.Crorica" izhaja vsaki torek in toboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Dredniitvo tc nahaja v „Narodni Tiskami", alica Vetturini St. 9, kaim>i ',• naslavijati pisma. ¦•frankirana pisma te ne sprejemajo, enako se ne ovažujejo pisma brez podpisa. Bokoplsl dopisov se ne vtacajo. GORICA TELEFON it. 201. .Gorlca" »tane na leto 10 K, za pol let» 5 K. za četrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Xa o^lane se piatuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Posamezne itevilke *¦ stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. St. 35. V Gorici, v torek dne 30. aprila 1912. Leto XIII. javni shod S. L S. , Minulo nedeljo je sklicala S. L }. na Ooriškem javni shod v S o v F- njah, na katerem je poročal drž , iti in deželni poslanec Jos. Fon. Na |i|i shodu, ki se je vršil pod milim ne^n na dvorišču gostilne Franca Vuka ob 4. uri popoludne, je prišlo do burnih pri- zorov med našimi pristaši in med so- cialnimi demokrati. V naslednjem poda- mo poročilo o tern zanimivem shodu. Otvoritev shoda. Kmalu po 4. uri popoludne se jc zbralo blizu 200 mož na shodu in po- slanec Fon je v imenu S. L. S. pozdravil navzoče. Da se bo shod v redu in po zakonu vršil, treba, da se izvoli pred- sednik, ki bo vodil zborovanje. Zato predlaga za predsednika shoda Ludvika Lu kež i č a. Socialni demokratje zagnali hrup. Koj ko je poslanec Fon to izprego- voril, so socialni demokratje zagnali hrup, češ, predsednika naj se voli, oni zahtevajo za predsed. svojega pristaši sodruga C o t i č a. Ker se hrup ni hotel poleči, je odredil poslanec Fon glaso- vanje z dviganjem rok. Pri tem-glaso- vanju se je pokazalo, da so socialni de- mokratje v veliki manjsini. Pcslanec Fon je zato konstatiral, da je izvoljen za predsednika Lukežič. A socialni de- mokratje se niso zadovoljiK s tern, tr- ace, da so oni v večini in da je izvoljen za predsednika njih pristaš. Lukežič je rekel, da bo dal kot predsednik shoda tudi socialnim demokrniw.n besedo, ko konča poslanec Fon svoje poročilo. Se- daj so zahtevali socialni demokratje, da naj se naši pristaši postavijo na desno stran, njih pa na levo. Tako se je tudi zgodilo. A tudi takrat se je pokazalo, da so socialni demokratje v manjšini, kar so konečno sami priznali. Nato je prevzel predsedstvo shoda Lukežič, ki se je zahvalil zborovalcem za izka- zano cast ter rekel, da imamo cast imeti v svoji sredi državnega in deželnega poslanca Fona, ki je dobil pri volitvah v Sovodnjah lepo število glasov. Zato upa, da ga bodo zborovalci pazljivo po- slušali in da bo dal na koncu poslanče- vega poročila vsakomur besedo, ki se za njo oglasi. Nato je dal besedo po- slancu F o n u. Socialnim demokratom. Poslanec Fon je uvodoma rekel na- sproti socialnim demokratom, da je pri- šel poročat svojim volilcem in ne so- cialnim demokratom. Sicer pa nima nič proti temu, da so tudi oni na shodu navzoči, a pričakuje, da ga ne bodo mo- tili med poročilom. Možje se lepo obna- Sajo, in to je pričakovati od socialnih demokratov. Nato pove poslanec Fon socialnim demokratom, da so še te dni socialnodemokraški poslanci izja- vili, da se imajo edino S. L. S. zahvalitl, da je bil pri zadnji dopolnilni volitvi v beljaški okolici izvoljen v državni zbor socialni demokrat in ne nemški nacio- nalec, kajti Slovenci, pristaši S. L. S., so rajše volili socialnega demokrata kot nemškega nacionalca. Državni zbor. Moja dolžnost je, da v prvi vrsti Povem, kako je v našem državnem Zboru. Kakor sern že izjavil na več shodih, nii, poslanci, zbrani v »Hrvaško-sloven- skem klubuu n;> Dunaju, nismo v vladni večini. Vladno večino tvorijo Poljaki, Cehi in nemški »Nazionalverband«. Ti sedijo pri državnih jaslih in se za druge rnalo zmenijo. Drugi poslanci pa se nio- ramo na vse mičine ubijati, če hoeemo kaj doseči za svoje volilce. V državnein zboru se bo mora'o razpravljati o davč- n; reformi, kajti tako, kakor sedaj gre, ne more iti dolgo. Primanjkljaji, ki se pokazujejo vsako leto, se krijejo z dol- govi. Nove dohodke bo treba najti. Vpe- ljati se bodo morali novi davki. A kakš- ni? To je veliko vprašanje. Mi bi bili zn to, da se uvede višji davek na pivo. A proti temu davku so Čehi, Poljaki in tudi socialni demokratje. Čehi pravijo: »Davek na pivo ne! S tern bi bili hudö udarjeni nižji češki sloji. Mi pa smo za davek na pivo, ker škoduje to našemu vinogradniku. Smo tudi za da- vek na žganje. Seveda, se zamerimo s tern našim žganjepivcem, a mi ne mo- remo nič za to. (Odobravanje.) Mi pri- čakujemo, kako se bodo stvari razv!- jale. Tako, kakor mi, čakajo tudi social- ni demokras'ki poslanci. Povišanje plač uradnikom. Kar sem še večkrat drugod izjavil, moram to izjaviti tudi pred vami. Place uradnikom naj se povišajo, a ne onim uradnikom v višjih plačilnih razredih. Place naj se povišajo uradnikuin XI. •!•.- X. plačilnega razreda. Place naj se po- višajo raznovrstnim državnim delav- cem, ki v resnici ne morejo izhajati s sedanjimi dohodki. Višji uradniki bi si sicer lahko kai prihranili, če bi ho- teli, a drzavni delavci in uradniki nižjih razredov tudi če hočejo si ne mo- rejo nič prihraniti. — Potem je govor- nik s številkami dokazal, kako so se od leta do leta grozovito višale potrebšči- ne za državne uradnike. Tako ne more naprej. Koliko je višjih uradnikov, kj pridejo v urad le cigarete pušit! Mi smo za to: Število višjega uradništva naj se zniža, in to, kar ga ostane, naj se dobro plača, a to uradništvo mora po- tem vse svoje moči posvetiti službt. Proti vsakemu drugemu povišanju plač višjim uradnikom naša stranka odločno protestira. (Odobravanje.) »Hrvaškc- slovenski klub« ima proste roke. Mi m> uganjamo nobene kričave poliiike. Mi delamo resno in premišljeno in, kakor sem že rekel, čakamo, kako se stvari razvijejo. Žalostne razmere na Hrvaškem. Povedati moram tudi nekaj o naših bratih Hrvatih. Na Hrvaškem so banu odpravili. Vse pravice so Hrvatom od- vzete. Svoboda tiska se jim je vskra- tila. Vsak časopis, predno izide, mora prečitati državni pravdnik, in šele ko da svoje dovoljenje, sme list — izitl. Državna ustava je popolnoma uničena. Postavili so prejšnjega bana, nekdanje- ga feldvebelna za komisarja, za rablja, kihoče nasebrateHrvateuničiti. Nesme- jo obdržavati nobenih zborovanj, ne shodov, ne skupščin itd. Zaradi teh ne- znosnih razmer na Hrvaškem smo ulo- žili v našem državnem zboru ostro in- terpelacijo, na koncu katere smo vpra- šali vlado, kaj namerava ukreniti proti tern neznosnim razmeram. Učinek te interpelacije je bil velik. Ministerski predsednik grof Stürgh je koj, še isto jutro, odgovoril na našo interpelacijo ter rekel. da tostranski državni polo- vici ni vseeno, kar se godi na Hrva- škeni in na Ogerskem. Upati je, da bo feldvebel kmalu odstavljen. -- Sicer uganiajo nekateri dalmatinski poslanci obs rukcijo v državnem zboru zaradi n^Z'iosnih razmer na Hrvaškem. A da- nes z obstrukcijo za take reči se ne do- seže nobenih vspehov, pač pa naprotno. Sicer pa poznamo te obstrukcijoniste prav dobro, kajti oni hočejo z obstruk- cijo pobiti one dalmatinske poslance, ki so v našem klubu. Dvoletna vojaška sUižba. Naša stranka srčno obžaluje, da požre vojaštvc toliko milijonov, ki bi se lahko obrnili za druge občekoristne na- prave v državi n. pr. za javna dela. A naša država ne more mirno gledati. ko se druge države oborožujejo. Naši Iju- beznivi prijatelji, na severu in na jugu, bi našo Avstrijo radi razkosali. In če ni se unel plamen na jugu, bi bili gotovo mi Slovenci žrtve. fn kako bise namgo- dilo, ako bi prišli pod Italijo. kažejo nam dovolj jasno beneški Slovenci, katere italijanska vlada preganja, kjer more. — S tem pa še ni rečeno, da tnorajo naši fantje nositi tri Ieta vojaško suknjo. Ml smo že uložili nujni predlog, da se uve- de dvoletna vojaška služba in tudi za razne druge vojaške olajšave. Recimo: oče ima tri do štiri sinove. Od teh sta dva pri vojakih, eden je še mladoleten, jfCG.-^t-YwjSI je -pa,' recivno, že deset- Iet v Ameriki, ki se ne zmeni ne za očeta ne za dom. A kaj pravijo oblasti v takih slučajih družinskim očetom, k\ zahtevajo, da bi odpustili enega sina od vojakov? Pravijo: Saj imate še enega sina v Ameriki. Ta naj pride domov. To je gotovo krivica. — Vlada je priprav- ljena uvesti dvoletno vojaško služ- bo, ker tudi njej se zdi, da kolikor sc vojak nauči streljati v treh letih, toliko bi se naučil tudi v dveh. A zahtevala je pri tem nekaj drugega. Rekla je: Prav. jaz uvedem dvoletno vojaško službc, a le za vojake prostake, podčastniki, šar- že, pa naj bi služili, kakor dosedaj trt leta. Ta bi bila lepa! Iz praktičnega živ~ Ijenja vemo, da kdor je pridnejši ima povsod večje ugodnosti kakor lenuh. Po tej vladni misli, pa bi se pridnejši in inteligentnejši vojaki za svojo marlji- vost se kaznovali s tem, da bi moral! slnziti še eno leto pri vojakih. Torej pa- metni, pridni mladeniči, od katerih bl imeli stariši kaj pričakovati, naj bi slu- žili po tri leta, drugi manj vredni vojak!, potepuhi in taki le pa le dve leti. Proti temu smo poslanci »Hrvaško-sloven- skega kluba« kot en mož. (Odobrava- nje.) Ce bi se uresničila ta vladna na- mera, bi se znalo zgoditi, da bi ne imeli pri vojakih nobenega korporala. (Smeh!) Kajti kdo bo tako neumen, da se bo kazal pametnega in solidnega, da bo za plačilo tega moral nositi eno leto več vojaško suknjo kakor drugi pote- puhi. (Odobravanje.) Sicer pa so ravno šarže mnugokrat krive, da mladenič vojak, ki je nosil pri vojakih bele roka- vice, se ne mara oprijeti z veseljem kmečkega dela. Skusnje nas uče. Torej mi smo za razne vojaške olajsave in za dvoletno vojaško službo za vse vojake. — Sicer se pa še ne ve, kaj pride iz te moke. Tako postavo bi moral sklenitt tudi ogrski državni zbor. A tarn so raz- mere drugačne. Tarn hočejo Ogri vzeti cesarju pravico, poklicati pod orožje re- serviste. Plodonosno delovanje goriškega dežel- nega zbora. Kakor vam je znano, je bil naš de- želni zbor svojčas zaključen, in sicer zaradi tega, ker je večina deželnega zbora izključih" iz zbornice enega po- slanca. Ne ßom tukaj razpravljal u tem, zakaj se je tako zgodilo. A reči moram, da so naši liberalci delali na vse kriplje na to, da bi se naš deželni zbor razpu- stil. Bil sem tudi jaz navzoč pri poga- ianjih, ko se je šlo za to, da se skliče deželni zbor. Ministerski predsednik grof Stürgh je rekel: Ooriški deželni zbor se mora sklicati, a drugi so mu hudo nasprotovali. Sicer razpust zbora naši stranki bi nič ne škodoval, a se je šIg za to, kaj poreče ljudstvo, ki je že sito do vrha glave vednih volitev. V liberalnem taboru je bil zaradi tega celi halo. A vse nič ni pomagalo. Deželni zbor ie bil sklican in je izborno deloval. Nikjer se ne deliio podpore tako neprl- stransko In objektivno kakor v tiašem deželnem zboru. V zadnjem zasedanju deželnega zbora smo sklenili več vele- koristnih zakonov, ki so dalekosežnega pomena za celo deželo. Sklenili smo vodopravni zakon, po katerem se urede pravice posameznikov do raznih voda. Sprejeli smo zakon o mirovnih sodiščih. Le ta bodo imela nalogo v občinah, kjer se ustanovi tako sodišče. odvračati Ijudl od raznih pravdarskih navad. Kolikone- potrebnihtožbzaradi razžaljenja častise \ loži, ki niso vredne, da se o njih govo- ri. Vse take tožbe se bodo najprej spra- vile pred to mirovno sodišče, katero iz- voli starešinstvo. Prepirajoče se stran- ke se pokličejo v občinski urad, da se poravnajo. Tudi se je sklenila postava za pospeševanje planšarstva (planin). Jako važen zakon je bil sprejet v zad- njem zasedanju o združitvi kmet. zem- ljišč. Če pogledamo v gruntne bukve, vidimo, kako je vse razdeljeno. Eden posestnik ima raztresena zemljiščo po več krajih in sicer tudi daleč preč od lastnega doma. . Posledica je to, da se porabi veliko časa po nepotrebnem. V novi postavi je rečeno: Kmet naj dobi vse svole zemljišče v enem kosu, in sicer kolikor mogoče blizu svojega stanovanja. To je velekoristen zakon. Država je oblju- bila. da bo za poskušnjo kupila nekaj posestev, katere bo potem ziedinila v eno samo. To bo nekak vzorec, kako se obdeluje polje, če se je ima vsy skupaj. V onih deželah, kjer so take za- kone že uvedli, so se izvrstno sponesli, in cena zemljišču je v kratkem po- skočila za 25%. — Tudi zakon o ure- ditvi občinskih zemljišč je potreben. In tega je sklenil naš deželni zbor. Dosedaj se na mnogih krajih ni vedelo, kdo prav za prav ima pravico do teh zemlijšč. Premenitev občinskega volil- lsega reda je bila tudi na dnevnem re- du zadnjega zasedanja deželnega zbora. Po novem obcinskem voliinem redu b! se ustanovil še četrti razred, takoime- novana splosna kurija, v katerem bi vo- lili vsi oni, ki ne plačtijejo nikakega davka. Ta volilni red se ni sprejel, ker so Lain zahtevali, da se mora jo občinsk! tajniki stalno nameščati v vsaki občini s tako plačo, da bi lahko živeli. Mi smo se temu uprli, kajti zgoditi bi se znalo, da bi v nekaterih naših občinah bile place tajnikov večje kot pa plačujejo le-te davka. .i7Ä'^5ESJ!^WS',-^O3S? r ščanski socialci iiueli dosedaj vseh 48 mandatov. Krščanski socialci so dose- daj izgubili vsega šest mandatov. Lukacs se predstavi parlamantu. Včeraj je Lukacs predstavil svoj kabinct zbornici in govoril svoj pro- granini govor. Obljubil je »splošno« vo- livno reforrno. Olede hrvaškega vpra- šanja se je, kar se tiče manifestacije avstrijskega parlamenta, še precej prc- vidno izrazil, da ne izzove konfliktov. Dejal je, da se je avstrijska zbornioa »žal«, vtaknila v hrvaško vprašanje. - Hrvaška pa pripada deželam Svete Šte- fanove krone. Ustava se je na HrvaŠ- kem sistirala vsled »državne nujnosti«, ker so se pokazaie na Hrvaškem »ogr- ski državi nevarne tetidence«. Ustava se bo lirvaški vrnila šele tedaj, ko na- stopijo ondi nonnalnc razmere. Oravami na, ki jih ima Hrvaška v državnoprav- neni oziru, se bodo rnorala obravnavati v ogrskem parlamentu, ne pa na ulict. Lukacs je napovedal tudi revizijo po- slovnika. Ogri groze. Podpredsednik košutove stranke posl. Deszy je izjavil, da se bodo dele- gacije gotovo pečale tudi z dogodki na Hrvaškem in z odgovoroni avstrijskega ministerskega preds. grofa Stiirghk na interpelacijo jugoslovanskih poslancev v poslanski zbornici glede hrvaškega protiustavnega razmerja. Posl. Deszy je izjavil tudi, da bodo Ogri skušali one- mogočiti delovanje delegacij in rešitev skupnih zadev, ako se bode Avstrija hotela umešavati v ogrske zadeve. Italijansko-turška vojska. Angleška je minole dni svarila Ita- lijo pred nadaljnimi vojnimi operaeija- mi v Egejskem morju in zagrozila, d.i odposlje svojo sredozemsko floto v Egejsko morje, da bo protežirala go- spodarske koristi Angležke, ako Italija ne upošteva tega svarila. — Z Dunaja pa se poroča, da je Avstrija napravila pri Turčiji primerne korake, da zopet odpre Dardanele. — Vsled zapretja Dardanel je mnogo žitnih trgovcev v Odesi občutno oškodovanih. Tudi de- lavci trpijo, ker jim primanjkuje dekt pri nakladanju žita na parnike. Tur- cija stoji na stališču, da ne odpre prej Dardanel, dokler ne zapusti zadnja ita-* lijanska ladija Egejsko morje. Darovi. Za »§ ol sk i Dom« je daroval gospo. Ignacij Fratnik, trgo- vec pri Sv. Luciji 200 zvezkov. Hvala lepa! Domače in razne vesfi Smrtna kosa. Umrl je v Sovodnjah naš naročnik in somišljenik g. Ivan T o m s i č v 47. letu svoje dobe. Bil je žrtev sušice. N. p. v m.! Imenovanja v gozdarski službi. — Rač. svetnik Ivan D e 1 c h i n je imeno- van za računskega nadsvetnika; za računskega oficiala je imenovan račun- ski asistent Ivan S r e b r n i č; račun- ski praktikant Ciril Erzen je bil ime- novan za računskega asistenta. Nevarno je obolel preč. g. Štrekelj, vikarij v Vrtojbi. Priporočamo ga čč. sobratom v pobožen memento. Artilierijski brigadir in poveljnik 7. topničarske brigade je postal poveljnik tukajšnjega topničarskega polka pot- kovnik Tuhaez. Poveljništvo tukajšnjega topničarskega polka prevzame ^odpol- kovnik in poveljnik 11. jahajoče artilje- rijske divizije Edvard vit. pi. Ripper. Papež Pij X. in politika. V »Sloven- cu« čitamo: »Slovenski Narod« zadnje' case straši z različnimi bedarijami gle- de stališča Vatikana z ozirom na poli- tično delovanje katolieanov, ki jih pre- pisuje iz judovskih listov. Liberalci ho- čejo nainreč na vsak način vedeti, da sedanji päpez ne odobruje političnega delovanja katoličanov in da hoče politi- čno svobodo katoličanov omejiti. Kako jc to brezmiselno, dokazuje najbolj pl- smo kardinala Merry del Vala na špan- ske škoie, v katcrem pravi papcžev dr- žavni tajnik sledeče: »In iis qnac ad pu~ blicas electiones ve! politicas composi tioncs (vulgo combinationes politicas; ceteraciue civilia dumtaxat negotia at- tinent, honesta Iibertas catholicis viris omnino relinquenda est, salva debita Ecclesiae magisterio ac legibus oboe- dientia.« (V tistih zadevah, ki se tičejo javnih volitev ali političnih strank tci zvez in ostalih zgolj političnih zadcv, le na vsak način pustiti katoličanom po- štena svoboda, ozirajoč se seveda na dolžno pokorščino nasproti cerkveiie- niu nauku in cerkvenim postavam.) Te- rn u stališču popolnoma odgovarja, ako je tudi naš list poudarjal, da so politične stranke katoličanov v poiitičnih zade- vah popolnoma neodvisne. In nadalje pravi kardinal: »Caveant tarnen censo- res, ne ea, quac ad res civiles sen poli- ticas tantum pertinent, attingant; dc Ills enim, ut supra inemoratum est, penitus licet catholicis scriptoribus, salva cari- tatc et iustitia, dicere ac sentirc quae ve- lint.« (Cenzorji |ki jih postavlja škof i\: posamezne liste, da jih nadziraio], naj sc pa ogibljejo tega, da bi se dotikali stva- ri, ki se tičejo zgolj svetnih ali političnih vprašanj; kajti o teh rečeh smejo, kakor siiio zgoraj povedali, katoliški pisatelji, da le ne žalijo pravičnosti in Ijubeznl, reči in misliti, kar hočejo). Da veljajo ta načela za vse katoličane, je iz tenorja pisma jasno. Zato je »Narodno« mo- drovanje o teh zadevah čisto brez pod- lage in pomena. Izpiti na c .kr. ženskem učiteljišču v Oorici. 1. Izpiti za o t r o š k e v r t na- r i c e in z a ž e n s k a r o č n a d c 1 a začnejo dne 3. junija ob 8. predpoldne. Prošnje je vložiti do 15. m a j a t. 1. 2. Pismeni izpiti z r e 1 o s t i se bodo vršili od 20. do 23. rnaja. 3. Olede s p r e j e m n i h i z p i t o v za prvi te- čaj pride posebno naznanilo. (Opomba: Slavna uredništva drugih časopisov so v intoresu občinstva vljudno naprošc- na, da ponatisnejo te vrstice.) V (loriei. dne 29. aprila. — Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča. Za narodni muzej so darovali: 0. Josip P r i j a t e I j, c. k. učitelj v Ko- baridu, nabral: (nadaljevanje zadnjili dveh izkazov). 29.) Oospod Oorenjšek učenec pripravnice v Kobaridu, 1 sre- brn novec (redek). 30.) Qosp. Anton (iruntar učitelj v Kobaridu 1 novec, 31./ (josi)od Albert Mašera gost. Kobarid, 2 novca. 32.) Oospod Anton Uršič, trgo- vec Kobarid. pismo Pagliaruzzia. 33.) Obitelj nadučitelja v p. Ant. Stres v (iorici, 1.) portreta grofov Ambrams- berg iz Šturji, 2.) sliko na platnu Sv. Ales, 3.) 6 slik akad. slikarja Avgusta Schlegl, a) Menili (risba), b) Kardinal (akvarel) c) Italjanka s tamburinom (gvaš), d) ženska glava (oljnata študi- ja), e) pokrajina (nedovršena oljnata slika), f) pokrajina (oljnata slika) terfo- torafija Avguste Schlegl. Nadaljeva- nje sledi. Odbor. Razpis natečaja. Razpisuje se štl- pendij letnili 1500 K ustanove ^Michele de Urbancich«. Do tega štipendija imaj') pravico dijaki, ki |)ohajajo z dobrim u- spehorn avstrijsko univerzo ali tehniško visoko šolo oziroma inozemsko visoko solo, ki je zednačena s prejomenjeninn zavodi. Za podelitev štipendija morejo prositi: v prvi v r s t i dijaki, ki so ustanovnikovi sorodniki; v d r u g i v r- s t i dijaki. ki so pristojni v občini, leže- či v Brdili, oziroma discendenti (prve- ga kolena) javnih uradnikov. ki so le vsled določi! zakona izjjubili pristojnost v občini, ležeči v Brdih: v t r e t j i v r- s t i dijaki. ki so pristojni v kako občino noriško-Oraaiščanskc. Prosilci se opo- zarjaio. da se more štipendij deiiti \- dva enaka dela in da se torej moreta podelit! dva štipendija po 750 K, ako so dani gotovi pogoji. določeni v ustanovnem pismu. Prošnje. opremljene s potrebnimi dokazili. naj se predložiio deželnemu odboru goriškemu do 20. maja t. 1. Trgovine v Goricf bodo jutri. dne 1. maja, zaprte od poldneva naprej. Vojaška vest, \ceraj je imela go- riška vojaška posadka veliko vajo, ka- tere se ie udcležil divizijski poveljnik fml. Kusmanek. Vozni red, veljaven od 1. maja do 1. oktobra je priložen današnji štev. »Oo- rice«, nakar opozarjamo naše naroc- nike. Eksportna zadruga za sadie in dru- ge poljske pridelke \' kanalski okolic! se sedaj snuje v Kanalu s sedežem v Kanalu. Seveda se bodo na - njo jezili vsi mešetarji in prekupčevalci. Toda pričakovati je, da se jc oklenejo vsi pa- mctni posestniki. Letina na Kanalskem sedaj hvala Bogu še precej dobro kaže. Sadje je de- lonia lepo odcvetelo, deloma pa je še v lepem cvetju. tako da so ponekod brda vsa bela. Tudi trta ima lep zarod. Yen- dar se o izidu vinske letine na Kanal- skem ne more sedaj še natančno po- vedati, kakšna bo, ker je razvoj trtc še-le v pričetku. Slane je dosedaj bilo jako malo. Učiteljiščnik Josip Lovrečič, ki se jc v soboto ustrelil v ulici Ascoii, je isti dan urnrl. Pogreb se je vršil včeraj po- |)oludne. v Gradbo učiteljišča v Kastvu je do^ bila goriška tvrdka Žnidaršič in dr. Prostovoljno gasilno društvo na Rečici pri Bledu priredi v korist dru- štvenc blagajne tombolo s šaljivo pošto in drugimi zabavami v nedeljo dne 12. maja v prostorih restavracije »Man- gart". Pričetek ob 4. uri popoldne. I-*ri- reditev se vrši ob vsakem vrernenu. Hroščevo leto. Poljedeljsko mini- sterstvo opozarja občine, da bo letos posebno mnogo hroščev ter jih tudi opozarja, naj se pravočasno pripravijo na pokončavanje hrosčev. Občni zbor »Slovenskega planin- skega društva« v Ljubljani. \? soboto se je vršil v Ljubljani letni rtdni obeni zbor »Slovenskega planinskega dru- štva». Društvo je štelo koncem leta 1911 3275 članov. Premoženje društva znaša 97.958 K. Dolgov ima društvo 40.146 K. Preh. doh. je imelo društvo v preteklem letu 25.448 K. — Občnega zbora se je udeležil tudi major 27. do- mobranskega polka Jeglič. ker je vojno ministerstvo dovolilo. da pristopi ta polk kot podpornik k društvu ter čast- niki kot redni člani. Kakor znano ima 27. domobranski falpinski) polk po na- §ih hrihih in gorah svoje vaje in je tud! navezan v rrmogih slucajih na uporabo koč in drugih naprav društva. Major .leglič je izjavil, da je polk pripravlien kolikor mogoče iti na roko pri zgraje- nju koc itd. bodisi s konji bodisi z mo- «tvorn. Pozdravil je zborovalce s krep- kim planinskim pozdravom. Sadja bode letos. če Bog da, na Oorenjskem veliko. Mraz je sicer vzel marelicc. tuintam tudi orehe in črešnje. Hruške in jablane je pa mraz zadrževal, da se niso prezgodaj razcvetele. Cveto pa zdai pra\- lepo. ker jim je lansko gor- ko poletie razvilo mnogo cvetnih pop- kov. Iz Trsta v Benetke je na dan bla- goslovljenja novega stolpa sv. Marka v Benetkah poletel tržaški (senožeški) zrakoplovec Widmer (Yidmar). Polet se mu je povsem posrečil. Preletel je 112 km v 1 uri in 12 minut. Trije ininistri bolni. Trgovinski mi- nister dr, Rössler. minister za ja\na de- ZANVALA. Vsem, ki so izkazali na katerikoli način zadnjo cast naši ljubljeni soprogi in materi, gospe Hvgusti Pirjevec roj. Mozetič in vsem, ki so nas tolažili v teh težkih urah, bodi izrečena naj- srčnejša zahvala. V G o r i c i, dne 29. aprila 1912. Žalujoei ostali. Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepcijo spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite FELLERJEV fluid z znamko „Elza-fluid". Dvanajsterica za poskušnjo 5 krön franko. Izdelovatelj san3 lekarnar E. V. FELLER v Stubici, Elza-trg št. 264 (Hrvatsko.) Uravnava Soče in Vipave. Nad vse važen zakon, katercga ie sklenil naš deželni zbor je gotovo za- kon o uravnavi Soče. njenih pritokov in Vipave. Sprva so hoteli Lahi, da se uravna le Soča v nižini. A mi snio zah- tevali, da se uravna celi tok Soče in nje- ni pritoki, potem šeVipava.Imeli smo veC konfercnc. Konečno smo prišli do tega, da je vlada dovolila za uravnavo voda na Ooriškeni nad 9.000.000 K, kar jc vsekako ogromna svota, ki se ni še ni- koli potrosila na Goriškem. Zraven to svote bo prispevala dežela s še skoraj dvema miljonoma K, tako, da znaša ves potrošek 11.000.000 K.K tej svoti bo prl- spevalo poljedelsko ministerstvo in ini- nisterstva za javna dela. Potem je go vor- nik s številkami dokazal, koliko bo stal vsak del uravnave Soče. Za vas Sovo- denjce je važna ureditev Soče od (lori- ce do izliva Vipave vanjo. Ta ureditev bo stala 650.000 K. ter je na ta način upati, da se konečno prepreči velika škoda, katero dela tarn Soča. Regula- cija Vipave bo stala 1,000.000 K. Vsa ta ogromna dela bodo morala biti konča- na v 15 letih. Dežela bo prispevala sko- zi 15 let z zneskom 127.000 K. Za zdr- ževanje uravnavnih del bo potrosila dežela na leto 66.000 K, kar je sicer ve- liko, a pomisliti moramo na celo zgrad- bo, ki je eminentne važnosti. Pri vladi smo dosegli s tern lepe vspehe. (Odo- bravanje.) Deželna užitnina. Deželne potrebščine so silno na- rastle. A ne samo pri nas. Skoro vse dežele v Avstriji izkazujejo velike de- želne primanjkljaje, tako Češko. Češko n. pr. ima 36 milijonov primanjkljaja, Kranjska, Štajerska itd. Zato je bilo tudl pri nas skrbeti za vir novih dohodkov. In res se je posrečilo dobiti izdatne novc dohodke s tem, da je sprejela država v lastno režijo pobiranje užitnine. To Je dalo naši deželi velik dobiček, katerega so poprej utikali v žepe zasebniki. Libe- ralci so zagnali takrat silen hrup prot! pobiranju užitnine v državni režiji. Za- kaj, naj si vsakdo misli. Deželni davek na Goriškem je naj- manjši. Deželni davek na Goriškem je naj- manjši v celi Avstriji. A so okrajni dav- ki pri nas neznosni, n. pr. šolske dokla- de, cestne in občinske doklade. Te ta- rejo Ijudstvo. Temu bi se moralo odpo- moči na kak način. V naši državi je to slabo, da pober* skorai vse deželne dohodke država in le malo pusti deželam, tako, da slednjc gazijo vedno v večje dolgove. Mi stoji- mo na stališču, naj bi se povišal osebno dohodninski davek, a ne v nižjih razre- dih, ampak v višjih. Oospodje kapitall- sti naj plačujejo osebno-dohodninski davek, ne pa kmetje indelavci.(Odobra- vanje.) A kako nesramni so ti milijona- rji, je razvidno iz tega, kako piše njih časopisje proti povišanju osebno-dohod- ninskega davka v višjih razredih. Pise- jo: Naša država ima mnogo denarja, naša država ni uboga. Seveda, ako se prištevajo le oni k državi, Avstrija ni uboga. A koliko milijonov je revežev v Avstriji! S tem hočejo le preslepiti jav- nost, da bi jim ne trebalo plačevati ve- čjega osebno-dohodninskega davka. Beda na Goriskem. Lansko leto je bilo slabo. Poljski pridelki so bili ničevi. Suša je uničila letino. Poljedelsko ministerstvo je dovo- lilo 40.000 K podpore za krmila. In reči moram, da ta podpora je prišla našim posestnikom dobro. Če živina trpi, se da kmalu doseči podpora. Še isti dan, ko smo uložili nujni predlog za nabavo krme, je nakazalo poljedelsko minister- stvo lepo podporo. Vse drugače je, če človek trpi pomanjkanje, kajti tukaj se ima opraviti z notranjim ministerstvom. Ta pot je dolga. Stavili smo lansko leto nujni predlog, ki je meril na to, da se odpomore našemu ljudstvu, ki trpi po- manjkanje. Vlada je naročila goriškemu okr. glavarstvu, naj preskrbi v to svrhf» potrebne podatke iz davčnih zapiskov To delo pa je dolgotrajno. Tako se ni delalo ne v Furlaniji, ne v Istri, ko se je slo za odpomoč bed. V takih slučajih se mora ubrati krajsa pot. Kakor se je dru- god delalo, bi se lahko tudi pri nas. In tako smo že v aprilu 1912, a podpora se ni še razdelila, ker davčni izkazi niso še koneani. Rodo končani šele v tnaju. Državna podpora za goriški okraj je - Kakor znano dovoljena. Kako se razdeli državna podpora. Minuli tedeu so bili povabljeni žu- paiii goriškega okraja na c. kr. glavar- stvo v svrho, da se posvetujejo, kako naj se med Ijudstvo razdeli ta državna podpora. Vlada hoče s tem denarjem popraviti v obeinah obeinske poti in s tem dati ljudstvu priložnost, da si za- slu/.i nekaj kronic. Meni se zdi, da to je sicer hvale vredna misel, a naše Ijud- stvo sedaj nima časa. da bi popravljalo obcinske poti. ^ Ljudstvu naj se da turšica po znižanl ceni. Po mojein innenju bi bilo najboljše, da bi se ta denar izročil deželnemu od- boru, ki naj bi ljudstvu poskrbel dobro turšico po znižani ceni. (Veliko odobra- vanje). Ljudstvo nima easa sedaj po- pravljati občinskih poti. Ljudstvu naj se preskrbi moka za polento. (Odobra- vanje.) Liberalci proti podpori revnim kolonom. Pri župa skem posvetovanju na okr. glavarstt i pa sta se dobila med župani dva liberalea, ki sta se izrekla proti podpori revnim kolonom. Če Je kdo podpore vreden in potreben so to gotovo koloni. Sicer bodo koloni dobill podporo kljub nasprotovanju liberalnih županov, ki ne poznajo bede. Oklepajte se zadružništva! H koncu je poslanec Fon priporočal zborovalcem domačo hranilnico in posojilnico. Rekel je: Kolikor je meni znano, se ne oklepate domače hranilnice tako, kakor bi se morali. Kolikor po- znam jaz stanje Vase posojilnice, ima ta malo hranilnih vlog, mnogo pa prošenj za posojila. To je nezdravo. Zauputfe domači posojilnici; shranite pri njej svo- je prihranke. Sploh se morate okleniti našega zadružništva. Naše posojilnice obrestujejo hranilne vloge po 4^2%» pbsojujejo pa po 5x/2 ali 6%. To so take ugodnosti, katerih se ne more biti de- ležno drugod. Sedaj je denar jako drag. Poznam pasojilnice, ki dajejo posojila po 7 do 8% in še več. Priporočam, da se oklenete zadružništva kolikor mogo- če, posebno pri prodaji kmetijskih prl- delkov. — S tem sem s svojem poro- čilom na koncu. Zaupnica. Predsednik Lukežič se ]e poslancn Fonu zahvalil za lepo poročilo in po- zval zborovalce, da v znak hvaležnost! in zaupanja zakličejo g. poslancu trt- kratni živio, kar se je zgodilo. Splosna razprava. K besedi se je oglasil soc. demo- krat Cotič in poprašal poslanca nekafe- ra pojasnila. Trdil je razne neresnice, nakar ga je predsednik Lukežič opozo- ril, naj govori resnico, sicer mu vzame besedo. Posl. Fon je med splošnim odo- bravanjem zavračal nerodna očitanja soc. demokrata, da je soc. demokrat umolknil. Poslanec Fon je rekel, da n! res, da je bil on že v petek v Oorici na- mesto na Dunaju, marveč je prišel v Gorico šele v soboto. Ni res, da so Ijucl- je na Dunaju radi jedli argentinsko rne- so, marveč je res, da ga je ležalo mnogo kvintalov dolgo časa v podzemeljskih kleteh, in tudi socialni demokratje ga niso marali jesti. O davku, ki naj bi se naložil tujcem, ki se priselijo v našo dr- žavo je pametna misel, a socialni demo- kratje kot proletarci bi morali biti proti takemu davku, ker s tem bi škodovall svojim sodrugom v drugih državah. — (Smeh.) Ker se demokratje niso hoteli po- miriti, je rekel predsednik Lukežič, da poslanec Fon je prišel poročat svojim volilcem, ne demokratoin, in če ne ma- rajo poslušati naših govorov, naj gredo preč. Poslanec Fon je dal še nekatera pojasnila, nakar je predsednik Lukežic ob 61/- zaključil lep shod. Navdušeni živio-klici na poslanca in na vse poslan- ce zbrane v »Hrvatsko-slovenskem klu- bu« na Duiiaju so se razlegali po dvori- šču. Zborovalci so se na to mirno razšli. Sijajna maniFestacija koroških in goriških Slovencev na Sv. Gori. Lep dan je bil minulo nedeljo na Sv. Gori, kakoršnih vidi malo naša ljub Ijena Slovenija. Ta dan se je zbralo na- mreč tarn gori na hribu milosti 700 ko- roških bratov Slovencev pod vodstvom vrle koroške duhovščine, in pa nad 2500 Slovencev z üoriskega. Lepo je bilo! V neizbrisnem spominu ostane ta dan vsem, ki so bili na Sv. Gori. Ko- roški bratje so prišli že v soboto na Sv. Goro in so opravili svoje pobožno- sti. V nedeljo so imeli sv. obhajilo, cer- kveni govor, katerega je obdržaval dn- hovnik iz Koroske in potem sv. mašo. Ob 8. uri pa smo prišli na Sv. Goro Go- ričani s slovesno procesijo. Bilo nas Je v procesiji okoli 1500. Drugi so prišll poprej ali kasnej. Koroški Slovenci so nas pričakovali ob uhodu v cerkev. Bil je slovesen trenutek Mešani pevski zbor pod vodstvom veleč. g. K o k o- š a r j a, župnika pri sv. Ignaciju v Go- rici, ki je tudi vodil procesijo, je ob pri- hodu v cerkev zapel Mariji v pozdrav lepo pesem, nakar se je kmalu nato za- čel cerkveni govor. Oovoril je veleč. g. dr. A. Pavlica o beli liliji, o liliji nedol- žnosti. Krasni govor je ljudstvo z naj- večjo pazljivostjo poslušalo. Po 9. uri Je začela slovesna sv. maša, pri kateri Je pel prav lepo mešani zbor iz Gorice. Ljudstva je bilo toliko, da je bila velika bazilika skoraj polna. Veličasten pogled po cerkvi! Po sv. maši se je zbrala množica na trati za cerkvijo in videli smo, kako so se goriški in koroški Slovenci pozdrav- ljali in seznanjali. Mesani pevski zbor iz Gorice je zapel »Slovan na dan« in na vzvišen prostor je stopil veleč. gosp. dr. A. Pavlica, ki je v prisrčnih be- sedah pozdravil mile brate iz Koroške. V nadaljnem svojem govoru je poročal o osamosvojitvi izpod tujčevega jarma. Navdušen govor je bil sprejet z živio klici. Nato je stopil na vzvišen prostor g. L. L u k e ž i č, ki je govoril o krutih zatiralcih naših koroških bratov, Nem- cev, in o nasih nasprotnikih Italijanih. Tudi ta govor je izzvai mnogo rokoplo- ska in živioklicev. H koncu je govoril v imenu Korošcev veleč. g. dr. Ehr- lich in se zahvalil za lepe pozdravc goriških Slovecev; potem je pa govoril o zgodovini koroških Slovencev o bogati Koroški itd. Mogočni živio klici so so razlegali na koncu govora. — Shod je bil zelo navdušen. Vmes je pre- peval mešani zbor, topiči so pokaü In pritrkovanje zvonov je spremljalo celo slovesnost, ki je nehala ob pol 12. uri. — Dal Bog še mnogo takih dni goriškim in koroškim Slovencem, da se tako sku- paj navdušimo za vero nasih očetov in za milo slovensko domovino! Dopisi. Občinske volitve v Kanalu. Prot! razpoloženem imeniku za prihodnje ob- cinske volitve v Kaualu vloženi rekurzi so sedaj rešeni od c. kr. okrajnega gla- varstva. Zanimivo bi bilo poznati razlo- ge, ki jih je navedlo okrajno glavarstvo pri rešitvi. Zato pa pricakujerrio od re- kurentov, da izročijo javnosti po naših listih te razloge; kajti ti razlogi ne ve- Ijajo le za občino kanalsko, niarveč tudl za celo deželo. Na podlagi popravljenih imenikov se bodo vršile v najkrajšem času nove volitve. Koliko gnjilega je v naši občini, bilo je v naših listih že več- krat opisano. vendar pa le deloma. Zato pa naj davkoplačevalci dobro premisll- jo, komu poverijo občinsko upravo. Kot sicer majhen, pa vendar velevažen ma- dež obračamo pozornost prihodnjega starešinstva na sledečo zadevo: Za vsakega občinarja je najbolj važno to da izzve natančuo in jasno, kaj -občin- stvo sklene in kaj višje oblasti odredijo. Naš sedanji občinski sluga pa ne-le da ni študiral govorniške sole, ampak im«t tudi tak glas, da ga celo najbližje stoječ! ne razumejo, ko kaj oglaša; kajti sliši se iz njegovih ust le »au«, »au« ... Kanal. V preteklern tednu se je vr- šila cenitev za novo cesto od Levpe do Vrhavč, t. j. v obsegu kanalskega žu- panstva. V prvi polovici nieseca maja nadaljevala se bo cenitev zemljišč od Vrhavč čez Banjsice skozi Bate in do Grgarja. Voditelji cenilne komisije so cenitev tako izvrševali, da se je takoj po cenitvi na vsaki zemljiški parceli spisal zapisnik, kojega je dotični lastnik zemljišča v navzočnosti komisije podpi- sal. Zaradi tega pa potrebovala je komi- sija še ne 2 dni, da je precenila vsa ze- mljišča županstva Kai v dolgosti skoraj 14 km, za kar bi bila morala porabiti v drugačnem slučaju gotovo najmanj 4 dni. Cenitev se je vršila gladko in mir- no in ker so cene posestnikom ugajale, ni bilo od strani posestnikov nikakega ugovora. Po tem načinu vršila se bo cenitev v pryi polovici meseca maja, kakor že. omenjeno skoz Banjsice, Bate do Grgarja. Cenilna komisija poslje vsc cenilne zapisnike c. kr. namestništvu v pregled in potrditev, nakar dobi prepls zapisnikov cestni odbor, ki bo takoj na- to izplačal vsem posestnikom od na- mestništva določeni del cenjenih znes- kov to je okoli dve tretjini. Ker se sedaj še natančno ne more določiti, kod pojde nova cesta, in ker se utegne zgoditi, da se bo od dosedaj določenih posestev več ali manj odkupilo, izplačal se bo o- stali del še-le po končani zgradbi ceste, t j. potem, ko bo c. kr. zemljemerec zemljišče natanko premeril. Namen ce- stne uprave je, da se takoj po končani cenitvi razpiše dražba za celo črto od Levpe skozi Kal, Banjsice, Bate do Or- garja, t. j. v skupni dolgosti kakih 24 km. Če se ne motimo, se bo vršila dra- žba v šestih sekcijah in delo se bo za- čelo vsled tega tudi naenkrat na šestih mestih. To se bo zgodilo le, ako ne na- stopijo kake nepričakovane ovire. Ker je namenjena cesta le gospodarski pov- zdigi Banjške planote, je bil postavljen od stavbenega vodstva kot prvi pogoj ta, da se izvede na tak način, da bo v kolikor mogoče večji koristi prebival- cem. V interesu prebivalcev bi bilo, da bi šli dotičnim faktorjem kolikor mogo- če na roko ter da ne bi uganjali nikakih sitnosti. S to cesto se bo dala tudi prill- ka meščanom napravljati krasne izlete na brezprimerno krasno Banjsko plano- to, ki je bila dosedaj zaradi pomanjka- nja skoro vsakorsnih prometnih sred- stev skoro nedostopna širšemu občin- stvu. O tujskeni prometu ni bilo po Banjški planoti ne duha ne sluha. Po- sebno za avtomobiliste bo krasna eno- dnevna tura: Gorica, Qrgar, Banjška planota, Avče, Kanal, Ročinj, Kambre§- ko in nazaj čez Marija-Celj skozi Brda v rriesto. če pojde vse po sreči, bo ce- sta dograjena do jeseni leta 1913. Polifični pregled. Občinske volitve na Dunaju. V soboto je pri ožjih volitvah v III. volilnem razredu prodrl socialni de- mokrat David s samo 22 glasovi ve- čine. Včeraj so se vršile volitve v II. raz- redu. Za dopolnit je bilo 48 mandatov. V 32 volilnih okrajih so bili izvoljenl krščanski socialci, v 2 pa nemška na- cionalca. V Hokrajih je potrebna ožja volitev. V ožjo volitev pridejo povsod krščansko-socialni kandidatje in sicer v 10. okrajih z nemškimi liberalci, v dveh okrajih z nemškimi nacionalci in v dveh okrajih z neodvisnimi krščanskimi so- cialci. V tem volilnem razredu so kr- la Trnka in finančni minister vitez Za- leski so opasno oboleli in pričakovati Je, da vsled slabega zdravja v najkraj- šem času podajo ostavko. Nekateri listi imenujejo že naslednike. Vcrsko-znanstvena predavanja za častnike. 2e nekaj let se o velikonoC- neni času vrše versko-znanstvena prc- davanja za casttiike c. in kr. armade. Zanitnatije in obisk predavanj se vedno lepše razvija ter so bila letos že v 50 garnizijah taka predavanja, vsa izvr- stno obiskana. Zlasti sijajno je poteke! obisk na Dunaju; v dneh 26., 27. in 28. marca se je udeležilo predavanj nad 500 častnikov, med tenii dva nadvojvoda, vojni minister, sekčni načelnik vojnega ministerstva in drugi vojaški dostojan- stveniki. Samo po sebi se razume, da udeležba pri predavanjih častnikom nl službeno predpisana, marveč jim je to popolnoma na prosto voljo dano. Zato služi častnikom na cast in jim daje naj- boljše izpričevalo, da so se teh preda- vanj s tako vneino oklenili. Ravno to pa boli svobodomiselce, ki so zato zagnall krik, češ, da se častništvo sili k verskim vajam. Seveda se častništvo lepo za- hvali za pokroviteljstvo in brambo svo- bodomiselcev. Migljaj nasim bravcem naj bi bilo sledeče pismo, ki ga je pisal Njegova vi- sokost Jožei knez Rohan iz Schottwien: »Presenetljivo učinkovanje Elza-fluida presega resnično vse pričakovanje in objaviti morete, da so meni in mojim znancem Fellerjev Elza-fluid in Elza- krogljice prav izvrstno služile pri raz- novrstnih boleznih, kakor pri glavo- in zobobolu, bodenju, trganju, pri boleči- nah v križu, kašlju, želodčnih boleznih, slabostih itd., zlasti pa krepi Elza-fluid pri oslabelem vidu oči. Zato kar najtop- leje priporočam to zdravilo, ki naj ga ne pogrešajo v nobeni hiši.« Naši bravci, ki bi hoteli poizkusiti ta preparat (to zdravilo, morejo dobiti Fellerjev fluid z v. zn. »Elsa« za 5 K franko, ako pišejo naravnost na E. V. Feller, dvorni lekar- nar v Stubici, Elza-trg 264 na Hrva- škem. Pariški apaši. Že nekaj tednov sem so bili pariški avtomobilisti v nevarno- sti, da jih ne napade tolpa izvržka člo- veške družbe, ki je z revolverji strelja- la na avtomobile, postrelila vse kar je na njih bilo živega, pobrala dragoceno- sti in denar ter potem pobegnila. Po ve- likih mestih je več takih eksistenc, k! na najpredrznejši način ropa in mori, brez da bi jim prišla policija na sled. V vsakem mestu imajo ti ljudje posebno ime. V Parizu jim pravijo apaši. Apaši pa so bili dobro organizirani. Poveljnik teh roparjev pa je bil neki Bonnot, ka- terega so v nedeljo z mnogimi žrtvaml ulovili, a ne živega. Policija je izvedela, da se skriva Bonnot v neki hiši pred- mestja Choisy le roi, ki je last apasa Dubois. Policija se je v velikem številu približala hiši, a apaši, ki so bili v njej, so začeli močno streljati. Ranili so manj ali bolj težko okrog 20 policajev in o- rožnikov. Ker drugače ni bilo mogoče je policija pozvala vojaštvo na pomoč. 200 ženijskih vojakov je nato obkolilo hišo. Apaši se pa vseeno niso hoteli u- dati. Konečno je policijski prefekt Lepi- ne ukazal, naj vojaštvo bombardira hi- šo, kar se je tudi zgodilo. Bombe so hi- šo popolnoma razdejale. Streli iz 'hiSe so pojenjali in ko so šli policijski urad- niki z drugimi policaji gledat, ueinek bombardiranja, našli so Bonnota z več streli v glavi v popolni nezavesti. Bo- nnot je knialu nato umrl. Tudi Dubois, lastnik hiše je imel prestreljeno glavo in je bil nirtev. Več drugih apašev pa Je ležalo nezavestnih vmes razvalin. Pre- iskava je izdala, da sta se Dubois in Bonnot ustrclila predno sta prišla pra- vtei v roke. Da je vse polno občinstva gledalo na ta nenavaden prizor, je sa- moobsebi umevno. flulomobilna zveza med Bovcem-TrbižEm in obratno Vozal red: popoldne 12.30 odh. Bovec doh. 7.20 zvečer ., — .. Klu/e „ — pop. 1.10 „ Lok „ 6.40 „ „ 1.45 „ Sirmec „ 6.20 „ 2.- ., Predel „ 6.05 „ 2.10 „ Rabelj „ 5.50 „ „ — „ Mrzlavoda,, — „ „ 2.50 doh. Trbiž odh. 5.10 „ VoŽDja stane za vsako postajo 60 v. Delavci, ki so zaposleni v obeh rudnikih v Ra- beljnu, imajo 50 od sto popusta. Automobil ima zvezo s poštnim automobtlom Sv. Lucija -kolodvor (odh. 7.25), doh. Bovec (ob 10.11) in a) s pošto iz Rabeljna (odh. 4.40) Trbiž I. (doh. 5.50), b) s pošto Trbiž 2, (odh. 1.35 — Rabelj (don. 3.05). Zveza z vlakom: odh. Trbiž 3.13 osebni vlak 916 Pontafel-Beljak- Sv. Mihael odh. Trbiž 8.— osebni vlak 914 Pontafel-Beljak- Sv. Mihael odb. Trbiž 8.31 brzovlak 102 Pontafel-Beljak- Sv. Mihael odh. Trbiž 5,— osebni vlak 711 v Ljubljano in na Jesenice zveza Gorico-Trst odh. Trbiž 4.09 osebni vlak 911 Pontafel-Videm odh. Trbiž 4.58 brzovlak 907 Pontafel-Videm-Rim. Ad. Ant. Mlekuš — Bovec podjetnik. Štev. 1314 E Razglas. Naznanja se, da javna dražba zaslaiil I. ielrtlelja, t. j. mesecev januarja, februarja in marca 1911 začne v poned., 10. junija 1912, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in po- nedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 12., 15., 19-, 22. in 26. junija bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 25. aprila. 1912. 0d ravnattljstva zastavljalnice Vsaka bolezen se ne more le z lečili ozdraviti. So bolečine, ki so nastale vsled pomanjkljive hrane, zato je tako za zdrave kakor za bolane enako važno, polagati na pravo prehrano najveöjo važnost. Kateri principi šivljenje in zdravje. daja- joče prehrane so pravi, ve le tnalo ljudi; zato se dogaj'a, da tnnogi ljudje predčasno iz- gubijo ntoč in odpornost. Svetovno znano branilno sredstvo .Nutngen" (obl. zajamčeno), ki se vsled izborne sestave ime- nuje po pravici kraljahranilnih svovi, je pripravljeno po znanstvenih principih, o čemur obstojajo vero- dostojne kemične analize. Poskušajte spoznati iz- vanredne izborno3ti tega hranilnega sredstva. — Nutrigen zastonj za vsakogar! - Zahtevajte z navedbo tega lista eno škatljico „Nutrigen" zastonj in poštnine prosto ===== in zahtevajte tudi poučljivo brezplačno knjižico, v kateri so vpipani glavni principi i. prave prehrane. "Dosedaj se je na Avstro-Ogrskem porabtlo 250.000 Skatljic, kar najbolj doka&e ne- doseano dobroto in veliko prüjubljenost tega hranilnega sredstva. r„Nutrigen' -podjetje, Budapest, VII., Elisabethring 16, odd. 181. Članom .Hrojašhe zadnige'vznanje! ,,Ceiitralna posojilnica" v öorici izplasiuje vsled sklepa obenega zbora z dne 11. t. m. deleže „Krojaške zadruge" in 5°|0 obresti za 10 let, odbivši znesek, ki so ga tekom teh let dvignili, do neprestopnega roka 1. avgiist 1912. 01ani,^ki bi do tega roka ne dvignili de- ležev in obresti, izgube pravico do njih, in pripadejo ti nedvignjeni deleži z obrestmi drustvii „Solski Dom" v Gorici. Odbor „Centraine posojilnice" v Gorici. Rrasne in nenevarne rahete in umetni hresovi ^^ za vse mo- goče sveča- nosti se do- bivajo v po- edinih ko- madih kakor tudi v raznih zbir- kah, ki vse- bujejo razne ogoJoDO sllke, rakete, bon galski OgeDj, „žabe", topiče itd., pri prvi sisaški pirotehnični trgovini ^ Z IT I. Stjepušin. Sisek. Ilustrovane cenike posüjam na zahtevo vsakemu brezplačno. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Duiiaj .... 51, 88, 43, 20, 46 Gradec .... 57, 1, 22, 67, 9 Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom 1 najtopleje. - Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najtrpežnejii in najboljši bodisi za na* vadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VICTORIA so najpraktičnejši za vsako hišo — — Isti služijo za vsakovrstno šivanje in sti- kanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče pred- mete se dobi po tovarniški ceni pri trvdki Reršeuani i tuh, G O R I e A — Stolnl trg št. 9. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici registrovana zadrnga z omejeno zavezo posreönje pri natopa tanetpM ptrett is pri prüdaji ^v- *v *v kieHjukili priielkov. ^v 'v ^v Zaloga je v h>*i „CENTRALNE POSOJILNICE'' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. Lekarnarja A, THIERRY-J6V BALZAM. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev. ponarejcnje in vsak prekup drugega balzama s prevarlji- vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kazuuje. — Ta bal- wm je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri influenci, zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- lesnem zaporu. zobe bolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 6;1 ali 1 vel. posebna steklenica K 5*60. LEharnarja TH1ERBV - \w mAziLoTzpvRTNicE je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vuetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se redi in stori, da so bolestne operacije 1 epotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K S^O. Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah. Ticta Marndna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i Č.)