Političen list za slovenski narod. P« po8ti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */»6. uri popoludne. Štev. 222. V Ljubljani, v četrtek 27. septembra 1888. Letnik: XVI. Vabilo na narocbo. Bliža se zadnje četrtletje: gospodo naročnike prosimo torej najuljudneje, da brzo blagovole ponoviti svojo naročnino; one gospode, ki so zaostali z naročnino, opomnimo, da skoraj poravnajo svoj dolg; vse pa, ki še niso naši naročniki, vabimo, da bi nas počastiti izvolili v obilni meri s svojimi naročili. Stvar, za kojo se borimo, je sveta, — vredna žrtve vsakega slovenskega rodoljuba. „SLOVENEC' se bode neustrašeno potegoval tudi za naprej za svetinje milega nam naroda, — na versko-narodni podlagi. „S LOVE NE C", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo ,,Domoljub" vred veljal za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 » » četrt leta .... 3 » „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa veljd: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. » pol leta .... 8 » — „ » četrt leta . . . 4 „ — „ » jeden mesec ... 1 „ 40 . ij# Naročuje se lahko vsak dan, a list sc doM še-le z dnem naročbe. Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi izišlimi številkami. „DOMOLJUBA". Vredništvo hi opravništvo „Slovenca" in ,,Domoljuba". Deželni zbor kranjski. (Šesta seja, dne 2 7. septembra.) Deželni glavar dr. Poklukar otvori obV2 11.uri dopoludne sejo ter se najprej prečita in potrdi zadnji zapisnik. Po razdelitvi došlih vlog se po nasvetu poslanca Pfeifer j a prečita prošnja posestnikov občine Vinice, da bi se oglasila (Aumeldungen) za prosto kuhanje žganja iz sliv, drož itd. vlagala pri županstvih, ki bi jih zbirala, potem pa izročevala c. kr. finančni straži. Poslancu baronu Zojzu se dovoli 14dneven dopust, potem se poročilo deželnega odbora o Statutu in programu za vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu izroči upravnemu odseku. Finančnemu odseku pa se izroče: a) Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakonu, kateri prenareja § 2. zakona dne 18. decembra 1874. 1., dež. zak. štev. 1, 1. 1875., o uredbi doneskov od zapuščin k nor-malno-šolskemu zakladu; b) poročilo deželnega odbora o tem, da se v deželni prisilni delavnici v Ljubljani ustanovi služba duhovnika; c) poročilo deželnega odbora o zvršitvi sklepov za-devajočih konvertovanje kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo. Poslanec Murnik na to poroča o štatutu za cesarja Franc Josipa I. deželne hiralske ustanove, ter v imenu upravnega odseka predlaga: »Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Statut o cesarja Franc Josipa I. deželnih ustanovah za hiralnice na Kranjskem se potrjuje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da občinam naznani štatut in ustanovitev ustanov. 3. Deželnemu odboru je skrbeti, da se podelitev ustanov primerno razglaša." Uvod in § 1. dotičnega štatuta se brez ugovora potrdita; pri § 2. pa želi baron Švegelj bolj natančne določbe glede občin, ki imajo pravico do teh ustanov. Vsled tega se seja za nekoliko časa pretrga, da se upravni odsek dogovori o tej zadevi. Ob V412. uri se seja zopet prične in obveljd § 2. soglasno po novem predlogu upravnega odseka, po katerem se glasi: „§ 2. Do teh ustanov imajo pravico tiste občine dežele Kranjske, katere imajo za oskrbovanje ubožcev razmerno najtežja bremena." Drugi paragrafi obveljajo brez ugovora in brez premembe. Ravno tako obveljd gori omenjeni 2. predlog upravnega odseka. Pri tretjem predlogu predlaga poslanec dr. Papež, naj se glasi: »Deželnemu odboru je skrbeti, da se primerno razglaša, katere ustanove se imajo podeliti in katere so se podelile." Pri glasovanji se ta prememba kot nepotrebna odkloni, ter se sprejme tretji nasvet po predlogu upravnega odseka, pač pa se po nasvetu poslanca Klun a popravi nemški tekst in spravi v soglasje s slovenskim. Štatut se sedaj glasi: Statut o cesarjaFranc Josipa I. deželnih hiralskih ustanovah na Kranjskem. Deželni zbor vojvodine Kranjske je v XVII. seji dne 23. januarija leta 1888, sklenil v spomin 401etnega vladanja Njega c. in kr. Apostolskega veličanstva cesarja Franc Josipa I.: »V hvaležni spomin 401etnega osrečujočega vladanja Njega veličanstva cesarja Franc Josipa I. ustauovlja dežela Kranjska v podporo onemoglim ubožcem glavnico v znesku 20.000 gld. Obresti te glavnice je razdeliti v osem letnih ustanov po 50 gld. iu dvajset letnih ustanov po 30 gld. Te ustanove oddaje deželni odbor občinam kranjske dežele, katere imajo v dotičnem času za oskrbo ubožcev najtežja bremena. Ustanove se ne izplačujejo ubožcem na roke, temveč po občinskem predstojništvu onim osebam, ki prevzamejo svoti ustanove primerno oskrbovanje ubožca." Ta sklep blagovolilo je Njega c. in kr. Apostolsko veličanstvo z Najvišjim odločilom od dne 6. julija 1888. 1. vzeti z zadovoljstvom na Najvišje znanje ter najmilostiveje dovoliti, da se ta deželna ustanova sme imenovati po Najvišjem imenu. Na podlagi rečenega deželno-zborskega sklepa izdaje se naslednji statut: § 1. Te ustanove se imenujejo: »Cesarja Franc Josipa I. deželne hiralske ustanove" in dobe veljavo z 2. dnem decembra 1888. L, katerega dne praznuje Njega c. in kr. Apostolsko veličanstvo cesar Franc Josip I. 401etnico svojega vladanja. LISTEK. Dva dni v Benetkah. m. 5. septembra. Zadnja železnična postaja na suhem je Mestre. Od tukaj krene glavna cesta proti Padovi in dalje v srce Italije — velikanski most, 3600 metrov dolg, pa drži v Benetke. Most počiva na 222 oblokih in dveh večjih, dobro utrjenih podslombah. Dodelali so ga pod avstrijsko vlado 1. 1845. po velikem trudu in silnih troških. Na levo stran varuje mesto v močvirji ležeča trdnjava Malghera, ki je toliko prizadela za beneške vstaje 1. 1849. oblegajočim našim vojakom. Ozrimo se hipec nazaj v zgodovino tega burnega leta! Takozvani »patriotje" laški so zahtevali vojsko z Avstrijo „ad ogni prezzo" (po vsaki ceni). Ni se je ustrašila junaška naša armada, katero je vodil 82 let stari, izkušeni maršal »oče Radecki". Na široki ravnini pri Novari se vname krvava bitka in konča z eno najslavnejših zmag, kar si jih je kedaj priborila avstrijska armada. Sardinski kralj Karol Albert jo je, kakor nekdaj Napoleon iz Ruskega, v revnem voziču popihal z bojišča in hitel na francosko zemljo. Po tej bitki, ki je z zlatimi črkami zabelježena v zgodovini avstrijske vojne, je bila vsa pod Avstrijo spadajoča laška zemlja razven Benetk zopet v roki pravega gospodarja. V Benetkah pa so uporniki oklieali samovlado in za predsednika izvolili Manina z neomejeno oblastjo. Oddelek avstrijske vojne se je utaboril mestu nasproti, ob enem pa so vojne ladije neprenehoma krožile po morji in branile, da ni mesto dobivalo živeža in druge podpore od zunaj. Ker je bil vsak poziv, naj se Beuečanje podajo, brez vspeha, so začeli naši vojaki mesto oblegati in delati nasipe za baterije. Nepopisno težavno je bilo to delo. Do vratu so stali vojaki v vodi, stavljajoč tu in tam podlago mali trdnjavici, kjer bi mogli nastaviti par topov in streljati v mesto. Mnogopot jim je po noči voda razdrla vse to, kar so po dnevu 7. največjim trudom sestavili. Marsikateri vojak je ondi pustil življenje, zadet od so- vražne kroglje ali pa vsled mrzlice, ki je domil v močvirnih lokvah beneških. Obleganje pa je vendar toliko napredovalo, da so 24. maja 1. 1849. začeli streljati na trdnjavo Malghero. 00.000 bomb so vrgli čez. Srčno so se branili Italijani. Ko pa je v zrak zletela zaloga smodnika, in druzega iz mesta zaradi naših topov niso mogli dobiti, so branitelji neko noč kar izginili iz trdnjave. Tako so se naši od dne do dne polagoma bližali mestu. V mestu samem je začela divjati strašna lakota, ker od nobene strani živež ni mogel v mesto. Mesa pa vina za drag denar ni bilo dobiti. Po-slednjič še polenta, ki je glavni živež prostega meščana, izostane. Da, še celo pitne vode je zmanjkalo. Nevarne bolezni, kakor vročnica in kolera se vgnezdijo med ljudstvom. Vsak dan je umrlo povprek okoli 200 ljudi v obleganem mestu. Pa Tendar se še sedaj niso hoteli ukloniti. Imeli so predsednika republike Manina za nekakega Mesijo, ki jih bode gotovo rešil iz hude, z vsakim dnevom rastoče stiske. Na več krajih so delali nove trdnjave iu celo nekaj oblokov velikanskega mosta razrušili. Oblegajoči vojui oddelki so pa čedalje huje § 2. Do teb ustanov imajo pravico tiste občine dežele Kranjske, katere imajo za oskrbovanje ubožcev razmerno najtežja bremena. § 3. Občine, katere prosijo za te ustanove, morajo izkazati število ubožcev, katere jim je preskrbovati, v to potrebne troške in v ta namen uporabne dohodke. § 4. Ustanove se podeljujejo občinam praviloma za eno leto. Vendar pa se smč občini podaljšati užitek za eno ali več let, ako v zmislu §§ 2. in 3. dokaže daljno pravico do ustanove. § 5. Ustanove izplačujejo se v dveh jednakih poluletnih obrokih dne 2. junija in 2. decembra dotičnemu županstvu, katero jih oddaje onim osebam ali zavodom, ki so prevzeli svoti ustanove primerno oskrbovanje ubožca. § 6. Pravica podeljevati ustanove pristoji dež. odboru kranjskemu. (Konec prih.) Svetovaclavski praznik in „Ma-tica šolska". V Pragi, dne 25. sept. V petek, v praznik sv. Vaclava, mučenika in varuha češke zemlje, bode osem let, ko se je združil zbor rodoljubnih mož v obrambo drazega jezika rodnega z ustauovljenjem Osrednje Matice šolske", te varne gradbe narodnosti češke, kojo je ljud na-zivljal polnim pravom najprvo narodno delo. Kot odprta knjiga in vsakemu jasna leži pred celim narodom plodonosna delavnost „Osrednje Matice šolske". Doslej je 11 šol njenih prešlo v javno upravo, dalje vzdržuje sama 28 občinskih šol, 30 oskrbovalnic ali materinskih šol, dve gimnaziji in vedno deli podpore mnogim drugim šolskim ustavom, in s tem izpolnuje iz izvršuje plemenito in požrtvovalno voljo naroda, koji je takoj v prvem trenotji, ko je bil poklican od ustanovnikov »Matice" na pomoč, pojmil, da tu gre za zelo važno stvar: za ohranjenje narodnosti češke v name-šanih krajih, kjer so češkemu ljudu hoteli šiloma izruvati materinski jezik. Zaradi tega je narod tudi prinašal tako radovoljno svoje darove na domovinski žrtvenik, zaradi tega je pojmil, da je vsaj na tem polji kulturne iu narodne borbe na stališči „Osrednje Matice šolske" sveta dolžnost Čehov, ohraniti složnost; zaradi tega so tako naklonjena vsa rodoljubna češka srca, vse misli češke tako goreče »Šolski Matici". — Plemenita setev prinaša krasen sad. Ne samo znatno število šol, na kojih poučuje mnogobrojni zbor 180 učiteljev in vzgojiteljic, ki žrtvujejo moči svoje, temveč močno narodno gibanje, koje je navstalo po-vsodi, kamor je „Matica šolska" delovanje svoje naperila in kjer je „Matica" kljub ponemčevalnim šolam založila i svoje učilnice, so pač jasen dokaz, da je bila ta ideja krasna, srečna in da narodu gre vsa čast, ki jo je tudi vresničil tako brzo. Zaradi tega se odbor »Osrednje Matice šolske" zopet obrača zaupljivo k narodu povodom praznika sv. Vaclava in ga pozi vije k novim žrtvam tem iskreneje, čim bolj se širi delokrožje »Matice", čim bolj rasto njeni troški. Pred vsem pa potrebuje »Matica" izdatne podpore zaradi zgradjenja gimnazije v Op a vi za brate Žlezake in severne Mo-ravane, podjetje, koje zahteva tudi izvaurednib sredstev. pritiskali na mesto. V začetku julija se je od vseh strani pričelo streljanje na Benetke. Vedno še je bilo 3000 sežnjev daljave do mesta, kateri tedanja topniška tehnika ni bila kos. Naravnost niso smeli meriti v mesto, ker bi nobena kroglja ne bila priletela do tje, ampak streljali so napošev visoko v zrak, da je projektil doli leteč treščil na dotični kraj. Zanimiva je bila tudi poskušnja naših topni-čarjev, s pomočjo zrakoplava metati bombe v Benetke. Zaradi neukretnosti teh zračnih ladij se poskušnja ni obnesla. Tri tedne so neprenehoma gro-meli topovi. Benečanje so morali zapustiti vnanje mestne oddelke iu se bolj v središči zbirati. Vsled tega so se še bolj množile bolezni iu druge težave. Pa vendar bi se bili meščanje še upirali, če jih ne bi bil ukrotil drugi sovražnik, hujši kot vojska in bolezen, srditi glad. 17. avgusta so se pogajali avstrijski generali z beneškimi zastopniki v Mestre zastran kapitulacije in 24. avgusta se je mesto vdalo. Radecki je jako usmiljene pogoje stavil in zahteval samo, da mora 40 najbolj zagrizenih rogoviležev precej mesto -zapustiti. Vsem drugim se je milostno odpustilo. Dotični poziv pozivlje k plemeniti borbi pod ono bandero svetovaclavsko, kojo je Ceh še vselej visoko držal, kedarkoli je pretila domovini kaka nevarnost in kedarkoli je bilo treba odbiti naskok, na-»erjen zoper živelj naroda našega. Odboru »Matice šolske" so znane vse težave, s kojimi se je v tej dobi gospodarske krize boriti vsem stanovom naroda, in vsa bremena, koja ima prenašati narod, vendar se odbor nadeja, da bode ljubezen do domovine tako silna, da bode vse premagala. »Navstal nam je — pravi dr. Iiieger v dotičnem pozivu — praznik sv. Vaclava, varuha zemlje češke, koji je narod naš od nekdaj v vseh bojih smatral za svojega varuha in kojemu na čast je nazival i jezik svoj svetovaclavskim. Zaradi tega pod tem gaslom svojih prednikov i v tem boji za jezik po-zivljemo četrtič posamezne narodnjake, vsa društva in rodoljubne družbe, prosimo dalje naše občine in samoupravne korporacije, založna in obrtna podjetja, pozivljemo vsacega, ki sluje Cehom in noče biti mrtev ud naroda, da bi vstopil v veliko kolo dari-teljev v hramu očetnjave in prinesel bogat sveto-vaclavski dar! Dokažimo dejanjski, da je znova oživil v polni moči narod naš in da se je uresničilo, česar je prosil patron Cehov, zvest služabnik naroda, Bohu-slav Balbin, čegar 200 letni spomin smrti njegove baš te dni pripada, zdihujoč iz globin svoje pobožne duše iskreno rekoč: ,0 sveti Vaclav, varuj pogina nas iu bodočne1!" Politični pregled. V Ljubljani, 27. septembra. JTotranj® dežele. Drugi splošnji avstrijski katoliški shod na Dunaji se bo vršil dne 26. do 29. novembra. V ta namen so že najeti prostori, tako zvana veliki in mali »Musikvereinssaal". Odseki bodo svoja dela že začetkom oktobra izročili osrednjemu vodstvu. Pozivi k temu shodu natisnili se bodo po vseh katoliških listih. V eni zadnjih sej češkega deželnega zbora je izročil nemški poslanec vitez Streeru\vitz, akoravno je člau abstinenčne stranke, prošnjo občine \Vilkischen za podporo zaradi elementarnih nezgod. Iz tega je razvidno, da niti nemško prebivalstvo niti nemški poslanci ne morejo dosledno izvršiti abstinence, in da nemško prebivalstvo ni še izgubilo zaupanja do deželnega zbora, ker bi se sicer posredovanjem svojih zastopnikov ne obračalo s prošnjami do njega. Hrvatski sabor se bo sešel dne 4. novembra. Ali se mu bo predložilo poročilo regnikolarue depu-tacije, ni še znano. Tiszovo ministerstvo je že davnej prekoračilo vrhunec svojega vpliva. V budimpeštanskem 4. okraji, kjer se je nekdaj »per acclamationem" poslancem volil Deak in kjer je bil zadnji poslanec minister Trefort, propadel je vladni kandidat z 68 glasovi. Ta izid je jako poparil vladne kroge. Vnanje držav®. »Pester Lloyd" skuša opravičiti okrožnico Kri-stičevo srbskim okrožnim predstojnikom s tem, da bi se bili ti predstojniki kmalu vdali »ščuvanjem agitatorjev", s tem pa ravno priznava topli zagovornik »velikega državnika", da se sedanja vlada niti ne more zanašati na svoje uradnike in da mora ali pasti, ali pa formalno proglasiti že dejanjsko obsedno stanje. 30. avgusta je sivolasi maršal praznoval slavnosten vhod v premagane Benetke. Groza je obletela naše vojake, ko so prišli v mesto in videli izstradano ljudstvo. Glada umirajoči so ležali ljudje po večjih trgih skupaj in stegovali medle roke proti vojakom proseč skorje kruha. Najstarejši vojaki, ki so v vojski marsikaj poskusili, niso mogli ustavljati solza sočutja in usmiljenja, ko so videli te koščene obraze, in delili so ž njimi borni komis in drugo pičlo hrano. Po tem ovinku se vrnimo zopet nazaj na ogromni most in se prepeljimo v mesto samo. Komaj smo stopili z voza, so nas že obsuli služabniki raznih hotelov in ponujali nam prijazno svojo strežbo. Najeli smo dve gondoli, za vsake štiri osebe po eno, in peljali se skozi veliki kanal (canale grande), ki se v dvojni kljuki vije skozi mesto, in kanal »giudecca" do svojega hotela pri »Sand-\virth-u" ter na slovanskem nabrežji (»riva degli Schiaroni") stopili na suho. Bili smo v staroslavni Veneciji. »Standard" je izvedel, da so vse vesti, po kojih namerava Stambulov proglasiti neodvisnost Bolgarije, izmišljene in da so jih razširili med svet ruski zunaj Bolgarije bivajoči krogi. — Princ Ferdinand je po vajah s posebnim prikazom jako pohvalil vojake zaradi izvrstne izvežbanosti v streljanji in vstrajnosti pri maširanji, ob enem pa je izrazil nado, da ne bodo nikedar pozabili dolžnostij, koje jim nalaga služba nasproti domovini in prestolu. Dobro poučeni ruski krogi trdijo, da bo jako iznenadilo imenovanje novega generalnega guber-natorja za Kijev. Vsi Ignatjevi poskusi, da bi dobil to službo, so se ponesrečili. — »Novoje Vremnja" objavlja dopis z Dunaja, da je prosila deputacija bosanskih izseljencev turškega sultana, naj prožene Avstrijane iz Bosne in Ercegovine, ali pa naj dovoli, da se tamošnji mohamedani vzdignejo zoper Avstrijo. Sultan tega ni dovolil. — Ta dopis brž ko ne še videl ni Dunaja, marveč je le domače delo ruskega časnikarja, ki je hotel po vzgledu svojih tovarišev hujskati zoper Avstrijo. »Moniteur de Rome" objavlja brzojavko iz Rima, v koji se spravlja potovanje pruskega poslanika pri Vatikanu v zvezo z rimskim vprašanjem. »Videli bomo", pravi list, »kakov izid ima potovanje pl. Schlozerja v Friedrichsruhe in v koliko se bo oziral državni kancler na tirjatve katolikov." Ozuačiven je dostavek, da bo ostala pravica papeževa ista, ali pride Viljem II. v Rim ali ne. Nemški zavezni sovet je imel včeraj svojo sejo, v koji se je razpravljala tudi točka: Sklepanje o predlogih Prusije in Hamburga zoper novo proglasitev »malega obsednega stanja". — Ves trud poluuradnega časopisja ne more ovreči mnenja, da je dnevnik cesarja Friderika pristen. Celo »Nat.-Ztg." mora priznati, da je zapiske v glavni stvari res pisal prestolonaslednik Friderik. Kakor se zatrjuje z zelo verojetne strani, izpustilo se je iz dnevnika marsikaj iz razlogov diskrecije, toda to, kar jo objavila »D. R.", jo pisala Friderikova roka. Francoski poročevalec za vojni proračun, Merillon, se je posvetoval z ministrom Freycinetom, kojemu je naznanil, da upa ž njim doseči nove pri-šteditve. Freycinet je neki sklenil, da ne bo pustil skrčiti vojnega proračuna. — Shod katoliških delavcev v Aurillacu se je zaključil dne 21. t. m. V zadnji seji se je sklenilo sestaviti odbor iz duhovniških in posvetnih členov, kojemu nalog bo sod-nijski postopati zoper vse liste, ki razširjajo laži in obrekovanja zoper duhovnike. Z veliko navdušenostjo se je sprejela resolucija na korist posvetnemu ob-lastvu papeževemu v zvezi z željo, naj se ustanovi akcijski odbor, ki bo skrbel za to, da se postavi Francija na čelo vsem onim narodom, koji se po-tezajo za posvetno oblast sv. Očeta. Rumunslta vlada je z ozirom na bodoče volitve proglasila svoj vspored, ki obsega jako lepe obljube: zboljšanje gospodarstvenega položaja, pre-osnovo uprave z razdelitvijo dežele v generalna poglavarstva, neodstavljivost sodnikov, razdelitev zemljišč mej kmete, postavo o zavarovanji delavcev zoper nezgode itd. Vspored, žal, molči o tem, koliko teh točk bo slučajno vlada v resnici izvršila. Iz Sudana dohajajo tužna poročila. Madijevci so spravili Suakim v večjo zadrego, kakor sploh kedaj, ker imajo topove, s kojimi streljajo na trdnjavice. Prebivalstvo suakimsko dobiva vsled tega le z veliko nevarnostjo vodo iz vodnjakov, ki lež6 zunaj mesta. Tudi ob Nilu se vrše boji. V Suakim sta odpluli dve angleški ladiji; v pomnožitev tamošnje posadke je nemudoma odšel tudi jeden egiptovski polk. Izvirni dopisi. Iz Prage, 24. septembra. Bliža se zopet dan sv. Vaclava, varuha češke zemlje, in vršile se bodo tii zopet razne slavnosti, kajti v teh dneh privre naroda iz Češke, Morave in Silezije 30.000—40.000 duš. V dneh svetovaclavskih vrši se tii shod kmetovalcev iz vseh treh dežel, in sicer na zofijskem otoku, kjer bode govoril slavnostni govor državni poslanec g. K. Adamek. Iz pražke okolice in bližnjih okrajev pripeljejo se »družičke" na okrašenih vozovih v mesto; iz oddaljenih okrajev pa v lepih, pisanih narodnih nošah, kjer se je taka še ohranila. Ta slavnost, kot prva manifestacija kmestka, postane splošen shod iz vseh končin češke korone, čisti dobiček tega shoda namenjen je »Osrednji šolski Matici". Sploh pa o slednjem narodnem društvu, koje so ustanovili rodoljubni možje pred 8 leti, izpregovorim obširneje ob drugi priliki. A tudi »Sokol" pražki pozivlje zastopnike so-kolskih društev in zvez v dan sv. Vaclava v Prago k posvetovanju o ustauovitvi sokolskega zaveza, koji ima spojiti dosedanje sokolske družbe v jedno veliko društvo: »obče sokolsko" (sokolsko občino). Pri tej priliki se bode tudi ukrepalo o prihodnjem skupnem izletu v Pariz k veliki mednarodni slavnosti gimna-stični in o izpremembi sokolskega kroja. Na izpraznjeno mesto kanonika pri kolegijatnem kapitelju na kraljevem Vyšegradu bil je predvčera-njem izvoljen veleč. gosp. Ed. Brynyeh, profesor pastorale, pedagogike in metodike na semenišči t Kraljevem Gradci, častni konzistor. svetnik in znani pisatelj katoliški. Da napredujemo tadi pri zavodih naših, pod-pirauih in vzdržavanih z deželnimi novci, je dokaz naš konservatorij za godbo iu glasbo; na tem zavodu, dasi deželni, bil je učni jezik povsem nemški. Društvo »Narodnega gledališča" predložilo je po g. dr. F. L. Eiegru državnemu zboru prošnjo, da se na tem ustavu vpelje jezikovna ravnopravnost. Podpore je doslej ustav dobival 11,000 gld., a tudi prihodnja češka akademija ved in umetnosti prejela je od mestne hranilnice v Chrudimu velik dar 1000 gld. Dalje je deželni zbor dovolil v jedni zadnjih sej 25.000 gld. za ceste in mostove, koje je zadnja povodenj porušila; 10.000 gld. češkemu muzeju, obrtnemu muzeju v Plzni in Liberci pa po 4000 gld. itd. Povem naj še tu, da je obrtnih in trgovinskih šol na Češkem vkupe 167, in je te šole v minolem letu obiskovalo 18.755 dijakov, in vspehi so bili povsem povoljni. Deželno-zborna komisija sklenila je torej predlagati deželnemu zboru, da dovoli za prihodnje leto tem šolam podpore 40.000 gld. Cerkev sv. Jurija na Hradčanih je v poslednjih letih v takem opasnem stanji, da se je bati celo kake nesreče. Poročilo deželnega odbora pravi, da je vlada pripravljena pomoči v to svrho s svoto 23.500 gld., da le tudi dežela češka in kralj, stolno mesto Praga dovolita primeren znesek. Vsi izdatki iznašali bi 42.000 gld., torej nedostaje še znesek 18.500 gld., koje nagradi Praga in dežela, kajti hram sv. Jurija ima glede umeteljnosti in verstva znamenit pomen za čehe. Vnanjost tega sv. hrama je zlasti napadna po svojih, daleč pozorujočih belih zvonikih, koja sta leta 1541 s hramom vred mnogo trpela vsled požara. Cerkev sv. Jurija na Hradčanih v Pragi je razun cerkve sv. Klemena na Levem Gradci in porušene cerkve Matere Božje na Hradčanih tretja najstarša cerkev na češkem. Vratislav I. založil je to cerkev leta 912 in bil tudi ondi pokopan leta 926; pozneje sta bila ondi pokopana blagoslavna mučeuica Ludmila in Boleslav II. Leta 973 postavil je Boleslav II. tik cerkve tudi samostan benediktinek, sestra njegova Mlada (Milada) je bila samostanu prva opatinja. Leta 1142 so vojuiki Konrada iz Znojma cerkev in samostan podrli, toda leta 1158 do 1173 bila je cerkev zopet znova zgradjena. Karol IV. je bil tej cerkvi velik dobrotnik in je založil zanjo velike be-neficije. V husitskih vojskah oropan je bil hram vsega bogastva, dasi sta mu bila poznejša vladarja Vladislav II. iu Rudolf II. posebna varuha. Cerkev sv. Jurija ostane pa v umeteljskem in verskem oziru povestnice češke velevažen spomeuik obokanega in stebričkastega sloga, in sveta dolžnost dežele je, da se ta sveti spomenik slavne miuolosti ohrani bodočnosti. Z Notranjskega, dne 23. septembra. (Gozdnova rs t ve na naredba.) C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci je po nasvetu c. kr. gozdno-nadzornega adjunkta na podlagi §§ 6. in 7. gozdne postave z dne 3. decembra 1852, št. 250. državnega zakonika, na podlagi §§ 6., 9. in 10. ministerske naredbe z dne 3. julija 1873, št. 39. državnega zakonika, in na podlagi oznanila c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 9. oktobra 1874, št. 30. deželnega zakonika, izpoznalo za pravo in ravnokar izdalo nastopno gozdno-varstveno naredbo: 1. Gozdi, ležeči na pogorji Snežnika in Račne Gore v davčnem okraji ložkem, katere našteva priloženi, po posestnikih urejeni izkaz in kateri merijo skupaj 4727 43 katastralnih oral, imajo se vsekdar ohraniti kot visokoplodni gozd, iz katere se sme po naslednjih predpisih les sekati samo prebiroma, tako, da nikjer ue nastanejo znatne, nove goljave. — Do golega sekati je na vsak način prepovedano. 2. Iglenato drevje (smreke, hoje, borovci, me-■cesni itd.), ki nima vsaj 32 cm v premeru, in listnato drevje (hrasti, bukve, javori itd.), ki nima vsaj 26 cm v premeru, ne sme se sekati, razven če je poškodovano ali če raste v taki goščavi, da ni pričakovati, •da bi kedaj vspešno dorastlo. Stare, štoraste bukve, katere s svojimi vejami veliko gozdnih tal pokrivajo in na ta način mladi naraščaj zavirajo, imajo se polagoma iz gozda izpraviti. Goščave trebiti smejo ' se le tako, da se slabejša in v rasti zatrta debla posekajo, kajti lepo razvita in zdrava drevesa hraniti se imajo za semence, kateri se le smejo sekati, ako se na dotičnem prostoru nahajajo v preobilnem številu. 3. Na vsakem oralu mora se ohraniti najmanj po 30 primerno razdeljenih semencev toliko časa, dokler se ne zaraste dovolj gost, bujen in več let star novi naraščaj po celem oralu. 4. Sekati se sme samo od 1. oktobra do 1. maja vsakega leta. Posekani les se sme v gozdu obdelovati še tekom meseca maja. Do 1. junija vsakega leta mora biti gozd osnažen, t. j. posekani les in njega odpadki (n. pr. veje, vrhovi in trske) morajo biti iz gozda odpravljeni ali vsaj na kupe znešeni, zato da ne ustavljajo rasti mlademu gozdu. Kjer se odpadki zažigajo, mora se za to izbrati popolnoma varen prostor. Kjer se posekani les ne more o pravem času iz gozda izvoziti, mora se vsaj ogoliti, da sme ležati čez poletje v gozdu. Navedeni obroki za sekanje in izvažanje veljajo za vse gozde s sledečimi izjemami: a) Opravičenci iz Starega Trga se glede svojih parcel št. 1936/3, 1936/52 in 1936/53 davčne občine Nadlesek za ona leta, v katerih jim dolge povodnji branijo dospeti v svoje gozde, oproste predpisanih obrokov. Pod istim pogojem oproste se teh obrokov opravičenci iz Podcerkve glede svojih v davčni občini Dane ležečih parcel štev. 1668/2, 1668/12, 1784/23, 1784/28 in opravičenci iz Nad-leska glede svojih v davčni občini Nadlesek ležečih parcel št. 1936/2 in 1937; b) posestnikom iz Starega Trga se glede parcel št. 329/2 davčne občine Poljane in posestnikom iz Podgore glede ravno tam ležeče parcele št. 329/3 stavi obrok za sekanje od 1. oktobra do 15. maja in za snaženje gozda od 15. maja do 15. junija vsakega leta. 5. Mah kositi, steljo grabiti in živino po teh gozdih pasti je vsakemu prepovedano. Kope za pridelovanje oglja in apna smejo se postavljati le na takih prostorih, kjer se gozd po njih ne poškoduje. 6. Stare goljave in preredki gozdni deli se imajo tekom enega leta zasaditi. Ti nasadi se imajo vsako leto toliko časa popravljati in dopolnjevati, dokler ni pogozdenje zagotovljeno. Gozdni plevel in nekoristno grmovje ima se vedno iztrebljevati, ako niso krajevne razmere take, da edino grmovje ohranjuje gozdna tla rodovitna. 7. Za zastopanje teženj gozdnih lastnikov izvoliti se ima en skupni, oziroma več posameznih gozdnih odborov, katerih število in sestava se bode določila v sporazumljenji s posestniki in strokovnjaki, kadar stopi ta naredba v pravno moč. 8. Za nadzorovanje vseh v izkazu naštetih gozdov nastaviti imajo vsi vdeleženi gozdni odbori na skupne troške gozdnih lastnikov enega izprašanega gozdarja, kateremu se imajo podrediti trije gozdni čuvaji, ki ne bodo opravljali svoje gozduo-varstvene službe le kot postranske. Sedanji gozdni čuvaji se imajo potem odstraniti vsi. 9. Gozdar ima biti enakopraven član vseh gozdnih odborov in ob enem tehnični voditelj in nadzornik vsega gozdnega gospodarstva, odgovoren tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. 10. Gozdni odbor v sporazumljenji z gozdarjem odločuje v zmislu te naredbe zlasti v sledečih vprašanjih : a) kako naj se trebijo goščave; b) kateri les naj se za sekanje z gozdnim kladivom odkaže; c) kje se smejo staviti kope; d) katera leta smejo veljati izjeme gori omenjene pod točko 4. a); e) kje se sme posekani les izjemoma ogoljen pustiti v gozdu čez poletje. V dvomljivih slučajih obrniti se ima gozdni odbor tu sem. 11. Kdor v svojem gozdu namerava sekati, trebiti, kope delati itd., oglasiti mora to pravočasno pri gozdnem odboru in pri gozdarji. 12. Drevje, ki ni zaznamovano z gozdnim kladivom, ne sme se sekati. To izkazovanje vršiti se ima vselej v navzočnosti enega gozdnega odbornika, po navodu izprašanega gozdarja. Za samo trebljenje ni treba zaznamovanja z gozdnim kladivom, isto se ima pa vršiti po navodu gozdarja. 13. Kdor poseka posamezna debla, ki mu niso bila odkazana z gozdnim kladivom, plača za vsako deblo pod mero, določeno v točki 2., tri goldinarje, za vsako deblo nad to mero, pa dva goldinarja kazni. 14. Prestopki te naredbe kaznovali se bodo po gozdni postavi z dne 3. decembra 1852, štev. 250 drž. zak., oziroma po ministerski naredbi z dne 30. septembra 1857, št. 198. drž. zak. 15. Kazenski zneski uporabiti se imajo za pokritje troškov gozdnega nadzorstva. 16. Proti tej naredbi je prosta pritožba do visoke c. kr. deželne vlade tekom 14 dni po vročitvi. (Konec prih.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) daroval je šolski občini v Babnem Polji na Notranjskem sto goldinarjev za zidanje šole. (Iz štajerskega deželnega zbora.) V včerajšnji seji se je vzelo na znanje poročilo deželnega odbora, da se bo še letos zgradil most čez Dravo pri Ormoži, za koji je prevzela Štajerska donesek 9000 gld., ostalih 12.000 gld. pa Hrvatska. Poslanec Radej je poročal o zakonodajstvenem delovanji deželnega odbora glede lovstva. Pri tem se je oglasil poslanec Vošnjak ter izrazil svoje obžalovanje, da se vlada glede povračila škod po divjačini še vedno ni približala stališču kmetskega, sadje- in vinorejskega prebivalstva. Splošnja želja ljudstva je ta, da se čim preje odpravijo nedostatki glede povračil. (Odobravanje.) V istem smislu sta govorila še dva nemška poslanca, potem pa se je sprejel Vošnjakov predlog : Deželnemu odboru se naroča, da nadaljuje svoje delovanje glede predrugačenja lovstvenega zakonodaj-stva v smislu prejšnjeletnih deželnozborskih predlogov ter o tem poroča v prihodnjem zasedanji. — Danes ima deželni zbor svojo 22. sejo. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani je imelo dne 26. septembra XXI. sejo. Na-vzočni: Prvomestnik, Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Karol Bleivveis-Trsteniški, Matej Močnik, Ivan Murni k, dr. Josip Vošnjak, Andrej Zamejec, Anton Ž logar. — Službeno zadržana: Ivan Hribar, Luka Svetec. — Od nadzornikov: Oroslav Dolenec, Fran Povše. — Prvomestnik pozdravi novovstopivšega odbornika p. n. g. stolnega kanonika Andreja Zamejca, isto tako navzoča nadzornika gg. Dolenca in Povše ta ter izreka zahvalo vsem odbornikom na dosedanjej požrtvovalnosti. — Potrdijo se vsi opravitelji pretekle upravne dobe. — Dr. Josip Vošnjak naznani o društvenem denarnem stanji, da je za sedaj ugodno, a vsled novoustanovljenih družbinih zavodov da bo treba vse sile napeti. Denar je naložen pri slovenskih posojilnicah. Od vpisanih 77 podružnic je dosedaj v redu poslalo svoje prispevke 59 načelništev. — Tajnik A. Z logar poroča o tekočih zadevah. Naročila in sklepi od zadnje seje so bili izvršeni. — V osnovi so podružnice: Brdo na Goriškem, Sv. Lenart na Štajerskem, Št. Janž, Tolsti vrh in Medgorje na Koroškem. — Prvi zvezek »Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" je izgotovljen. Obseg: Spomeniški spis »Franc Jožef I., cesar avstrijski". Cena se je pri 4 polah postavila nizka po 15 novčičev zvezek, 100 izv. pa 12 for. Vodstvo želi, da bi slavne podružnice blagovolile pospeševati razprodajo osobito oziroma na razne cesarske slavnosti. Število izvodov naj blagovoljno naznanijo glavnemu tajništvu. Ako bi jih počez razpečale vsaka krog 50 izvodov, bi družba ne trpela škode. Po ministerski naredbi bo o 401etnici itak vsaka šola praznovala, kaj je primernejšega, kakor takrat šolarjem dati v roke slovstven spomin o ljubljenem cesarji. — Jednako je izgotovljen tudi »Vestnik" II., iz katerega se čč. družbeniki pouče o dosedanjih naporih naše družbe in o vodstvenem delovanji. Da bi razpošiljatev manj troškov prizadejala, prosijo se slavna načelništva podružnična, da čem prej naznanijo število želenega spomeniškega spisa. — Omislile se bodo posebne tiskovine za olajšanje poslovanja podružničnim na-čelništvom, kakor so nekatere željo razodele. — Odbornik M urnik poroča o tržaški šoli. Učiteljska služba na društvenem zavodu pri sv. Jakobu v Trstu se podeli učitelju — voditelju Ivanu Nekermanu, dosedaj v Ma-rezigah pri Kopru. Štiri prošnje za podporo so bile uslišane. — Rešilo se je nekaj manj važnih zadev. Druge točke dnevnega reda so bile odložene za prihodnjo sejo. (Vinska pokušnja.) Kakor je znano, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v zvezi s saduo razstavo od 18. do 21. oktobra t. 1, tudi vinsko po-kušujo v Ljubljani. Mnogo najboljših pridelovalcev vinskih se je že oglasilo in obljubilo dati svoja vina na pokušajo. S te strani je vinska pokušnja torej zagotovljena. Zavedni vinarji dolenjski in notranjski so vsaj po nekaterih okrajih izpolnili dolžnost svojo, sedaj le še preostaja, da bode imela vinska pokušnja tudi tisto korist, katere želi kmetijska družba. Katera je pa ta korist? Korist bodi ta, da pridejo vsi tisti, kateri potrebujejo dobrega vina, na pokušnjo, da se prepričajo, da rodi tudi Kranjska dobro, celo izvrstno viuo. Vinska pokušnja bode tako prirejena, da bode mogoče na podlagi pokušenj kupiti tudi veče množice vina ter naj bode ta pokušnja nekak začetek vinskega semnja. Gorenjci in Korošci! Vi ste se odvadili sami hoditi po vino na Dolenjsko in v Vipavo, kupujete ga največ od prekupcev in zato dobivate le slabo in drago blago. Še tisti, ki gre sam po vino, pride navadno vinskemu mešetarju v roke, ta ga pa tje pelje, kjer so ga najbolj podkupili. Vinskega mešetarja pa podkupi najbolj tisti, ki bi se rad iznebil slabega vina po visoki ceni. Pri vinski pokušnji v Ljubljani pokusil bode lahko vsak sam mnogo vrst vina in izbral si bode tisto, ki mu najbolj ugaja. Na ta način bode dobiček dvojen: gorenjski in koroški gostilničarji dobili bodo dobro in pošteno vino, Dolenjci in Vipavci bodo pa lahko prodali svojo izvrstno kapljico. Ker ima itak vsak Slovenec mnogokrat opravila v Ljubljani, zato naj vsak tako v redi, da pride ob času od 18. do 21. oktobra v Ljubljano na razstavo ter se vdeleži vinske pokušnje. (Iz Celja) se nam poroča: Regijonalna razstava otvorila se je danes ob 11. uri prav sijajno. Prvi govoril je načelnik gosp. S t iger, potem otvoritelj baron Washington. Za njim v imenu celjskega mesta župan dr. N e c kerm a n n in poslednjič Nj. ekscelenca štajerski cesarski namestnik gosp. baron Ktibeck. Da je bilo vse nemški, razume se pri tukajšnjih razmerah, vendar se po mestu, ki je vse praznično opravljeno, ne nahaja mnogo „frank-furterc", kar človeku dobro de. Razstava je, da si jo človek ogleda. Vstopnina znaša 20 kr. za osebo. (Izpraznjeni učiteljski službi): v spodnji Idriji, plača 500 gld., doklade 80 gld., pa stanovanje — in v Ledinjah, plača 450 gld., doklade 30 gld. in stanovanje. Prošnje za obojno službo do 8. oktobra t. l.pri okr. šolsk. svetu v Logatcu. Telegrami. Praga, 27. septembra. Deželni zbor je sprejel predloge deželnega odbora glede po-daritve 200.000 gold. za ustanovitev češke akademije znanostij povodom cesarjeve slavnosti mej gromovitimi slava-klioi po navdušenih besedah poročevalca profesorja Brafa, ki je proslavljal napredek šole in vede pod vlado sedanjega cesarja. Lvov, 26. septembra. V Kamionki-Stru-milovi je danes popoludan skoraj gotovo po neprevidnosti navstal ogenj, ki je vpepelil blizo da celo mesto. Pariz, 26. septembra. Več listov meni, da bo poslal Carnot zbornicama po njujinem otvorjenju kako sporočilo. Pariz, 27. septembra. Iz verojetnega vira se poroča, da je Turčija na Sporadah zaprte grške pomorščake izpustila iz zapora. Ta zadeva se bo z lepo poravnala. Lyon, 26. septembra. Po poročilih, ki so došla shodu žitnih kupčevalcev, žetev sploh ne bo tako slaba, kakor se je to sprva mislilo. Carjigrad, 27. septembra. Z Dunaja prišli mejnarodni vlak je po noči pri Muradiju skočil iz tira zaradi nekega bivola, ki je stal na natirji. Poškodoval se ni nikdo. Atene, 27. septembra. Poštna pogodba z avstro-ogerskim Lloydom se je včeraj podpisala. VABILO. Ker se ima pevski zbor ljubljanske čitalnice preosnovati tako, da bo združeval v sebi vse slovenske pevec is inteligentnih krogov ljubljanskih, vršil se bode pevski shod v soboto dne 29. t. m. točno ob 8. uri zvečer v čitalnični pevski sobi. Vse p. t. gospode pevce, kateri so bili do sedaj člani pevskega zbora ali kateri hočejo pristopiti na novo pevskemu zboru, vabi uljudno k vdeležbi tega shoda __PEVSKI ODBOR. Umrli ho: 25. septembra. Tomaž Furlan, natakarjev sin, l1', mes-, Parne ulice st. 11, driska. Tujci. 35. septembra. Pri Malltu: A. Paber, medieinee, z Dunaja. — E. Pacieh iz Reke. — Dr. Janez Zindler, šolski nadzornik, iz Gradca. — Urbaneič, veleposetiiik, iz Polhovega Gradca. — M. Osenjak, kapelan, iz Ljutomera. — Robitschok, Beinhaker, Lupila, trgovci, z Dunaja. Pri Slonu: Prane Marinek, Mrach, Telusso iz Trsta. — Dr. liergor, zdravnik, iz Celja. — AVirtli, inženir, iz Gradca, — Piehlor iz Celovca. — Kiipler, Lippich, Sclmazzhofer, Ed. n Eli zabeta Kiihrer z Dunaja. — Todorovich in Mihalovich, trgovska učenca, iz Belgrada. Vremensko sporočilo. Čas opazovanja 26. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje zrukomera t mm 118 737-9 739 3 toplomera po Celzija 17-4 132 Veter Vreme .5 3 g o /„, Otvorjenje trgovine. Podpisani javljajo Častnemu p. n. občinstvu, da so ustanovili trgovino raznoterega blaga. Dobivajo se tu raznovrstne kave, čaji, olja, juino sadje, isto: pomeranfie, limone, dateljni iz Aleksandrije, domače in tuje vina itd. Razpošiljajo se zabojčki od 5 kil proti povzetju po pošti in večji zabojčki po železnici. Jamči se dobra in točna postrežba; na zahtevanje pošlje se cenik. Priporočevaje se za obilne naročbe odličnim spoštovanjem (1) E. A. D0LINAR & Comp. __TB8T, ulica Agtiedotto IČT. !!gld. 38 a.v.I : (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro ,in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO Klin višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevanje. 111111. Zaradi opustitve krčmarskega obrta prodalo se bo dne 2. oktobra t. I. pri KRIŠTOFU v Kamniku na Kranjskem 200 vedrov vina izborne kvalitete in raznih letnikov potoni javne dražbe s posodo ali brez posode. Takoj se plača 10% kupnine, ostali znesek pa v štirinajstih dneh, v koji dobi se mora prevzeti tudi blago. Kupci se tedaj uljudno vabijo, da pridejo dne 2. oktobra ob 10. uri dopoludne v napominano hišo. (2) Janez Crek. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Mirna politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. X X X X X X X X Brata Eberl, izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakor lil napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. IKjj ■■ Sf»l js«, sa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pusicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenike na asalite-vanje. XXXXXXXXXXXXXXXXXX Cerkovnikova in ž njo združena pri župni cerkvi sv. Štefana v Ribnici ^ na Kranjskem bo s 1. oktobrom iz- * * prazujena. Kdor želi prevzeti to službo, oglasi naj se v kratkem pri tamošnjem cerkvenem predstojništvu. Ribnica, dne 21. sept. 1888. Martin Skubee, X (3) dekan. xxxxxxxxxxxxxxxxxx Se zameniti z Ra filter Radgonsko, to je slmrger. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. 1t)Q Vfiflp Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci najvoč Kot zdravilna voda. Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci najvoč natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. KOTi TI fl m 17TI fl vndfl Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega JO.UJXJ_LXZJU.UJ V UU-UJ. okusa in m0Qnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Ilnvfl/mvfl lTin 7flT,£l"\nlft Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot ujx \j c*XXXU ZjUX U> V XXU. varstvo in zdiavii0 zoper da¥jCOi škrlatico, mrzlico in kolero. KOTlfili ITI St.fl TI nVP Tli P Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno J.l.VjJVXX XXX OUOjliU V OjX1JUj. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem prosto vso ne^age. To gaje napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspohi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko leopališče radenske slatine na Štajerskem. (42) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. r!