne prosto voljno, česar seveda najbrž n< bo stofU, ali pa da se ftmakne v zatišje, kjer ga ne bo mogoč« prisiliti, da pride pred avstrijskega preiskovalnega sodnika Skandal pa je vsekakor velik Ii se v vsakem slučaju obetajo radi njega avstrijskim kferikal-cem še velika razkritja. MNsl« London! Hslo New York!" Prekooceanaka linija brezžične ga telefona je poetala fakt Prvi dan je bilo 70 klicev pr 925 na minuto. ^ New York. — Dne 7, januar ja je bila otvorjena prvš preko-morska zveza brezžičnega tele fona med New Yorkom in Lon donom. Radiofon je izvretno deloval. Govorica, ki je potovala 3000 milj po zraku sem in tja je bila tako glasna in razločna, kakor da se menja med sosed njima hišama v New Yorku. Prvi dsn je bilo 70 klicev, In sicer 38 iz New Yorka v London, 32 pa iz Londona v New York. Prijavilo se je več tisoč klicateljev, ki pa ne pridejo več« tednov na vrsto. Vsstt klic stane 925 na miputo govorjenja. - Prvi je klical H. H. Stanabu ry, načelhik rsdiofonske postaje v Londonu, ki je del poštne ga aiatema Anglije, torej vlad na naprava. Govoril je šeat mi nut z Victor Watsonom, uradni kom American Radio korporaci-cije, katera poseduje postajo na ameriški atrani. javna govornica Glasovi Banov S. N. P. J. In čitateljev "Proevete". Murray, Utah. — Plačajmo šolnikom podporo, toda samo tistim, ki so je deležni in so v resnici bolni, ne pa izkoriščeval-•em, kateri so prišli v društvo in lednoto, da jo izkoriščajo v svoje namene. Nekateri pravijo, da k> naša pravila slaba. Pravila ni-k> alaba, ampak članstvo je sla->0. Jaz impm v mialih izkoriščevalce. Clanatvo S. N. P. J. bi mo. •alo biti na atraii, da čuva svoio organizacijo proti tistim, ki jo ločejo izrabljati. Dolžnost vsa-tega člana je, da je pošten na->ram avoji organizaciji In obe-lem paznik proti tistim, ki niso. ¿lanu, ki ve za kakšne nerede »jih noče javiti tajniku ali čla-iom, naj ae vzame zaupanje, kot ia primer v dVuštvene odbore in slično. leto naj 'velja za tiste, d izrabljajo društvo in jednoto. 2e pa to nič ne pomaga, naj se irtajo iz organizacije- Ne vem, zakaj se članstvo to-iko huduje zaradi izvanrednih loklad, če pa so bolniki dobili x>dporo. Ce pa ne, potem je dru-to vprašanje in članstvo naj ga ešl s tem, da člana črta iz dru-¡tva in jednote, kakor hitro mu e dokazana simulacija. Odboru za pravila bi jaz sve-oval, da vključi točko v bodoča iravila, da se vsak člai> odstrani z dvorane za časa sklepsnja nje-rove podpore. S tem bi imelo Isnatvo boljši izraz, kakor pa e je član navzoč. Sem proti cepljenju bolniških kladov, s tem bi ae izkazalo, da mo slabiči. Malo več paznoatl 4 atrani članatva na bolnike, pa »o bolniški aklad ozdravil. Aaea-nent r-e tudi ne ame zvišati. Je e zdaj doati visok. Tistim pa, ki ae neprenehoma aletavajo v glavni odbor S. N. P. J. In ga nam članom skušajo .azati v aiabi luči, povem, da ae mdo varajo, zakaj glavni odbor ma zasluge, katere se ne dajo * vreči in ae je izkazalo,, da je vsak ns svdjem mestu, kar se ' iče vodstva organizacije. Clan tvo ne bo nikdar šlo na limanl-e takim, ki bi radi postali ve-iki kar čez noč, ampak bo pazno zbiralo svoje voditelje. To je moje mnenje. Dvain-Ivajaet let aem član, te dične organizacije, Pozdrav! -t Frank Slmcich. ZDRAVSTVO * J. E. Rubin. Romu Iz ozko ulica AVTOMOBIL ZA MAHARADŽO, Težke ebdolžitve zoper blv šega avstrijskega finančnega ministra. — V času ko se pri nas tako rado grmi radi korupcije in raznih afer, ki zahtevajo razčiščenje pred posebnimi odbori, Je prišls v Avstriji ns dsn mučns afera, ki priča, da se korupcija ne omejuje aamo ns nekstere dežele. Med dunsjsko poštno hranil-nlco in med švicarskim ban-čnim truatom "Unlga" M J« pri katerem je bil pred par leti aklenila pogodba, ki Je imela težke posledice za prvoimenovani zavod. Za tru-stom je stal švicarski bsnkir Bose! in z njegovimi pooblaščenci se je pogajal tedanji finančni minister dr. Ahrer, ki je vodil finančni reeort v Ramko-vi vladi. Doktor Ahrer je bil klerikalec; a to ga eeveda nI oviralo, da ne bi aklepal kupčij aebi v prid. Za posredovsnje že ns pri tem aranžmaju Je prejel dr, V Londonu so baš dovršili krasen oklopni avtomobil, katerega Je naročil maharadža ftan-dat Ali Khan, ki namerava s tem svtomobilom loviti zverine v džungli. _ Avtomobil je nsprsvljen po posebnih načrtih msharadževih inženjerjev. Zurpij bo pobarvan z barvastimi lisami, predvsem z zeleno In rmeno barvo, ki bo tako razdeljena, da bo varala oko živali. Vozilo bo tudi opremljeno z močnimi reflektorji, ki bodo pokretni in s katerimi bodo plašili lovci i igre, leve In aloae. Motor, ki bo poganjal avto-mofctt, tw tmei ŠO konjakik ail. ^ kotijo ¿r Struktura koles in osi odgovar JaJo terenu, po katerem se bo vozilo kretalo. Spredaj in zadaj bodo na avtomobilu posebni ščiti za šest oseb. Avtomobil stane tri milijone frankov. "Maharadža. ki je še mlad in je komaj lani za*« prestol, ga Je naročil o priliki svojega nedavnega obieka v K-vropi. Konstrukcija vozila je taka. da bo mogel avto uspešno POTEGNJENI ŽIVINO-ZDRAVNIK. Bruselj Ima celo vrsto spomenikov, med njimi tudi mnogo takih, ki predstavljajo jezdeca na konju. Med te spsda tudi »pomenik križsrjs Bouillons caterega smatrajo za utemeljitelja belgijskega kraljestva. Konj, na katerem sedi Bouillon, pa drži sprednjo nogo tako nesrečno kvišku, da ne verjame nihče tej pozlturi. Ljudje se norčujejo Iz Jezdeca In Iz njegovega konja. Nedayno Je prišel ponoči mimo apomenika razigran gospod. Hotel Je že mimo kakor ponavadi In le slučajno se je ozrl kvišku. « Ko je uzrl konjsko nogo privzdignjeno, kskor ds Je uboga para pravkar stopila na žebelj. si ji izmislil bridko šs-lo. Sel Je ns pošto in telefoni-rsl enemu prvih živinozdrevni-kov v belgijski prestolnici ter gs prosil zs intervencijo brez odloge, živinozdrsvnlk, pri ke-terem je pozvonil telefon, Je plenil Iz postelje in prijel slušaio v roke. Zvedel je. da je zadevs zelo nujna, kajti konj je zelo dragocen in je veljal več deeet-(isoč frankov, živlnozdravnik se Je vočigled temu dejstvu nadejal visokega honorarja In Je končno le pristal na to, da obi- Ako Je vprašal za oaalov mu je šelji vec po telefonu odgovoril "Tu Bouillon. Place Roysle." živinozdrsvnlk Je jezen vrgel slušaio na vilice In tisto noč dolgo ni mogel zstlanitl očesa... kljubovati vsem napadom zale-zovanih zveri. Mshsrsdta si obeta od avtomobila bogatega plena, ki mu človek z gol" roko in puško ne more do živega. O zdravljenju preklade. Po nedavno v Ameriki sestavljeni statistiki je vsak Človek povprečno štirikrat na leto prohla-jen. To razmeroma visoko števi-o prehlajenj ne preseneti, če po. mislimo, da je za prehlajenje podana vedno in povsod motnost. Tembolj važno je, da spoznamo vzroke prehlajenje in da se seznanimo z najpriprostejšimi sredstvi, ki nas obvarujejo prehlada in ga zdravijo. Dve stvari sta potrebni, da ae človek prehladi, Prvič pravi vzrok prehladu: trenotno ohlajen je, mrzel prepih, hitra sprememba temperature, nezadostna ali neprimerna obleka. Drugič je važna dispozicija telesa, da Inklinirajo nekateri bolj k prehladu kakor drugi. Isto telo in-kllnlra pa ob raallčnlh časih raa-lično in tem bolj, če je utrujeno, oalabljeno ali če je njegova odporna aila kako drugače zmanjšana. Tudi ni potrebno, da oboli baš tisti del teleaa, na katerega je vplival mraz. Efekt na drugem meatu je karakterističen pojav za prehlad. Mol, kateremu eo postale noge v anegu mrzlo-mo-kre, oboli na črevesnem katar» ju. Žena, ki je aedela v tanki bluzi v nezakurjenl koncertni dvorani, toži drugi dan o bolečinah v vratu. Prehlad zmanjša odporno allo tkanin ln aluanlc; povzročitelji bolezni prodro o« slabi j en s mesta, kar v normal nem atanju ne bi bilo mogoče. Tako pride do Infekcije, do vročine In v danem alučaju tudi do nadaijnega prodiranja bakterij v človeško telo. Najpogoateje ae pojavi obolenje eapnika ln revmatlzem v ml. šičevju. Tipično za vnetje aapnl ka Je, da ae katar pogosto raz tegne na bronhije. Obratno ee tudi ozdravi katar, tako da je sluznica noaa najdalje vneta; nahod v vseh avojlh razvojnih atopnjah tvori začetek ln konec prehlada. Proti nahodu učinkuje dobro oxan, ki vsebuje 5% aspirina ln hitro olajša mučno stanje. Tam pa, kjer je bolezen že prošla na sapnik in lironhije, pa bo dobrodošel k resi val, ki po-vzroČuje naglo sekrecijo goste sluza in lahko izkašljanje izmeč kov. Pri daljšem trajanju bron hialnega katarja jo treba vsekakor zdravnika vprašati za nasvet. Revmatlzem mišičevja ae po javi pogosto na mostu, ki je bilo izpostavljeno prehladu: na ramenih, "kamor je vleklo", Itd. Ce so bolečine lokalllzrane, bo mazanje a spirosalom late kma lu olajšalo. Pri aplošno-revms tlčnih bolečinah pa bo boljša notranja uporaba aapirina. Tudi živčne bolečine (nevral gije) in živčna vnetja (nevriti de) so pogosto posledice prehla da. Tu aem apada išies ni pa zloglasne Trigemlnus-bolečimi; trigeminus je "živec glsve" ln boleči ns Ishko nastopi na različnih mestih glave. Proti tem je več sredstev; posebno dobro s« je obnesel gsrdan. — Da so tudi prebavni organi zelo občutljivi napram prehladu, amo že o-menlli. želodčne bolečine In čre-veani koliki se često pojavijo ne-posredno po prehlsdu. Tu treba vsekakor k zdravniku; dobn> služi tudi eldoform. . Prav pogosta posledice prehlada je sngins. t. j. vnetje msn-deljnov, ki otečejo In so beika-sto-rumeno obloženi. Rszentega j« teio tudi v splošnem oslabljeno ln običajno spremlja angino vročina. Običajno ee telo uspešno brsni proti prodirsjočlm bakterijam. Vendar pa je angina vedno opaana bolezen, ki zapušča rada revmatlzem sklepov z vsemi posledicami na srcu In sklepih. lato tako sngins rsda zapušča vnetje ledvic; to vnetje preide, zdravimo. Bolnik s angino apada v posteljo ali vaaj v sobo. Vedeti Je tudi treba, da je angina nalezljiva. !>a se Je obvarujem», je najboljše, če večkrat na dan rs zatopimo v ustih znane Pari flavin-peatile, ki deslaflrirejo usta in so tudi sicer dobro ottvarovalno sredstvo pri vsakem pre. hladu. Dr. Trauner. r "Saj ne čakam," si je ugovarjala, "vse eno je . . ." ln vendar je čutila, da je nemirna in da si sedaj želi, čeaar se je prej bala. Bilo je nekaj zanimivega v tistem vsakdanjem srečevanju. Samo zanimivega? Ali ni bilo več? Zakaj pa ae ji aedaj zdi, du bi bilo b^olje hoditi, po glavni ulici? Morda hodi tam? Toda ne. Mislil bi, da je prišla za njim.' ln kdo ve, ali ne pride aopet? Ce je rea, kar je mislila, bo prišel in vae bo kako prej. In vendar je šla tisti dan po glavni ulici, da bi ga kje zagledala. NI ga bilo nikjer. Medtem pa je bilo že Ivje pobelilo drevje in ozrečje s avojimi belimi aveadami, kakor da naznanja nekaj akrivnoetnega. Niti zapazila ni, da ae je približal božič. Kako je to čudno: dan na dan hodijo po ulicah ljudje vaak a avojlm življenjem v srcu. Hite po svojih potih in se morda niti ne pogledajo: le tu ln tam ee nehote srečajo pogledi,-kakor bi se Izpraševali: Kaj pa ti? Kam pa ti? Pogleds človek človeku v oči in zdi se mu, da je zagledal del tujega življenja. Ni časa, da bi obstajal ob nJem. Le včasih se nehote ustavi pogled in ia nasprotne atrani aaalje kakor odaev. Dvoje življenj se je srečalo. V tre-notku ata ae združili ln razumeli. In včasih beži eno pred drugim kakor v plahi aiutnjl, a ne more utečl* Usojeno Je: tam v tisti očeh, v tistem življenju, ki Je prišlo mimo, kot neznan del tujega šlvljenja, Je ležala akrlta uaoda ln arce jo je začutilo. Tako hodijo ljudje po avetu kakor sence in ae oživljajo na Čudešon način, ko ae arečuje-jo v pogledih avojlh are. To JI ja prišlo na mlael, ko ae ja začutila sredi oživljenih ulic ln je videla, da ae bliža božič. Ali ae ne zdi, kakor da se razumejo v eni misli? Izložbe so bile polne božičnih daril in ljudje so nekako radost no hiteli mimo trgovin. "Bog ve, kam pojde na božič?", Je pomislila nehote, ln se Je začudila tej misli. Zakaj jo zanima, kam hodijo tuji ljudje na božiči Zakaj 7 Tudi tuji ljudje so — znan-ci. Tudi pn. Vrnila ae jo in šla počarl nazaj po ulici, kakor da se Ji ne mudi domov. Zagledala je življenju okoli sebe, ker Je bilo v nji, ln kur ni vedóla, zakaj se ji zdi avet naunkrat tako živ in lop, zakaj so ljudje sedaj tako radostni ln veseli, zakaj se Je vse tako čudno izpremenllo. Začel Je padati sneg in veliki beli koemi so rajali okoli žarnic In razsvetljenih oken ter se vsipall na ulice In ljudi. Prišla ji je ne-nadoma vabljiva miael: ' "Kaj. ko bi aedaj?" Zavllu Je po ozki ulici ln Jo prehodila po£as{. Mrak Je ležal nad njo in iz njoga so v svitu slabotnih luči padale snežink«. "Ko bi prišel" . . . Ni ga bilo in ves večer so jo obletele iste misli, vprsšsnjs in odgovori ao ae igrsli okoli nje in padali čim dalje bolj reano na njeno srce. Obšla pa jo Je žalost, sama al vedela zaksj. Ponoči Js zapadel sneg in drugi dan Je bila ozka ulica pobe-I jena. Hila Je vsa lepa, nova kakor pot do čudodelne prsvljic«. In Je prišel. Zspszils ga Je takoj, ko J« zavila vanjo. Čutila je, ds se gs J« razveselila. Prešle ao mehoma vse mučne misli, ki so jo spremljale zadnje dni. Zakaj je prišel? Ali ne za to. da se sreče ta? Ko bi ne bil mislil nanjo, n« bi hodil tod domov, ko mu niti gaz ni narejena. Hamo nekaj stopinj je kazalo, da so pred njima hodili že drugI ljudje. Sla sta drug proti drugemu po lepem belem snegu ln ko sta •e srečala, Je stopil on k steni, da je mogla iti mimo. -a! je mieilla in vaa kri jI je udarila v Ura, Stopila je urno po atopinjah in ae ni ozrla, kajti čutila je, da j« oba tal In da gloda za njo. ln aedaj Je bilo vse kot prej: srečsvsla sta se vsak dan in tako točno ob Istem času ata ar tako. Vsa ulica, stene in sneg so vedeli, da se dogaja roman In vendar se nI nič zgodilo. Prav nič. On je hodil veak dan mirno in zamišljeno avojo pot ln ona je hitela mimo, kakor da se ji mudi ns delo sli ddmov In kakor da niti ne vidi človeka na cesti. Vse je šlo tako, dan za dnem. vse do božičnega večera, ln šlo bi bilo morebiti tako celo leto naprej, da ni bilo tega večera. Kajti takrat, ko ae je začel spuščati mrak na zemljo ln je zašepetalo skrivnostno na zemlji ln nad njo o čudežni ljubezni, sta prišla oba vaak od druge atrani, kakor da ata se dogovorila. Nista as dogovorila, sveti večer ju je poklical in oba sta slišal s U klic. Ona je sedels doma in nezsdržno hrepenenje jo je zvsbllo na cesto. "Kam na cesto, sedaj na sveti večer, ko je vsak doms v svoji sobi pri avojem drevescu?" Nič ni pomagal ugovor. Ogrnila se je ln odhitela v mrak. ko je bila na ceatl, je pomiallla: "Kaj hočem prav za prav? Kam grem ?" NI bilo treba odgovora. Na-ravnoat proti oakl ulici je Šla. Tam aa njo ae Je avetllo mesto, la mračnih višav ao doneli gla-aovl zvonov, iaaa razsvetljenih oken ao ae lesketala dreveae, nad vsem pa se je emshljalo radostno nebo s svetlimi aveadami. "In po kaj grem —- saj ga ne bo," al je ugovarjala ln vendar je šla trdno prepričana, da bo on tam, kajti le beaeda je dvomila, srce ne. In ko Je aavlla po ulici, ga Je zagledala takoj, kako ae Ji je bližal, tih ln zamišljen, aredl mraka. Naravnoet proti nji je šel. Kakor prej ato- in stokrat in vendar ae ji Je Bdelo, da Jo pozdravlja še od daleč poln hva-ležnoatl, da je prišla. "Kaj delam? Kaj eo godi a menoj?" je vatrepetala v nejasni bojazni in je hotela pobegniti, Toda obstala je In ae nI mogla* ganiti z mesta. Kakor da so Ji odpovedale vae moči. Samo čutila je, kako ae je bližala nje-gova črna senca, kako je atopll naravnost k nji, ki ga Je čakala. Kajti tudi nJega Je prignala ne-, vidna sila Iz sobe na cesto In V to ozko ulico, Iz katere nI bilo več izhoda. Ni se varal: prišla Je, kakor je slutil. Prazna Je bila vsa dolga ulica, aamo dve senci ata obstali v nji In se zdru. žili v eno. Brez besetll, kakor ves -ta dolgi romaikt Je atopil k nji, kakor tujec, ko je bil poklican v njeno življenje, In Jo objel, da se nI od čudne radosti bolesti zgrudlls na tis. Poljub-Ijsl je brez vprsšsnjs njsns rosne lase in iskal njenih ustnic. "TI, ti ti____I" Dvignila Je obraz, ki as Js zs-svetil v Jssnlnl božjih svezd, In brez besedi se mu Je predsls, vss, da Je polnil s poljubi njsns ustnice, ki so treptale od vzne-mirjenjs. "TI, U, ti . , .!" "Ali al vedsla, kako . . ." "Ali al vadel?" Tsko sts stala In se gledsls v oči, kakor da sta v njih sredi svsts noči spoznsls usodo Živ-ijenjs , , . DBUftTVOM IN DKUGIM NA ZNANJ K. Igra "Hrbtenice" v treh dejanjih, katero je spisal br. Ivan Molsk in katera Je bile pred ne-davnlm objavljena v Prosvetl, Je adaj Izšla v lični brošuri. Cena posamezni brošuri Je 25 centov. Igra Je zelo primerne sa naše odre In ae lahko predstavlja ob prilikah kake društvene slsvno-atl, obletnice itd., ker nudi precej propagande aa pašo Jednoto. Društva ln dramska organizacije, ki hočejo Igrati "Hrbtenico", dobe pri jedneti vee Iztlse, kolikor jih potrebujejo. Ker je Igre zelo pocenL priporočamo društvom In drugim, da naroče toliko iztiaov kolikor je v Igri oeeb; s tem si prihranijo prepl-sevanje ulog. Pišite na Knjlšev-no Matico S. N. P. J. In pošljite denar. Izdali srno Jih le par sto Isti. pojavil^ v ozki ulici, 4e Jima je [sov in bodo kmalu pešle—hitite bilo »koraj neprijetne, ko sta »r ¡z naročilom, da ne bodete prepo-/agledala in vendar bi se bile znl. 10 Iztiaov stane aamo 92.ŠO. njima čudno ad«lo, če bi ne bilo' Philip Gediaa, upravitelj. A. . PROSVETA \i*JM .......toen BISERI IZ SVETOVNE ■H ARTHUR SCHOPPENHAUER (1793—1860), Arthur Schopcnljauer je bil edini »in aristokratake in trgovske družine v Danzingu. Njegov oče je bil zelo navdušen domoljub, ponosen na neodvisnost mesta Danzinga, katero pa je padlo pod gospod m t vo Prusov. Domoljubu je blio hudo, da Je njegovo rodno mesto izgubilo samostojnost, zato se je z vso družino preselil v Hamburg, kjer je tudi ustanovil novo banko. Arthurjevi starši niso bili nič kaj združljivi, nepreatano je bil spor v družini, ki je močno vplival na vzgojo poznejšega pisatelja in mislecs. Ravno spor med njegovimi starši in sovraštvo, ki ga je čutil do svoje mačehe je bilo veliko krivo, da je pisatelj imel dokaj črne nazore o zakonu. Ko se Je Schopenhauerjev oče preselil iz rodnega mesta, je čisto spremenil svoje nazore. Nič več ni dal na nacijonalizem ln postal je izrazit Jcožmopolitanec, kar je bil tudi njegov ain. Scho-penhauer Je veliko potoval po zapadni Evropi In tako dobil nekako mednarodno vzgojo in ču-tene. ^ V zgodnjih letih je med šol^ nJem Arthur potoval po Angliji in Franciji. Imel je vihravo življenje zlasti med šolanjem na LITEMTHE j univerzi v. Angliji, katero je on vse svoje življenje spoštoval. Ko se je izšolal, je Schopen-hauer dobil službo na banki svojega očeta. Zgodila pa ae je nesreča, da je valed sporov v družini njegov oče znorel in se vrgel v hamburški kanal. To in že druge nesreče je napravilo na Schopenhauerja neizbrisen vtis; začel se je formirati njegov kremenit karakter. Pustil je služba kot bankir ln se posvetil širši izobrazbi. Ker je bil neprizanesljiv satirik, ae mu je zgodilo, da je radi nekega spisa o dekanu na univerzi v Gothi bil spoden s šole. To je bila bržkone tudi njegova areča, kajti dobil je boljšega učitelja, zlasti pa učenjaka Paasowa, pod katerega nauki je hitro napredoval. Schopenhauer je Imel precej neprilik radi dedščine evojega očeta. Podedoval je po daljših sporih z mačeho in daljnimi sorodniki tretjino zapuščine in takoj nato odšel še na univerzo v Goettingenu. Plato in Kant sta bila Scho-penhauerjeva ideala. Zlasti od-slednjega je dobil osnovne nauke, na katerih Je začel graditi svojo moderno filozofijo. 2e v šoli je začel pisati razprave, ki pa niso bile vredne njegovih poznejših del, zlasti potem ko je dovršil študije še v Berlinu, kjer je bU v razredu slovitega profesorja Wolfe in pozneje Fichteja, katera pa je že v malo letih pozneje nadkrilil. S Schopenhauerjevim delom je prišla v evropsko literaturo čieto nova filozofija. Njegov pesimizem je prešinil malone vee večje eodobne pisatelje. Prodno je dospel do viške svoje popolnosti je kajpada imel veliko neuspehov; njegova filozofija sama je bila fiasko. Toda Schopenhauer je delal, pisal je dalje ln trpke kritike čez njega, ki jih je čital, so ga samo vzpodbujale k nadaljenii delu in končnemu uspehu. Najhujše pa je bilo njegovo denarno etanje, ker nI Imel virov, da bi ee vzdrževal. Ko ee je poročil, nI bil nič srečnejši, dasi mu je gmotno šlo bolje. Nakopel si je še spolne bolezni. Glavni smotri Schopenhauer-jevega fllozofičnega sistema etreme tudi za dokazi, kako omejena je znanost. Loteva se vsega, najbolj pa vere, moralnih in konvencijonalnih zakonov, ki jih razgalja do strašne resnice. Kot literat nI bil Schopenhauer na posebno visoki stopnji, oceniti ps ga je treba rsdi njegovega neizogibnega vpliva, ki gs je imel ns vse slovstvo. Pro-duclrsl je zelo veliko in skoro izključno same razprave» ki eo še danea predmet najglobljega raziskovanja. Njegovi peeimi stični principi so še danes vid ni pri mnogih pisateljih. Arthur Schoppenhauer: Daštstaria •ptzovaaja Maksim Gorki j: DEVETI JANUAR (Is ruščine prevel Vuk.) (Dalje.) Nurednlk se je zopet ustavil ln dvignil ro- ko. "Za takšne besede . . . čuvajte se!" In pojasnil je z drugimi besedami: "V mestu — ga ni." , . Iz množice so odvrnili: "Nikjer ga ni!" "Preminil je!" "Ustrelili ste ga, hudiči!" "Mislili ste — da ubijate narod?" "Naroda — ne ubijete! . . . Dovolj ge je za vas vse." "Carja ste ubili — razumete?" "Odidite goapoda! Ne govorltej" , "Ne — ležeš! . ; . Govoril bom!" "Kdo si? Vojak?" Na drugem mestu je starčok z brado, podobno klinu, govoril navdušeno vojakom: "Vi fte — ljudje, ml — tudi Sedaj ste v vojaškem plašču, jutri boete v kaftanu. Hoteli boste delstl, ker ste lačni. Dela ni, jedi ni. Tedaj boste morali tudi vi, fantje, kakor mi, glej . , . Streljati bo torej treba v nas? Ubijati zato. ker gladujete vi, kaj?" Vojakom je bilo hladno. Prestopali ao z noge na nogo, tolkli a petami ob tla. drgali ušesa predevajoč puške iz ene roke v drugo. Poslušali so besede in vzdihovali, obgtčall oči sem in tja, drgetali z ozeblimi ustnicami. Na obrazih, pomodrevšlh od mraza, je ležala ne-kska enolična pobitost, raztresena in topa, oči so migotale. se skrivale. Le nekateri Iz njih so mižali, kskor da merijo na nekoga, krepko so stisnili zobe in najbrže s težavo zadrževali jezo proti tej množici ljudi, radi katere morajo tu zmrzovstl. (ki njih sive, dolgočaane vrste Ji vels utrujenost, nemoč, otožnost. Ljudje so stali vojakom nasproti prsi ob prsi in ker niso mogli zsdrtevati pritiska od zadaj, so od čssa do časa drenjali vojake. — "Mir!" Je tiho odgovarjal siv človek.' Drugi so prijemali vojake ca roke ln jim vroče o nečem govorili. Vojaki so Jih poslušni! in kimali, obraze so kremžili z m» predel j e-nimi grimsasmi in nekej pomilovalnega. pobl-~ tega ae je javljalo na njih. "Ne .dotikaj se puške," je rekel eden iz njih mlademu fantu s kosmato kepo. A ta je l*hsl vojaku s prstom v prss in govoril: "Vojak si, pa ne rabelj . . . Poklicali so te, du braniš Rusijo od zunanjih sovražnikov . . . silijo te pa streljati narod . . . Razumi! Narod — to je ravno Rusija." "Mi — ne streljamo." Je odgovoril vojak. "Glej — tu stoji Kusija, ruski narod! On želi videti svojega carja . . ." Nekdo je pretrgal beaedo In kriknil: "Ne teli!" "Kaj je pri tem hudega, ako ae hoče narod pogovoriti s carjem o svojih zsdevsh? No. povej?" "Ne vem," je odgovoril vojsk In pljunil. Njegov sosed je dodal: 11 Nam Je prepovedano ae pogovarjati." P<»hito Je vzdihnl! in povesil oči. •* ^ Neki vojak je naenkrat dobrohotno vprašal stoječega pred njim: "Rojak, niste vi rjszsnski?" "Pskovski ... A kaj?" "Tsko — Jaz sem rjazanskl . . ." ln široko nasmehnivšl ae, j e od mraza vzdrefretal a pleČl. Ljudje so valovali pred revno sivo steno. udarjali ob njo, kakor valovi reke ob kamniti breg. Dvigeli se ln se zopet vračali. Komej morda eo mnogi razumevali, zakaj ao tu, čeea hočejo in čakajo. Jasno zavednega cilja, opde-deljene namere ni bilo. Bilo je grenko čuvetvo užaljenosti, ozlovoljenoeti, pri mnogih — želja maščevanja, in to je vezalo vee, Jih drželo na ulici, a ni bilo nikogar, na katerega bi izlili ta čuvetva, nikogar — na katerem bi se maščevali. Vojaki nUo vzbujali zlobe, ne razdra-ževall — oni eo bili proeto topi, nesrečni, premrzli, mnogi niao mogli zdržati trepeta na telesu, drgetsll, šklepetali z zobmi. "Od štirih zjutraj stojimo," eo govorili. "Naravnost, strašno!" "Leži in — umri . . ." "Odšli bi vi, kaj ? Tudi mi bi odšli v vojašnice, v toploto." ^ i Bilo je okrog dveh. "Zaksj se vznemlrjste? Kaj čakate?" — je govoril narednik. , Njegove beeedc, njegov soliden obraz in resen, prepričevalen ton je ohlajal ljudi. V vaem, kar je govoril, je bU nekak poaeben smisel, bolj globok nego njegove priproste besede. "Kaj čakate! Ničesar ... Le, da vojaštvo radi vae trpi." "Kaj nae boste streljali? —Je vprašal mlad človek v kapuci. Narednik je pomolčal in mirno odgovoril: "Ukežejo r- bomo!" Odgovor je vzbudil izbruh očitkov, psovk, poemehovanje. "Za kaj? Za kaj?" — je epraševal od veeh nejgleeneje vieok, rujav človek. "Ker ne ubogate ukazov načelstva," je pojasnjeval narednik in drgnil lice. ^ Vojaki eo poslušell govorjenje množice in pobiti kimell. Nekdo Iz njih je tiho vzkliknil: "Rad bi nekaj toplega sedaj!" "Moje krvi — hočeš? ga je vprašal neki sr