Razne stvari. Iz domačih krajev. t Dr. Ivan Križanič. Še nismo pozabili prerane izgube dr. Jožefa Pajeka, že stoji drug grob pred nami odprt in vanj bomo položili telesne ostanke mil. g. stolnega dekana dr. Ivana Križaniča. Zadnjo soboto je še zdrav zapustil Maribor ter se odpeljal v svoj rojstni kraj Sv. Križ na Murskem polju, kjer je v nedeljo v farni cerkvi blagoslovil novi altar. Včeraj pa je prisla iz Sv. Križa britka vest, da dr. Ivana Križaniča ne bo nikdar več v Maribor. Popoldne okoli dveh je izdahnil svojo blago dušo. Pogreb bo dne 2. avgusta ob 9. uri predpoldan pri Sv. Križu na Murskem polju. Ob grobu pokojnikovem plaka naša škofija in naš spodnještajarski slovenski narod, za katera je delal in se žrtvoval. Pokoj njegovi duši! Sv. birma. Mil. knez in Skof so zaradi bolehnosti preložili sv. birmo v starotrSki dekaniji ravno za teden dni. Dasiravno se jim še zdravje ni popolnoma povrnilo, se bodo vendar jutri v petek, dne 2. avgusta, podali na vizitacijo v starotrško dekanijo. Dal Bog, da bi sv. birmo srečno dokončali in se zdravi vrnili nazaj I f Dr. Jožef Pajek. Truplo pokojnega dr. Pajeka se je prepeijalo dne 26. v Konjice. Pri vseh farnih cerkvah ob cesti od Maribora do Konjic se je zvonilo. Truplo sta spremljala kanonik dr. Ivan Mlakar in prof. Ivan Vreže. Velika množica ljudstva je pričakovala pokojnika v Konjicah samih. Drugi dan predpoldan je bil pokop. V slovo je govoril pokojniku kanonik dr. Iv. Mlakar ter imel tudi zanj asistirano črno mašo. Obljubljen imamo iz veSčega peresa obširneji popis življenja in delovanja pokojnikovega. Volilska shoda dr. Ploja in dr. Rosine bosta dne 4. t. m. pri Sv. Križu blizu Ljutomera pri g. Hauptmanu, dne 11. t. m. pri Sv. Tomažu blizu Velikenedelje pri gosp. Skerlecu. Začetek po večernicah. Tržaški škof msgr. A. Šterk biva sedaj v Rogački Slatini in je jako nevarno obolel, da se je bati najhujšega. Plačujte, slovenski kmetje! Nemci hočejo imeti kje na Gornjem Štajerskem mofiko učiteljiSče. Ni dvomiti, da bo nemška večina v deželnem zboru to odobrila. Slovenski kmet bo tudi za to šolo, ki mu ne bo v noben hasek, moral plačevati svoje odstotke pri davku. Za to pa je potrebno, da se ločimo od Gradca in si s svojim denarjem urejujemo svoje potrebe. V Slov. gor. vina v naknp še je vedno mnogo. Svojedobno je to javilo gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Tudi bralno društvo pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor. naznanja, da najdejo ali krSmarji ali zasebniki pri Sv. Ani n. K. v ŠIov. gor. dovolj poStenega vina, 8e nekaj starega belega, največ pa novega in sicer ali samo izabelo ali pomešano z izabelo. Cena vinu je po kakovosti. Gospoda iz mesta ali trgov ali drugih premožnih krogov naj podpira domačo poSteno blago pred drugim ponarejenim vinom, ter naj pripomore kmetu, ki potrebuje denarja, da more pošteno blago spraviti v bratsko pošteno denarno ceno. Tu se na lahek način pokaže v dejanju slovensko bratoljubje do kmeta trpina. Ako tedaj potrebuje kdo starega ali novega, boljega ali lažjega namiznega (izabelnega) vina, z veseljem posreduje bralno druStvo pri Sv. Ani. Treba se je kupcu le obrniti do imenovanega bralnega društva. — Za letos se v vinogradih do sedaj, hvala Bogu, kaj lepo kaže. Da bi nam Gospod ohranil to! Hmeljeva letina bode, če nas Bog hude ure obvaruje, v Savinjski dolini zopet bogata in tudi cene se hmeljskemu pridelku še precej dobre obetajo. Seveda bodo ptujci zopet marsikatero krono odnesli, katera bi ostala v žepu slovenskih kmetov, če bi se za zadružno organizacijo pri nas kaj več storilo, katera bi bila ravno za prodajo hmelja velikega pomena. ZadružniStvo na Spodnjem Štajerskem je vsplamtelo kakor škop slame, sedaj pa že skoro pepela ne bode. Kje tiči vzrok ? Iz Trbonj v dravski dolini se nam piSe: Dne 22. t. m. so bile v tukajšni občini jako zanimive občinske volitve; namreč občinskega predstojnika; volili so en dan tri župane. Najprvo so izvolili dosedanjega župana g. V. Brajnika, ki pa je izvolitev odklonil. Nato je bil izvoljen Franc Sagmeister, ki je tudi že 6 let nosil breme županstva, a zopet ni hotel sprejeti te časti, hotel je rajši dati stotak, kakor pa sprejeti občinsko predstojništvo. Nato so odborniki Se enkrat volili in sedaj so res srečno izvolili vrlega Slovenca kmeta Jurija Vrhnjak. Živijo! Dnhovniške novice. Prestavljeni so čč. gg. Franc Adlasnik na Muto, Jakob Čebašek v Loko, Anton Kociper k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Alojz Kokelj k Novicerkvi, Anton Kovačič v Slivnico pri Celju, Vincencij LorenčiO v Rajhenburg, Josip Panič k Sv. Antonu v Slov. goricah, Lorenc Schlamberger na Bizeljsko, Roman Skrbs na Crnogoro pri Ptuju, Ivan Vogrin v Zavrč, Peter Zadravec k Sv. Janžu na Dravskem polju. Na novo nastavljeni so čč. gg. semeniški duhovniki: Ivan Bosina v Rogatec, Josip Florjančič k Sv. Juriju pod Taborom, Ivan Goričan k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Ivan Kociper v Vuzenico. Jakob Kosi v Št. Peter pri Radgoni, Matija Slavič v Hoče, Franc Spindler k Sv. Juriju ob Ščavnici. Spremembe pri oo. frančiškanih. V Ljubljano kot katehet pride o. Salezij Vodošek iz Brežič, kot kapelan o. Roman Arnuš iz Sv. Trojice. Kot gvardiian v Pazin o. Ananija Vračko iz Brežic. V Pazin je prestavljen o. Bernard Jamar in o. R. Čebuli iz Nazareta. V Nazaretu je gvardijan o. Gothard Podgoršek, o. Viktor Jerančič župni upravitelj in vikar. V Brežice pride kot gvardijan o. Miklavž Meznarič iz Sv. Trojice in o. Karol Schopf. V Mariboru je postal gvardijan o. Filip Perc, o. Kalist Heric, župni upravitelj, pri Sv. Trojici je postal gvardijan o. Elekt Hamler, o. Frančišek Ambrož kapelan in katehet, o. Alojzij Bobnar, kapelan. V Brežice se preloži drugo leto noviciat. Malanedelja. Dne 25. t. m. umrl je v Malinedelji starožupan gos. Jožei Kocbek po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik županoval je mnogo let, bil je zgled umnega gospodarja in vedni prijatelj in dobrotliivi oče ubožcev, tudi daleč znan po izvanredni gostoljubnosti. Marsikak visok gospod je bil tam dobro postrežen in se rad spominja gostoljubnega starca. N. p. v. m. Zasebna dekliška meščanska šola pri šolskih sestrah v Celja se začne s 16. septembrom t. 1. — StariSi, ki žele svoje hčerke poslati v to Solo, naj se oglasijo do omenjenega fiasa pri vodstvu Solskih sester v Celiu. — Dosedaj je v to Solo že sprejetih 12 učenk. Iz Šoštanja. V nedeljo, 28. julija napravili smo ŠoStanjčani izlet v Mozirje. Vdele- žilo se je nad petdeset oseb. Koncert čitalniskih pevcev in tamburaSev obnesel se je povoljno. Aplavza bilo je dosti in to zadostuje za storjeni trud. Zahvaliti se imamo gospodu Tribuču za izborno postrežbo, in reči moram s hotelom Tribuč je Mozirje veliko pridobilo. Ne moremo biti pa tihi, ter mirno požreti grenkobo, katero smo občutili o priliki našega prihoda. Nadjali smo se priti v staroslavni trg Mozirje, med naše ljudi; varali smo se, ker o slavljenih (!) Mozirčanih o našem prihodu ni bilo ne sluha ne duha. VpraSali smo, kaj pomeni to, da je nam nasproti postalo Mozirje tuje, smo zvedeli, »da nevošljivost« delala \e protiakcijo, da bi naS izlet, naS koncert se izjalovil in to le zaradi.... Obžalujemo, da so pričeli Mozirčani, sploh pa gotovi sloji, katere smo smatrali kot steber štajarskih Slovencev v Gornji Savinjski dolini, v lastno skledo pljuvati, ter naše prijateljske obiske v obliki društvenih izletov, kot politično provokacijo ali demonstracijo nasproti uradnikom razglasiti. Možje in žene, kateri ste se take narodne netaktnosti poslužili, ne zahtevajte, da bi mi vas nadalje smatrali kot narodnjake, imeti vas moramo za slabSe kot gotove hajlovce; če hočete vi biti zaradi dobičkarije narodnjaki, potem je boljše, da vas spoznamo. To obsojo izrazil je neki Mozirčan, kateri nam je sigurni odlični dostojnik in kateri nam je razodel vzrok mlačnosti. Besede predsednika mozirske čitalnice naj done po celi Gornji Savinjski dolini: »V složnosti procvita slovenski duh, V neslogi postane narod bol'n in suh! Na predvečer sv. Ane so na sloviti božji poti pri Sv. Križu pri belih vodah Slovenci spuščali rakete in peli domače pesmi, kar se oglasi neki mladenič z »Wacht am Rhein!« Ko so Slovenci ugovarjali, začeli so nemčurji tepež, pri katerem so enega Slovenca močno ranili. Slovenci so bili iz ŠoStanja, a nemčurji bojda iz Velenja. Iz Mozirja. Zeleznica od Rečice na Paki skoz naš okraj nam je potrebna kot vsakdanji kruh. Ministerstvo je vsaj toliko ugodilo naSim željam, da je poslalo inženeria, ki je pregledal vso pokrajino. Čuje Be, da dobimo res do Gornjegagrada normalnotirno progo. , Iz Crešnic. Naši vrli raladeniči so za procesije kupili dve novi banderi. Sosedni g. župnik iz Špitaliča je ob blagoslovljenju nagovoril mladeniče s srčnimi besedami ter vsem na srce polagal prelepih naukov. Smem pohvalite mladeniče, da take nauke večji del izpolnjuje. Na dobre časnike se pridno naročajo. Za nov most čez Savo pri Brežicah je postavil štaierski dež. zbor v deželni proračun 100.000 K. Varnost na štajersko-ogerski meji. Za varnost na Stajersko-ogerski meji se pomnoži štajersko orožništvo za sedem postajevodij in 28 mož. Iz Eaple pri Arvežu se nam piše: Cerkveno predstojništvo se prisrčno zahvaljuje gospodoma o. Mauru in o. Henriku, kapucinoma iz Lipnice, za ginljive pridige in stanovski pouk za časa jubilejske pobožnosti od 29. junija do 2. jul. t. 1., kakor tudi za neumorno delavnost v spovednici: Bog plati! Iz drugih krajev. Zgodovinska slika avstrijskega državnega zbora. Praški listi iavljajo, da češki slikar Novak izdeluje sliko, ki bo predstavljala tisto nepozabno zadnjo sejo predzadnjega zasedanja državnega zbora in sicer v trenutku, ko ministerski predsednik dr. Korber — po polunoči, potem ko je bil prišel iz cesarskega grada Schonbruna, kamor je bil šel vzbudit cesarja, da dobi od njega potrebna pooblastila — čita cesarski odlok, s katerim se zaključuje zasedanje. Ker se je to znamenito zaključenje dogodito vsled čeSke obstrukcije, imela bo ta slika zgodovinsko •važnost za avstrijske Slovane, in v prvi vrsti seveda za Čehe. Poljaki v Berolinu. Poljska društva v Berolinu se vedno maožč. Sedaj je v Berolinu 35 poljskih društev, 10 poljskih društev pa je v berolinski okolici. Zastrupljenje krvi po črnih nogaTicah. Neki dunajski list javlja, da je v Gruberau-u pri Kaltenleutgebenu 15-letna hči nekega gospodarja vmrla v malo urah na nasledkih zastrupljenja krvi, dogodivšega se vsled nošnje črnih nogavic. Grozno samoubojstvo. Iz Podgorača na Hrvatskem pišejo «Edinosti»: V tukajšnji opekarni je bil uslužben tudi 16-letni Ivan Vidakovič. Na videz jako veselemu delavcu je motila veselje le okolnost, da je od bornega zaslužka svojega moral vzdrževati tudi siromašno mater, da si je imel še dva druga brata. V tem smislu je dobival od doma obupnih pisem. Kolikor je mogel, je tudi pošiljal siromašni materi, da-si sam niti poStene srajce ni imel več na sebi. Zadnje dni je bilo videti na nesr^čnežu neko raztreSenost in melanholijo. Niti jesti ni hotel, da-si je pridno delal. V nedeljo dne 14. t. m. je v neki podgoraški gostilni spil 1. decl. žganja. Povrnivši se v opekarno se je izogibal vsaki družbi, a sukal se je vedno okolo ogromne zažgane peči. Iz odprtine je švigal plamen, tako, da ne bi se človek približal niti na deset korakov. Mladi mož pa se je približal vratom, odmaknil vrata od pleha in zgodilo se je grozno: pritisnivši roki na prsi, vrgel se je s k o z i odprtino v peč tako, da so mu samo noge ostale zunaj. Naravno, da sta silni plamen in ogenj storila, da je nekemu delavcu, ki je slučajno prišel blizu kakih 10 minut pozneje, bilo izvleči iz peči, ne človeka, ampak pečeno meso. V takem stanju je naSla kadaver sodna komisija. Svoja otroka zastrnpil. Iz Kesztelja na Ogerskem javljajo o tem- le groznem dogodku: Tukašnji ugledni trgovec z drvi Teodor Laskai je zastrupil dvoje svojih otrok: $ letno hčerko in enajstletnega dečka, davši jima sadja, v katerem je bilo arzenika. Zastrupljenje z arzenikom so določili še le po pogrebu. V to svrho so niorali izkopati obe trupli. Govorilo se je, da se je udovec Laskai hotel v drugič oženiti in v ta namen se je na tak grozen način rešil obeh otrok iz prvega zakona. Laskaia so zaprli in bo moral pred sodiščem odgovarjati za svoj grozni čin. Smrt Kriigerjeve soproge. Iz Pretorije javljajo, da je soproga predsednika trnsvaalske republike, Kriigerja, umrla dne 20. t. m. vsled vnetja pljuft in po tridnevni bolezni. Pokojnici je bilo 67 let. Gad v železniškem vozu. Mej vožnjo na dunajski mestni železnici med Hiitteldorfom in Dunajem se je začetkom tekočega tedna dogodil razburljiv prizor. Neki gospod je zapazil, da se pod cevjo parne kurjave v vozu III. razreda nekaj giblje. Skoro se je priplazil izpod cevi dolg — gad. Žensk in otrok se je polastil napopisen strah, gospod je pa pomolil gadu palico, katere se je gad hitro oprijel. Gospod odpre vrata železniškega voza, pripre gada med vrati ter mu tako konča življenje, potovalce pa reSi strahu. Prst božji. Iz Gjura na Ogrskem javIjajo, da se je te dni dogodil tam nenavaden slučaj Neka krasna, elegantna, a nepoznana dama botela je izvrSiti samoubojstvo ter se je v ta namen vrgla na železnične tračnice tisti čas, ko je prihajal brzovlak. Strojevodja je zapazil, da na tiru leži človeSko truplo, ali bilo je že prekasno. Vlak je drdral dalje in strojevodja je bil globoko prepričan, da se je dogodila velika nesreča. Na obče čudo pa se ni oni dami ničesar dogodilo — ostala je živa in zdrava; le obleka se jej je nekaj potrgala. Nepoznano damo so spremili v vlak in jo odpravili v Bruck. Društvene zadeve. Dravska dolina dne 4. avg. v Le- hen I Ustanovno zborovanje ženske podružnice družbe sv. Girila in Metoda za Sv. Lovrenc in okolico obeta biti jako krasno. Za zabavo gostov je vestno poskrbljeno. Torej v nedelio v Lehen. Družba sv. Cirila in Metoda ima dne 8. avg. v Mariboru v Narodnem domu glavno skupščino, na kar danes zopetno opozarjamo. Za dijaško kuhinjo je nabral g. nadučitelj F. Majcen na Lehnu 11 K med ondotnimi rodoljubi. Hvala vsem! Bralno društvo pri Sv. Križn na Murskem polju preloži nameravano veselico na nedoločen čas. Gledališka predstava v Št. Jederti. »Lurško pastirico* bodo igrali v nedeljo dne 11. avgusta popoldan ob 4. uri pri Sv. Jederti nad Laškim. H krasni predstavi se vabijo vljudno vsi okoličani. K »Podpornemn društvu organistov s sedežem v Celiu" pristopiii so ti-le ustanovni in podporni udje: Ustanovni: Društveni pokrovitelj, presvetli gospod dr. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski, doktor bogoslovja itd. v Mariboru 50 K, veleč. gospod Mihael Arko, dekan v Idriji 50 K, velečastiti gospod Mihael Saj6, župnik v Štaugi 25 K. Podporni: Veleč. g. Janez Gnjezda, profesor v Ljubljani 20 K, vC. g. Janez Rozman, kanonik v Ljubljani 10 K, vč. g. Matevž Jereb, župnik v Št. Janžu 4 K, vč. g. M. Poč, župnik v Komendi 4 K, vC. g. Gothard Rott, župnik v Stari eerkvi 4 K, v& g. Anton Rančigaj, vikar v Celju 5 K, vč. g. Alojzij Kokelj, kaplan pri Sv. Juriju ob Taboru 3 K, vč. g. Ivan Zupan, kurat v Št. Petru na Krasu 5 K. — Vsem gori imenovanim č. gg. se za njihovo podporo najtopleje zahvaljujemo ter želimo: «Bog plačaj«! Naj bi ti zgledi pridobili društvu še mnogo pnjateljev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati primeren znesek v društvene namene. Imena rednih udov (organistov), ki so zlasti zadnji čas jeli Stevilneje pristopati ne moremo priobčiti, ker bi poročilo naraslo. Odbor. Kmetijsko in bralno društvo nEmetovalec" v Gotovljah ima v nedeljo, dne 4. avg. t 1. po večernicah okoli 4. ure popoldne v gostilni g. M. Steineria v Gotovljah svoj XXIV. občni zbor. Med navadnimi toCkami vsporeda je tudi govor o živinoreji deželnega potovalnega učitelja g. Martin JelovSeka. Zborovanie bode kratkočasil moški zbor domačih pevcev. Priredi se tudi za zabavo šaljiva tombola. DruStveni odbor že danes kliče vsem društvenikom — na veselo svidenje! gostom pa srčno — dobro došli! Bralno društvo pri Sv. Antonn v SIov. gor. priredi veselico po večernicah v Soli v nedeljo, t. j. 4. avg. 1901 s petjem in gledališko igro >Sovraštvo med bratoma«. Prosta zabava pri g. Alt-u. Obilne udeležbe pričakuje odbor. Zveza slovenskih kolesarjev je nadaljevaje svoje delo prejSnih let napravila letos 13 novih pomočnih postaj in sicer Stiri na Goriškem. osem na Kranjskem in eno na Spodnje Stajerskem. (Mozirje hotel Tribuč.)