KMETSKI LIST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
cSvo/e hočemo zznefz m i?
Sredi vseh drugih vprašanj, ki nas danes 'tarejo iu tam povzročajo skrbi, je posebno pe: reče vprašanje gospodarske bede, ki so jo na deželi zakrivile, oziroma poostrile izredno neugodne in vprav nenavadne vremenske razmere letošnje pomladi.
Morda se kdo izmed naših čitateljev spominja, kako je v mladih dneh slišal pripovedovati svoje sivolase prednike o nenavadni vremenski katastrofi iz prve polovice prejšnjega stoletja. Itedkim stoletnikoni je dogodek morda še ohranjen v spominu. O binkoštih, ko je bilo že žito v klasju, je nenadoma zapadel sneg. V pretresljivo nazornih besedah so sivolasi starčki slikali, kako je pošastno šumelo po polju, ko so se pod snežno težo lomile žitne bilke. Sneg je ležal le nekaj dni, vendar je bila katastrofa tako huda. da je pomenila pravo šibo božjo iu je povzročila lakot®.
PrezrIol vana
Podobna nesreča nas tepe letos. Pomladna pozeba ni napravila velike in občutne škode samo po sadovnjakih in vinogradih, ampak je spravila v veliko stisko tudi veliko večino naših živinorejcev. Po kratkem času prezgodnje toplote je v višjih legali zapadel sneg, ki je zamoril mlado rast. Njemu sledeče trajno hladno vreme je vse bilje močno oviralo v rasti. Kar je še kje klilo, je zamorila slana. Vse to je pripeljalo do tega, da ni bilo o pravem času paše. Ljudje so morali živino obdržati in rediti v hlevih. Tako je zmanjkalo suhe krme. Živina je pričela v pravem pomenu besede stradati in je seveda mnogo izgubila na svoji vrednosti. Katastrofa je toliko hujša, ker krme ni bilo mogoče niti za denar dobiti nikjer. Zlasti srednji in mali kmet si ni mogel pomagati drugače, kakor da je del svoje govedi odprodal brez ozira na ceno. Kako porazno vplivajo taki dogodki na kmetsko gospodarstvo, nam ni treba posebej naglašati. Ran, ki jih zaseka tak udarec, ni mogoče zaceliti v enem letu, ampak se čutijo njih kvarne posledice dve in .več let. Nesreča je tem bolj občutna, ker vemo, da je v času, ko je pri nas in po mnogih drugih predelih države živina stradala, bilo v Banatu dovolj vsaj zasilne krme za živino na razpolago, zlasti slame, ki bi bila v takih razmerah pomenila za naša kmetska gospodarstva pravi blagoslov. Toda ta slama je bila za naše obubožane žepe predraga že sama po sebi, še bolj pa zavoljo stroškov za prevoz, ki so za razmere našega kmeta odločno previsoki. Toda kaj se je zgodilo? Nihče ni ganil, da bi pomagal kmetu. Kakor da je tak udarec kmetova zasebna zadeva, ki se nikogar ne tiče.
Sedemdeset milijonov!
Da je gorje še večje, se je začela neopra-vičeuo iu brez resnične potrebe dvigati cena
pšenici in drugemu žitu. Ako bi bilo to dviganje cen izraz splošnega našega gospodarskega izboljšanja iu ozdravljenja, bi kmetje iu z nami tudi vsi drugi sloji ta pojav brez dvoma pozdravili. Toda cen ni dvignil naš gospodarski napredek, jih ni dvignila rastoča kupna moč prebivalstva, ampak drzna, brezvestna in do skrajnih mej nesramna špekulacija brezčutne-žer, za kar nam pač manjka dovolj ostrili izrazov. Samo pomislite: Na račun naše bede, naše gospodarske izmozganosti in izčrpanosti hočejo brezvestni špekulantje zaslužiti nič manj kakor sedemdeset milijonov dinarjev!
Samo pomislite! V tujini, kamor smo mi izvozili toliko pšenice, je cena moke 125 din, pri nas pa je cena poskočila že na 260 din za 100 kg, kar pomeni, da je pri nas v izrazito agrarni državi pšenica za celih 108% dražja kakor v tujini.
O tem obupnem pojavu piše »Jugoslovenski Kurir« med drugim:
»Špekulanti, ki imajo v svojih rokah velike zaloge pšenice, računajo z vso gotovostjo, da bodo z višjimi cenami »zaradili« 70 milijonov din. Teh 70 milijonov din bi jim morali plačati potrošniki v mestih in naših pasivnih krajih. To »zarado« 70 milijonov din bi zaslužili, če bi prodali samo 10 tisoč vagonov, na kolikor se cenijo njih zaloge.
Zaradi visoke cene pšenici so morali pričeti v pasivnih krajih že kupovati koruzo, ker cen za pšenico ne zmorejo več. A tudi cena koruze je že začela rasti.
Zaradi špekulativnega skoka cen pšenice se je podražil kruh v naših glavnih mestih, kakor v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu itd. V Beogradu je od preteklega tedna sem skočila cena črnemu kruhu za 1 din pri kilogramu.
Še 5). marca je bila pri nas uradna nakupna cena za pšenico okoli 160 din. 5). marca pa je pritisnila špekulacija in dvignila ceno na trgu na 180 din, danes pa je cena dosegla že 250 in tudi 260 din.
SBahon bodi za vso
To je popolnoma nenaraven skok cen! Č'e, ne bi bilo zalog v državi, bi se moglo to še nekako razumeti. Toda zaloge v državi so. Da, zaloge so in te zaloge so v rokah bogatih špekulantov, ki hočejo na tak način zaslužiti ogromne milijone. Še celih 8 do 10 tisoč vagonov pšenice je v državi, a ta pšenica je delovnemu človeku nedosegljiva. Brezvestna špekulacija drži na njej svojo grabežljivo šapo! Kaj pomaga spričo takih razmer prirejati socialno- in zdravstveno-propa-' gandne prireditve, če pa mora narod stradati! Kaj pomaga ii. pr. govorjenje in predavanje proti jetiki, če z lakoto naravnost ustvarjam)! najbolj zanesljivo podlago za razvoj in razmah jetike! Saj ni nič čudnega, če narod ob takih razmerah začne dvomiti in obupavati nad vsem, kar bi mu moralo sicer biti sveto. Ako zna država bdeti na govorjeno iu pisano besedo svojih državljanov, je pač njena toliko nujnejša dolžnost, da bdi nad početjem tistih, ki z odiranjem i u izmozgavanjem sejejo seme razdora in trosijo povsod strupeno slamo obupa in dvomov. Saj vsi vemo, da sta beda in lakota tišji nepremagljivi sili, ki pehata narod v globino. Ti dve sta, ki polnita v glavnem pri nas ječe. Če pa je kazniva tatvina v malem, mora biti še toliko bolj kazniva v velikem. Ukrasti pa danes delovnemu ljudstvu v Jugoslaviji celih 70 milijonov, je tako podla in zločinska tatvina, da je zanjo vsaka kazen premajhna. Oblast naj uporabi zakone, ki jih ima na razpolago, pa h'o kmalu zavladal red. Pokažimo vendar, da zakon ne velja samo za trepetajočega siromaka, ampak da z enako neizprosnostjo v vsej svoji trdoti udari lahko tudi največjega mogotca, pa bomo izvršili veliko gospodarsko in politično dejanje. Kmalu bodo razmere urejene in narod bo verjel in se prepričal, da mu je doliro biti v šotoru, za katerega je stoletja prelival svojo kri in ki se imenuje — Jugoslavija!
ShvajmoL resnosi čascv
Ves svet je prizorišče trenj, ki groze z novo splošno, brezobzirno borbo.
Temelj temu trenju so vprašanja kruha in svobode. Izobilje ni zmožno dati kruha vsem. Brezposelnost je pojav, ki le potihne od časa do časa, toda tudi pojav, ki se nanj že spet povsod pripravljajo. Ravnotako je s svobodo. Blagostanje gre z njo roko v roki, z bedo vštric pa koraka suženjstvo.
Razumljivo je, da lastniki ogromnih kapi-talov, ki jili je dala zemlja s pomočjo kmetovega in delavčevega truda, bdijo nad njihovo varnostjo. Spričo organizacije, ki jo imajo in spričo množine pametnih -svetovalcev sestavljajo skupnost, ki ji z mirnim bojem nikdar noben
narod ne bo kos. Zakaj istočasno, ko se kapital previdno umika povsod, kjer je količkaj ogrožen ali kjer premalo zasluži, skrbi tudi za to, da so lačni med seboj v večnih sporih.
Bistvo človeka je želja po posesti, po čim trajnejšem in zanesljivejšem zavarovanju prihodnosti. Odtod trajna neenotnost med onimi, ki ničesar nimajo. Vaba, da tudi vsak od njih lahko nekaj doseže, če delajo in se pokore družabnemu redil, je tako močna, da jih stalno odvrača od pravega spoznanja.	•
Igra kapitala je vedno enaka, pa tudi lažja, ker ima opravka z neuko in lahkoverno množico. V tej igri se ponavljata desetletja za desetletjem graditev in rušenje dobrin. Kapital vedno
služi, narod vedno gubi. Zakaj dočim se kapital seli, narod ostaja za vsako ceno ua zemlji, kjer si je postavil skromno streho in obdelal nekaj krajev za živež. Tam trpi, tam umira. Njegovi v zlato preliti žulji pa služijo drugemu gospodarju.
Nedavni dogodki v Franciji to lepo pokažejo. Dokler sta se kmet in delavec borila za pravično razmerje med delom in kapitalom, je ta zapuščal domovino. Njegova volja ni bila služiti tistim, ki so ga ustvarili. Čim sta se kmet in delavec v svojem boju upehala, se je kapital vrnil, ker je začutil spet varnost in zaslužek. Kapital ima domovino po izvoru, toda nima je po življenju. Svoje roke steguje le po debelih dobičkih in mu nikoli ni mar krajev, kjer je nastal, in ljudi, čijih znoj ga je dal.
Primeri iz naših bližin niso drugačni. Tudi pri nas so delavni sloji tako oddaljeni od blago-
Če je kak slovenski list poklican za take zadeve, potem more biti v prvi vrsti >Kmetski list«, da opozori kmete, zlasti boljše kmete, kako naj ravnajo, da bodo dobili lažje potrebne hlapce, dekle, delavce ter lažje pridržali kmetske sinove in hčere na kmetijah. Tu je še vedno dela zadosti, ako se hoče kmetije dobro obdelali ali zboljšati.
Napačno je mnenje tistega, ki misli, da je za kmeta vsak dober in da zanj ni treba nobene šole. Najbolj talentirane sinove se ponavadi odbere za šolo, tistega pa, ki ne kaže veselja za. učenje, se pusti na kmetiji. To je narobe. Za kmeta mora danes biti najsposobnejši sin. Kajti, on ni samo garač, temveč mora biti kmetijski strokovnjak, dober trgovec, finančnik, zadrugar, javni delavec, predvsem pa dober gospodar in družinski oče.
Za tak poklic pa mora bili človek dobro vzgojen in šolan.
Nekateri mislijo še daues, da naj posli za-
stanja, da je vse njihovo stremljenje usmerjeno h kosu kruha in zanje svoboda danes ničesar ne predstavlja. V službi kapitalu se izčrpavamo, kakor nekoč v službi grajskim gospodom. Spremenjen je način dela in plače, spremenjeno ni razmerje.
Nikdar število proletarcev ni bilo tako polno, kakor je ta trenutek, toda popolno še ni. Komunistična Rusija je zato, da napravi vse za proletarce, ubila kmeta in ga postavila pod jerobstvo bolje preskrbljenega industrijskega delavstva Povsod drugod se kaže sličen razvoj, le skupine, ki črpajo iz njega dobiček, so različne. Nekje država kot celota, drugod posamezniki, ki se tako jx>stavljajo nad državo — celoto.
Niti eno niti drugo pa ni prav.
Naj se ves narod združi, da bo obvaroval skromno streho!
stonj garajo. Samo hrana in malenkostna plača za 15 do 20 urno delo na dan je pri obstoječih razmerah premajhno, ležišče v senu ali slami, kvečjemu na goli peči ni več primerno.
S po^li in delavci je ravnati, kot da so vsi enaki člani družine. Vsak kmetski trpin je vreden največjega spoštovanja. Treba jim je nuditi vsaj nekaj prostega časa, sicer ne bo nihče zdržal na kmetih. Kajti nova socialna zakonodaja nudi tovarniškim in drugim delavcem toliko zaščite, da ije razlika med njimi in kmetskimi delavci prevelika.
Po nekod znosijo boljši kmetje jajca, maslo, kuretino na prodaj ali v farovž, ne privoščijo pa teh stvari poslom.
Nekateri garajo kot črna živina in pri tem še stradajo, da spravijo skupaj nekaij denarja, potem ga pa dajo za razne nepotrebne stvari, kar je pri nas že stara navada. Da bi pa zbolj-šali plačo ali hrano poslom, tega ne store. Za to nimajo srca.
Premalo smisla imajo za zavarovanje sebe, in poslov. Potrebno bi bilo prisilno zavarovanji in naj bi se tudi iz javnih sredstev prispevalo v te svrhe.
Ne smelo bi se smatrati svoje sinove in hčere, ako so morali od doma zaradi pomanjkanja, da so tujci, pritepenci itd.	»
Posli, ko postanejo dela nezmožni, stradajo, beračijo, prenašajo uši od hiše do hiše in postanejo nadloga, ki se je vsi ogibajo. Mem temi najdemo tudi uničene kmete, ki so bili pijanci, ali so zaradi previsokih obresti zgubili svoje kmetije, ko so jim dolgovi narasli čez glavo, tudi previsoki davki so pognali kmeta z grunta.
Preužitkarstvo je rodilo nešteto nesreč in zločinov.
To so vprašanja, ki jih ponekod na kmetih ne gledajo s stališča novega ča?a in novih razmer. Kmet je sicer s svojim konservatizmom največja opora za red in mir, toda napačno bi bilo, ako bi zametaval vsak gospodarski in socialni napredek.	M. N., kmet.
Nečedna špekulacija
Kakor sporoča Prizad, ne bo več kupovala ta družba pšenice na domačem trgu. Cene pšenici so v zadnjem času zelo poskočile ter se je v zvezi s tem podražil v velikih mestih tudi kruh. Dasi imamo še vedno 8.000 do 10.000 vagonov zaloge pšenice, cene še vedno niso popustile, ker je ta pšenica v čvrstih rokah, večinoma v rokah veleposestnikov in špekulantov, ki čakajo še na boljše cene. Prizad je že sedaj ustavil nakup pšenice, vendar pa bo v primeru, če bi cene pšenici še vedno rastle, začel uvažati pšenico tudi iz inozemstva, kjer je pšenica mnogo cenejša, da onemogoči dobiček špekulantom na račun kcnsumentov.
Vsekakor bi bilo treba takim brezvestnim špekulantom hitro in temeljito stopiti na prste, ker vendar ne gre, da ti ljudje hkratu derejovse delovne sloje in bogate na račun ljudskih žuljev, medtem ko rastoča draginja vzbuja samo nejevoljo in nezaupanje med posameznimi stanovi.
Vsesc>kc>lshi zlet v Pragi
Obramboni dan, kateri se bo vršil 16. junija, bo otvorjen s počastitvijo državne zastave. Namen dneva bo, da pokaže, kako Tyršev sistem vzgaja k obrambi. Nastopijo vsi oddelki, na koncu pa armada. Telovadci vseh oddelkov so izbrani iz petih praških žup. Zaključek dneva bo skupni nastop izbranih enot dece, naraščaja, čla-novin armade. Nastop bo vseboval v glavnem tekmovalna predvajanja.
Prvi Amerikami so že prišli na praški zlet. V sredo 4. maja je prišla prva odprava ameri-kanskih občanov češkoslovaške narodnosti na X. vsesokolski zlet v Prago. To je bila odprava privatnih udeležencev in sicer 24 žensk in 12 moških.
Povorka IV. srednješolskih iger bo v soboto 11. junija. Povorka krene iz zletišča na Strahovu ob 17. uri, pojde na Hradčanski grad, kjer se poklonijo udeleženci prezidentu republike dr. E. Benešu, nato pa na Staromestni trg, kjer bo poklonitev mestu Pragi. V povorki bo sodelovalo 50 godb, med njimi tudi godbe posameznih zavodov.
Zletne povorke bodo štiri. Prva v dneh IV. srednješolskih iger, druga ob zletu dece, tretja ob zletu naraščaja. Članska povorka bo četrta in zadnja. Prednjaški članski zbor je v posameznostih proučil smer kakor tudi organizacijo povork.
Načrt nastopa članov, katerega je izdelal J. Mraz iz Prage-Nusle, računa z nastopom v devetdeseterostopih. To je dosedaj še nikoli dosežena oblika, katera pa je potrebna, da zamore 30.000 članov hitro vkorakati. Po proračunu ne bo prihod trajal preko 7—8 minut. Odhod pa bo trajal približno 12 minut.
svoje delovne sile
V zadnjem času nas na gospodarskem polju presenečajo dogodki, ki naravnost brezobzirno bijejo v obraz vsem delovnim slojem, zlasti pa našemu kmetu, delavcu in sploh malemu človeku, ki tvori jedro in hkratu večino naroda. Ne da bi kdo od tistih, ki delajo, imel količkaj koristi od tega, so se jele dvigati cene pšenici, moki in seveda kruhu, ki je v današnjih razmerah marsikomu domala edina hrana. Spričo tega mariborska ^Delavska politika« v številki z dne 10. t. m. objavlja pod naslovom ^Država ne sme trpeti verižništva z žitom« članek, ki ga tudi kmetje pozdravljamo in soglašamo z njim. Saj mora velika večina kmetskih ljudi velik del leta kupovati moko za kruh, ker domači pridelek ne krije potrošnje. V članku piše imenovani list med drugim:
»To oderuštvo z živili in tiranje naroda v obupno socialno bedo, je po našem mnenju prekrvitev zakona proti oderuštvu in verižnistvu.
Nasprotni tisk registrira dogodek, sicer pa molči. Mislimo, da je to napačno.
Narodnogospodarska politika države ne more iti le za tem, da se ustvarja in kopiči mrtvi kapital s prevelikim izkoriščanjem in verižni-štvom. Naloga države je nasprotno, da pospeši cirkulacijo (kroženje) denarja v državi, da ščiti cene in dobre mezde. — Dobre mezde napravijo dobre konzumente, -in istotako primerne nizke cene. S tem se poživi cirkulacija go*|K>darskili pomočkov, kar obenem ozdravlja gospodarstvo. Na to smo nedavno že opozorili.
Zdi se nam potrebno, da bi delavske organizacije in delavske zbornice oblast opozorile
na te nedostatke, ki jih je nujno treba odpraviti, ker narod vendarle — hoče živeti.«
Dvakrat žalostno je, če pomislimo in pogledamo, kdo si dovoljuje tako nesramno izkoriščanje in odiranje našega že itak dovolj opešanega delovnega človeka! Ali so to mar domači ljudje? Ali so to morda bahavi jugoslovanski kmetje?
Ne, nikakor ne! Pijavke so prednje straže tistega življa, ki se ga danes vsa Evropa oteplje, otresa in brani kakor kužne bolezni! Ali naj zato mi kakor daritvena jagnjeta mirno gledamo, kako nam ti ljudje izsrkavajo še zadnje živ-ljensko-gospodarske sokove ter nas pehajo na stopnjo podrejenih hlapcev in robotov?
Če se v politiki branimo tujih in nam sovražnih idej, če tam z vso žilavostjo zapiramo tuji miselnosti pot v naša srca, koliko bolj se moramo varovati tuji premoči v tako važnem vprašanju kakor je naš vsakdanji kruh. Naše roke ga pridelujejo, zato pa je tudi naša naravna dolžnost in pravica, da sami odločamo o njem!
Prav tako pa je sveta in neodložljiva dolžnost države, da narod v boju za kruh z vsemi silami in z vsemi sredstvi, ki jih ima v zadostni meri na razpolago, podpre in s tem utrdi vero in zaupanje v državo. Dolžnost države je, da z zagotovitvijo kruha varuje narodove delovne sile zdrave in čvrste, da jih telesno in duhovno dviga in krepi; kajti danes so nam bolj potrebne kakor so nam 1'dajkoli bile. Vsa svoboda je namreč pulila Viž, če si ne bomo znali priboriti in utrditi gospodarske svobode, gospodarske svobode pa ni in je nikoli ne bo — brez lastnega kruha in lastnih čvrstih delovnih sil. Vprašanje žita in njegovih cen za nas torej ni borzna, ampak življenjska zadeva naroda in države.
JVcfea/ napačnih nazcrcv na kmetih
Doma in drugod
Politično gibanje
Jugoslovanska nacionalna stranka je priredila zadnje dni skoraj po vseh srezih vrbaske banovine občne zbore sreskih organizacij, shode in velika zborovanja. Nekaj se jih je udeležil tudi predsednik stranke g. Peter Živkovič, ki se nahaja že nekaj časa v Tesliču, kjer se zdravi. Narod je povsod g. Živkoviča navdušeno sprejemal in njegove govore viharno odobraval.
V vrbaski banovini je vzel v roke organizacijsko delo stranke narodni poslanec gosp.
dr. Vrpfeo Vukanovič
JNS je priredila v nedeljo tudi po ostalih krajih vrsto zborovanj, na katerih so govorili nar. poslanci in senatorji.
Tudi združena opozicija
se živahno giblje in prireja shode, zlasti po srbskih krajih.
Te dni je prispel v Banjo Luko dr. Milan Gavrilovič, predstavnik srbskih, zemljoradnikov. Tu se je sestal z dr. Jurjem Šutejem, odvetnikom iz Sarajeva ter prvakom bivše HSS iz Bosne. Gavrilovič je nato nadaljeval pot v Zagreb, kjer je obiskal dr. VI. Mačka.
Dr. Laza Markovič pa je prispel iz Beograda v Split, kjer je imel razgovore s svojimi strankarskimi prijatelji.
Spori med HSS in S&S
so se pojavili v Splitu. Predstavnik ondotne sre-ske organizacije bivše SDS g. dr. Leontič je zahteval na nekem zborovanju sodelovanje tudi z drugimi političnimi grupami. Proti tej zahtevi so vstali zastopniki splitske HSS in ostro zavrnili dr. Leontiča. Ta pa vztraja na tem iu razširja to misel med svojimi pristaši, ki jo simpatično pozdravljajo zlasti delavci.
Spor je nastal tudi glede samih pristašev ene in druge politične skupine. Zastopniki bivše HSS menijo, da SDS nima pravice pridobivati pristašev med Hrvati, temveč samo med pre-čanskimi Srbi. Dr. Leontič in SDS pa to stališče odklanjata. Dr. Leontič in več drugih prvakov b. SDS so namreč Hrvati.
Nedavno se je vršila v Zagrebu
seja vodstva S&S
pod predsedništvom Adama Pribičeviča, čeprav je že pred več meseci iz zdravstvenih razlogov podal ostavko na predsedniško mesto. O seji je bilo izdano kratko poročilo, ki pravi, da gleda vodstvo na vsa vprašanja notranje iu zunanje politike enako. V soboto pa se je vršila skupna konferenca KDK v stanovanju dr. Mačka.
Stevan Cirič
predsednik narodne skupščine, je odpotoval pretekli teden v Prago in bil tam sprejet v avdienci pri predsedniku Češkoslovaške republike g. dr. Benešu.
Minister vojske
»kr. Jugoslavije g. Maric je obiskal pretekli teden prestolnico Turčije Ankaro. Turške oblasti so ga svečano sprejele. G. Maric je bil sprejet tudi pri predsedniku turške države Kemal Ata Turku. Na pojedini je izjavil naš minister, da je Jugoslavija pripravljena braniti zvezo držav balkanskega sporazuma.
Uporaba posojila
Finančno ministrstvo že vrši priprave za emisijo prve transe našega 4 milijardnega 110-tianjega posojila, ki bo najeto na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za tekoče leto. Posojilo bo emitirano v 6 letnih obrokih, tako da odpade povprečno na eno tranšo 670 milijonov din. Ministrski svet je na svoji seji 14. t. m. sklenil, da bo znašala prva tranša 700 milijonov.
din. Od te vsote se bo porabilo 250 milijonov za izdatke narodne obrambe, 200 milijonov za prometno ministrstvo in 250 milijonov za gradbeno ministrstvo; od poslednje vsote 250 milijonov din, ki je določena za gradbeno ministrstvo, bo porabljenih 125 milijonov din za gradnjo cest. 62'5 milijona din za javne zgradbe in kmetijske ustanove in 62'5 milijona din za melioracijska dela. Nadalje je ministrski svet sklenil, da se bodo smele gornje vsote trositi samo s predhodnim soglasjem ministrskega svet«.
V tej zvezi poročajo nadalje iz Beograda, da bo načrt uredbe o ustanovitvi rezervnih fondov in o prisilnem nalaganju poslovnih rezerv v državne papirje sestavljen do 18. t. m. ko bo predložen gospodarsko finančnemu odboru ministrov. V načrtu uredbe bodo upoštevane želje bančnih, industrijskih in trgovskih organizacij. Uredba bo izdana do konca tekočega meseca.
f Dr. Ivan Lah
Zadn ji čas je začela smrt s svojo neizprosno roko kruto posegati zlasti v vrste najmarljivej-ših slovenskih kulturnih delavcev. Dne 18. t. m. dopoldne je dokončal svojo trpljenja, borbe in vztrajnega dela polno življenjsko pot slovenski pisatelj in profesor na ljubljanski licejski gimnaziji dr. Ivan Lah.
Kakor toliko slovenskih velikih sinov, nam je tudi Ivana Laha dalo slovensko podeželje. Rodil se je 9. decembra 1881. v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer ije bil njegov oče dacar. Pozneje se je družina preselila v Šmarje na Dolenjskem, kjer so mlademu Lahu potekala prva življenjska leta. Tam je sprejemala njegova duša vtise, ki so pozneje tako zablesteli v njegovih spisih.
Po gimnaziji, ki jo je dovršil v Ljubljani, je odšel v Prago, kjer je bil učenec nesmrtnega Masaryka. Že v Ljubljani je bilo Lahovo mišljenje vseskozi slovansko, v Pragi, pa se je to še poglobilo in razširilo, tako da je tamkaj mladi akademik Lah dozorel v odločnega slovanskega borca in glasnika. Avstrija mu tega ni odpustila. Ob izbruhu vojne je bil takoj interniran na ljubljanskem Gradu, potem pa so ga vlačili po in-ternacijskih taboriščih, dokler ni končno zmanjkalo vojaštva in so morali tudi politični inter-niranci na bojišče. Na romunski fronti ga je tik pod hrbtenico ranil 1. 1917.. kos granate, toda La-hova življenjska odpornost in neomajna vera v zmago pravične slovenske in slovanske stvari sta mu ohranili življenje. Posledice trpljenja v internaciji in rane, ki jo je dobil na fronti, je sicer nosil vse življenje, toda trpel je moško in junaško, duh pa mu je ostal veder, svež in neuklonljiv do zadnjega diha.
Pokojnik je že v mladih letih začel pisatelje vati in je dal Slovencem lepo število dragoce-
nih del. »Vaška kronika«, »Uporniki«, zlasti pa »Brambovci« so spisi, ki so razširjeni povsod, kjer ljudje vedo in znajo ceniti in spoštovati slovensko knjigo in besedo. Seveda je to le del iz bogate zakladnice, poleg imenovanih pa je napisal Lah še dolgo vrsto drugih knjig, od katerih so nekatere v mnogo tisoč izvodih po zaslugi Vodnikove družbe razširjene med narodom.
Dr. Ivan Lah je bil tudi izvrsten časnikar, pošten in kremenit značaj ter v vsem svojem dejanju in nehanju plemenit človek.
Poleg svojega bogatega pisateljskega in novinarskega dela je bil pokojnik izvrsten profesor in odličen vzgojitelj, ki je znal gojenkam na liceju vcepiti ljubezen do slovenskega ijezika iu kulture, čut za jugoslovansko skupnost in ponosno zavest slovanske moči. Po njegovi zaslugi nam v mladem ženstvu vstaja rod, ki bo znal v svojem visokem materinskem poklicu prav vzgajati bodoče pokolenje.
Mimo tega se je Lah požrtvovalno udejstvo-val v premnogih narodnih in kulturnih organizacijah, ki bodo šele zdaj, ko ga ni več, v vsej teži občutile, kaj so izgubile z idealnim pokojnikom.
Kot človek je bil blag, kot tovariš pa mlajšim pirateljskim rodovom vedno nesebično naklonjen. Nikoli ni vprašal po imenu, ampak po delu. Prav ta njegova lastnost mu je hkratu /. njegovo strpnostjo pridobila neomejeno število prijateljev in spoštovalcev. To je pokazal tudi njegov pogreb. Ko je mrtvi pi> <atelj iz Narodnega doma v petek popoldne nastopil svojo zadnjo pot, ga je vzlic slabemu vremenu spremljala domala vsa Ljubljana in mnogo žalujočih z dežele, ki so se prišli poklonit temu velikemu borcu.
Dr. Ivan Lah si je sam postavil spomenik, ob katerem bodo še pozni rodovi srkali moč za narodno delo. Zato mu ostanemo vedno hvaležni. Njegovim hudo prizadetim svojcem pa izrekamo ob tem hudem udarcu svoje iskreno in toplo sožalje!
mrazom nalivi in poplave
Po hudem mrazu, ki je povzročil toliko škode v naših krajih, je sledilo nekaj lepilr dni, za temi pa je prišlo na vrsto deževje, ki je trajalo tako dolgo, da ije nekatere predele Slovenije zadela huda poplavna katastrofa. Zlasti je- prizadeta vsa Štajerska tudi onkraj meje, kjer so poplave zavzele tak obseg, da je nastal celo v železniškem in avtomobilskem prometu popoln zastoj.
Po naših krajih sta narasli zlasti Sava in Savinja. Posebno Savinja prinaša obilo lesa, ki ga ije odplavila v gornji Savinjski dolini. Tudi vsi pritoki Save in Savinje so močno narasli.
Nad Pohorjem se je v nedeljo utrgal oblak. Hudourniki so nenadoma začeli s silno besnostjo drveti v dolino in vodovje je povzročilo velikansko škodo, ki je trenutno sploh še ni mogoče preceniti.
Vodovje je povzročilo zemeljske plazove. Tak plaz je zasul železniško progo v odseku pri postaji Brezno—Ribnica na koroški progi. V ta plaz, ki je bil visok nad t m, je zavozil potniški vlak in se je zavoljo sunka prevrnila lokomotiva. V zadnjem trenutku je strojevodja Franc Oirahen zavrl ves vlak in tako preprečil strahovito nesrečo. Oinaheu in kurjač Franc Flis sta poškodovana, zlasti zadnji je dobil nevarne opekline, od potnikov pa so ostali vsi nepoškodovani. Čiščenje proge in dviganje lokomotive je nato trajalo ves dan.
Hudo so zaradi nalivov prizadete zlasti Ruše. Ker nova občinska uprava ni nadaljevala od prejšnje začetih regulacijski del gornjega ruškega potoka, je vodovje kmalu butnilo čez bregove in povzročilo ogromno škodo. Vode so vdrle v več hiš in hlevov, da so ponekod komaj v zadnjem trenutku rešili iz hleva živino. Okoli 100 ljudi, gasilcev, Sokolov iii drugih požrtvovalnih

reševalcev je vso noč od sobote na nedeljo sodelovalo pri reševalnih delih. C
Zaiiadi teh nalivov in poplav je tudi hudo prizadeta vsa lesna industrija na Pohorju, ker so od Ruš v smeri proti Arehu in Smolniku močno poškodovane vse žage.
Nekaterim posestnikom ije zasulo polja in
tuavnike. Vsi, ki jih je ujma tako občutno prizadela, so zaradi nesreče toliko bolj razburjeni, ker so prepričani, da bi bilo mogoče podobne udarce odvrniti in preprečiti — ali vsaj močno omiliti, lako bi poklicani odredili nadaljevanje nekoč tako uspešno začetih regulacijskih del ruškega potoka.
Kaj se godi po svetu
Zadnje dni je pozornost vsega sveta osredotočena na srednjo Evropo, kjer vlada močna napetost med
Nemčijo in češkoslovaško
zaradi vprašanja sudetskih Nemcev. Kakor ije znano, je sodobna Nemčija zase proglasila pravico, da brani in varuje interese nemškega živ-Ija tudi zunaj mej svoje države. Na drugi strani vsaka država skrbno varuje in brani svojo suverenost ter ne sme in ne more nikomur dovoljevati, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve. Najti zlato srednjo pot med obema prav-cema je včasih težko.
Republika Češkoslovaška ima na svojem območju tri a'i štiri znatne manjšine, smatra pa (kakor pravilno naglaša tudi mariborska »Delavska politika«), da je to vprašanje njene notranje politike, ki ga hoče sama rešiti pred očmi vse Evrope. Umljivo je, če se na Češkoslovaškem čudijo, čemu zlasti Anglija in tudi Francija priporočata Nemčiji, da odvrne Henleina od pretiranih zahtev. To pomeni vsekakor vmešavanje v notranje razmere republike.
Druge države lahko intervenirajo pri vladi, če se gode krivice, nimajo pa moralne pravice, da vodijo politiko ali iredento v drugih državah, ker je to kršitev suverenosti ali neodvisnosti, kar ne more voditi do sporazuma med narodi.
Zunanji minister dr. Krofta je tudi izjavil na intervencijo velesil, da se naj eventualno iz-
«ll*roIs r «
I19(0*0(J
^Lfotsi*.
Francosko-italijanska pogajanja, ki jih je za Francijo vodil odpravnik poslov B t o n d c t, katerega vidimo na sliki, ne morejo z mrtve točke.
premeni ustava, da je to stvar sporazuma, pač pa ne more biti govora o tem, da bi se ustava izpre-menila v kvar nedotakljivosti in demokracije v republiki.
Kakor je znano, se je mudil vodja sudetskih Nemcev te dni v Londonu, nato pa se je podal k Hitlerju v Berchtesgaden, kjer je imel s Hitlerjem konferenco. Po poročilih praških čeških listov je Hitler sam pozval Henleina, da ga obišče, še preden se vrne v Prago.
Gibanje nemških čet
ob češkoslovaški meji je dalo tudi dovolj povoda za razna ugibanja in vsakovrstne napovedi po svetovnem tisku. Na vprašanje angleškega veleposlanika v Berlinu, sira N. Hendersona, je izjavil v zunanjem ministrstvu državni podtajnik Weisziicker, da se trenutno nemške čete ne pre-
mikajo v izredni obliki. Nemški vojaški krogi izjavljajo, da ije to gibanje nemških čet nekaj običajnega, ker v tem času nemške čete zapuščajo svoje vojašnice in odhajajo v taborišča. V teh taboriščih opravljajo nato čete dela, ki so predpisana v dobi miru.
Marta Al a r e k o v a , ki jo vidimo na sliki, jc pravi vrag v ženski podobi. Iz pohlepa po denarju je dala visoko zavarovati in umoriti svojega moža, potem pa še več oseb. Strup, kolikor so ga našli v truplih nesrečnih žrtev, bi bil zadoščal za usmrtitev cele črede volov. Marekovo so na Dunaju obsodili na smrt na vešalih.
Država reda in miru
Češkoslovaška vlada pazljivo zasleduje razvoj dogodkov in je 21. t. m. ministrski svet v Pragi izdal naredbo, ki poziva pod orožje en letnik rezervistov in en letnik nadomestnih rezervistov, izpopolnjen z rezervisti specialnih orožij. Uradno objavljajo, da gre za izredne vojaške vežbe, ker je potrebno, da se rezervisti seznanijo z novim orožjem, s katerim je sedaj opremljena češkoslovaška vojska, in da se očuva mir in red v državi ter preprečijo nadaljnji incidenti po državi. Službeni krogi izrecno poudarjajo, da ne gre pri tem za nikako delno mobilizacijo.
Istega dne je bil prezident dr. Beneš v Taboru sprejet z velikim navdušenjem in silnimi manifestacijami. V svojem govoru je med drugim izrekel tudi tele pomembne besede: »Ne smemo dopustiti, da bi nas razcepili. Vedno moramo ostati edinstveni ter še bolij izgraditi nacionalno edinost. Mi se ne bojimo bodočih dni, ker se sploh ne bojimo. Pripravljeni smo na vse.«
V nadaljnjem govoru je naglasil, da Češkoslovaška lahko z zaupanjem gleda v bodočnost, in je dejal:
»Izjavljam, da se demokratični režim v državi ne bo izpremenil in da bo ostala sedanja v\adna koalicija. Nadaljnje kršitve avtoritete oblasti ne bodo več dovoljene. Bili smo 20 let država miru in reda ter moramo sedaj Evropi znova dokazati, da hočemo to tudi ostati. Verujem na uspeh našega političnega režima. Ostali bomo odločni, hrabri in edini. Doprinesti moramo vse žrtve, toda le v resnični edinosti je moč in procvit našega naroda.«
Spričo zanimanja, ki zavoljo občinskih volitev in zadnjih poročil vladajo za Češkoslovaško,, podajamo našim čitateljem
Narodnostni pregled
po občinah bratske države. V vsej republiki ije
I.7.189	občin, večino pa imajo češkoslovaško v
II.764,	nemško v 4.001, ogrsko v 740, rusinsko v 620, poljsko v 56, romunsko v 3, lužiško v 3 in židovsko v 3 občinah. Ob takem narodnostnem sorazmerju je pač le naravno, da ima in tudi mora imeti češkoslovaški živelj odločilno besedo v državi. Upajmo, da se slogi državljanov in modrosti vodilnih državnikov posreči premagati vse grozeče nevarnosti in da Evropi ostane prihranjeno gorje, o katerem je danes še tvegano' reči, komu bi prineslo največ zla.
Češkoslovaške volitve
Volitve, ki so se v nekaterih občinah na Češkoslovaškem vršile zadnjo nedeljo, so potekle popolnoma mirno in v redu. Do 7. ure zvečer v nedeljo so bile končane volitve v 256 občinah. Od tega v 142 občinah na Češkem, 72 na Moravskem, 40 na Slovaškem in v 2 v Pod-karpatski Rusiji. Z izjemo manjših in nepomembnih incidentov ni bil red nikjer kaljen.
V Franciji
presojajo položaj v srednji Evropi precej hladno in trezno. Tako piše ugleden pariški list, da bržkone Hitler ne namerava udariti na Češko, pač pa s pomočjo groženj, da bo začel vojno, skuša doseči čim več pravic za nemško manjšino. Drugi listi opozarjajo na obstoječi dogovor o arbitraži med Nemčijo in Češkoslovaško, ki ni bil nikdar odpovedan in za katerega je sedanja nemška vlada izjavila pred kratkim, da je še vedno v veljavi.
Zavoljo napetosti v srednji Evropi je zani-' manje za
Španijo
zadnji čas precej popustilo, čeprav s tem seveda še ni rečeno, da bi bila španska tragedija že
. 1
Sir Kingsley Wood, novi angleški minister za zrakoplovstvo, bo skušal preveč predrzne letalske sanje ustrahovati z angleško diplomatsko in oboroževalno spretnostjo.
končana. Zakulisna borba velesil, ki se bije na španskih tleh pod imenom generala Franca in madridske vlade je še enako srdita kakor pred meseci. Niti japonsko-kitajska vojna niti angle-ško-italijanski sporazum je nista mogla omiliti ali vsaj skrajšati. Le toliko je bilo zlasti ob zadnjem sporazumu dovoljeno, da je svet lahko pogledal za kulise in videl, čemu mora biti v Španiji prelite toliko krvi.
Medtem pa, ko so se pred nastopom srednjeevropske napetosti že pojavljali resni glasovi, ki so napovedovali skorajšen konec španskih bojev, zatrjujejo zadnja poročila, da konca še
ne bo tako kmalu, pred jesenjo nikakor ne, morda pa se zavlečejo boji še dalje. Vladina in Francova poročila vedo povedati o delnih uspehih lastnih čet v različnih odsekih, iz vseh poročil pa je razvidno, da se bijejo tu silno krvavi fn brezobzirni boji, ki po svoji grozovitosti in številu žrtev, zlasti pa še žrtev med civilnim prebivalstvom, prekašajo borbe v svetovni vojni. Še veliko hujša, marsikje skoraj nenadomestljiva pa je materialna škoda; saj so razdejana cela mesta in je uničenih nešteto spomenikov in dragocenih zakladov španske kulture iz preteklih dob.
Kitajsko-japonski boji
fbodo po poročilih z obeh strani trajali še dolgo. V zadnjem času so pomnožene in s številnimi rezervami okrepljene japonske čete zaustavile kitajsko ofenzivo in z zavzetjem mesta Hsičova ob lunghajski železnici razcepile kitajsko vojsko na
dva dela. Kljub tej zmagi japonski vojaški krogi nič ne taje, da je konec vojne še zelo, zelo daleč. Japonska vlada namerava v kratkem razglasiti mobilizacijo vsega kvalificiranega delavstva, ki bo v celoti zaposleno v (japonski vojni industriji. Vojaški kadrski rok je že podaljšan na dve leti.
Kitajska letala so pred kratkim poletela nad južnozahodnimi japonskimi mesti Nagasaki, Fukioka, Sasebo in drugimi kraji. Polet je trajal 6 ur in je bil verjetno le poskusnega značaja, ker so metali iz letal samo propagandne letake. Vsa letalska kitajska eksadrilija se je srečno vrnila v Hankov, kar je brez dvoma velikega pomena za utrditev vojaške morale v kitajski vojski. Sicer je vojni minister pri sprejemu letalcev naglašal, da so metali samo letake zato, ker je Kitajska boriteljica človečanskega duha, kljub temu pa je verjetno, da utegnejo kitajska letala prej ali slej prinesti istim japonskim mestom ob ponovnem obisku tudi drugačne pozdrave.
Kmetfsli
a
mladina
Izlet na Lindek
Vojniško okrožje Zveze kmetskih fantov in fa^klet je priredilo v nedeljo 15. maja izlet na grad Lindek nad Frankolovim. Udeležba je bila iz vseh društev prav dobro zastopana. Ob 2. uri popoldne je bil skupni sestanek na gradu. Najprej je pozdravil tovariše in tovarišice, posebej pa še delegata »Zveze« poslevodeči podpredsednik Okrožja tov. Arnšek. Za njim je govoril o pomenu naših izletov in o nalogah, ki v bodočnosti čakajo kmetsko mladino, delegat »Zveze« tov. Danev. Govoril je še o pomenu kmetsko-mladinskega gibanja tajnik Okrožja tov. Viktor Jožep in pa tovarišica Fanika Skrlovnik o dolžnostih kmetskih deklet v našem gibanju.
Ob koncu zborovanja se je tov. podpredsednik zahvalil vsemu članstvu za udeležbo. Spomnil se je tudi preminulega podpornika kmetskega gibanja lov. Dobrotinška, ki zapušča Štiri sinove in tri hčerke, vse agilne člane naših društev.
Po uspelem zborovanju so se fantje in dekleta nekoliko okrepčali, potem pa je zaorila vesela narodna pesem. Kmetska mladina je zopet pokazala, da bo vztrajala in zmagala.
Draga pri Stični
V nedeljo dne 29. maja t. 1. bo imelo naše ^Društvo kmetskih fantov in deklet svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika.
2.	Poročila iunkcijonarjev, načelnikov odsekov in nadzornikov.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Volitev delegatov za občni zbor Zveze.
5.	Določitev članarine.
6.	Predlogi in slučajnosti.
Občni zbor se bo vršil v prostorih tov. Po-tokarja v Dragi točno ob 4. uri popoldne.
Ig pri Ljubljani
Preteklo nedeljo se je pri nas poročil g. "Franc Župec iz Matene s tov. Mici Merkunovo, hčerko vzornega posestnika in požtrvovalnega javnega delavca. Želimo jima v novem stanu mnogo sreče in polno zadovoljstva.
Medvode
Zadnje čase opažamo v tuk. Društvu, kmetskih fantov in deklet znatno vrzel. Zgubili smo eno vseskozi najagilnejših pokretašic našega društva. Poročila se je namreč načelnica ženskega odseka tov. Mici Knific. Čeprav jo je njen
življenjski drug odpeljal prav doli v brežiške vinske gorice, nas krepi zavest,, da v duševnih vezeh niti še večje daljave ne igrajo nobene vloge. Ker smo jo vsi radi imeli, ji tudi v novem domu in stanu želimo obilo sreče in zadovoljstva.
Št. Pavel pri Preboldu
Naše Društvo kmetskih fantov- in deklet je v soboto zvečer in v nedeljo popoldan vprizorilo na odru Gasilskega doma v Št. Lovrencu kmetsko burko »Vaška venera«.
Z uspehom smo bili zadovoljni, kljub temu, da sedaj čas za igre ni primeren. Številno so nas med drugimi posetili tovariši in tovarišice iz Orle vasi.
Glede ocene te igre lahko rečemo, da so naši fantje in dekleta svoje vloge vsi brez izjeme odlično rešili. Gotovo je, da je naša igra bila izmed vseh, ki so bile doslej igrane na tem odru, najboljša, tako predvsem glede igralske sposobnosti.
Na splosno željo vseli tovarišev in tovarišic borno nekje z omenjeno igro gostovali in s tem napravili izlet. 0 tem bomo še poročali.
Dopisi
7Clelnica zas ažnegj ■Skctfelcčana
Ugledni gospodarstvenik Jože Hafner je prazhoval te dni TOletnico rojstva in lahko bi rekli SOletnico javnega udejstvovanja. Slav-Ijenca nazivajo v svojem kraju »Oča Pepe«. To lepo domače ime »oča« si je mož v polni meri tudi zaslužil. Ni človeka v vsem škofjeloškem okraju, ki bi se toliko udejstvoval za prospeh svojega ljudstva, kot se je baš oča Pepe. Vse boljše ceste, mlekarska šola, sreska izpostava, nova palača osnovne šole, klavnica in nešteto drugih gospodarskih in javnih del so njegova zasluga. Verjetno, da bi mlekarne, ki je poleg vrhniške še vedno ena najboljših, že davno več ne bilo, da se ni g. Hafner zanjo potrudil takrat, ko je bilo treba poravnati dolg za opremo obrata. Mož je vreden naslednik svojega tasta, blagopokojnega Tinkovca, ustanovitelja mlekarne.
Nad 20 let je g. Hafner županoval, kot malo kdo v Sloveniji. Stara generacija se ga še danes oklepa z vsem zaupanjem, kako pa tudi ne, saj je živela z njim in videla njegovo borbo za dosego uspehov. Oča Pepe ni bil le župan in posestnik obširne kmetije, temveč tudi lesni trgovec, načelnik okraj, cestnega, šolskega in raznih podobnih odborov, ustanov in organizacij. Povsod je znal vladati z njemu prirojeno navado, redno, pošteno, energično in premišljeno. Ravno radi teh lastnosti so mu bila vrata povsod odprta in uspehi niso izostali.
V zasebnem življenju je pa g. Hafner pravi
mmmkm
Sargov
KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
veseljak, prijeten družabnik. Kot gostilničar je pa tudi svoje vrste obrtnik. Pijancev in razgrajačev ne trpi, pa tudi ne takih, ki bi zapravljali svoja premoženja. Pri častitanju k njegovemu jubileju nni iz srca želimo, da bi učakal še mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu v krogu svoje družine!
Zadružni trdi
Vaš članek v »Kmetskem listu« z dne 18. t. m. o resničnem zadružnem delu smo pazno prečitali in vse, kar je v njeni povedano, je povedano v objektivnem smislu, ker ga je napisal strokovnjak, k' zadružno delo pozna in sovraži denuncijantstvo. Vsak zadružni član je upravičen, da na vsakoletnem občnem zboru pove švoje" mnenje in da kritizira to, kar ni v redu in zadružno. Poprej pa mora tudi stvarno dokazati, da je za zadrugo, to ije za skupnost nekaj storil, da je redno plačeval obresti in vračal posojen denar, glavno, da je pridobival tudi vlagatelje, ki tvorijo hrbtenico vsake zadruge. Imamo tako-zvane »zadružne trote«, to so člani na vse-strani zadolženi, rabijo vedno nova posojila, obresti ne plačujejo redno, še manj vračajo kapital. Za take trote bi naj zadruga bila molzna krava. Če se taki zadružni trot dokoplje v upravni ali nadzorni odbor, vidi samo druge okrog sebe, samo sam sebe ne vidi. Hoče bili dobro plačan za vsak korak, povrh pa hoče imeti tudi glavno l-esedo, ker se čuti edino poklicanega k sood-ločevanju pri izvolitvi zadružne uprave in nadzornega odbora. In če ne izpade vse po njegovi volji, potem rastopi pot denuncijantstvo. Predzadnji Zadružni vestnik je pravilno tolmačil, kaki možje se naj volijo v upravo in nadzorni odbor. Biti morajo neoporečni, nezadolženi in ugledni. Če taki ljudje vodijo zadrugo, potem ona uspeva, v nasprotnem pa nima življenjske sile. Ni pa zadružni trot tisti, ki je bil sprejet od zadruge kot član, ne morda zato, da ga je minula denarna in gospodarska kriza potlačila ob tla in takih slučajev imamo na tisoče, nego zato, ker ima drrgocene življenjske izkušnje, ne sili v ospredje, vplača svoj delež, pomaga z denarno vlogo in hoče ostati samo redov in nič več. Da bi pa vsako gospodarsko polomijo hoteli označiti kot goljufijo, ki bi se kot taka dala tudi dokazati, potem bi imeli vse ječe prenapolnjene z onimi, ki so v zadnjih letih vsled nastalih razmer skra-hirali. Da bi pa kaka denarna zadruga ali gospodarska sprejemala ljudi za člane, ki so bili sodno kazensko ožigosani, to ni verjetno, osobito na deželi ne, kjer se ljudije med seboj prav dobro poznajo. Podeželske denarne in gospodarske zadruge pa že v principu ščitijo kmetski značaj svoje kmetske zadruge, dasi podpornih članov nekmetov ne izključujejo.
mlatil
C/.'
[/adčUtC ^oiitiU
»Slov. gospodarja« Peter Rešetar, ki se spozna o nespametnih devicah iz sv. pisma in vseh patronih štajerskih občin, je izrekel takole sodbo o dr. Mačku in vodjih raznih narodov:
»Vodja, vodja, vodja! Hrvatje se vedno prepozno spomnijo, kaj je treba. Ko so spravili Mačka na belega konja, tedaj bi Mačku morali dati temu dogodku primerno ime. Pa niso. Šele zdaj, ko ni več na konju, so se tega spomnili in so mu dali ime »vodja«, da tako malo diši po fuhrerjii in duceju. Peš jih bo počasi dalje vodil. Čas gre pa tako hitro, da bi lahko imenovali Mačka »pilot«, pa še ne vem, če bi prišel pravočasno na cilj.«
Glede enotnosti Slovencev, ki jo nekateri v teh časih zahtevajo, pa pravi, da se bo mogla doseči tedaj, ko bodo Kranjci smatrali Štajerce kot svoje, in narobe. Da bi pa JRZ in JNS stvoriti ehotnost, tega bi pa zadnji ne prenesli. So premalo Slovenci, pravi Jevtičev štipendist.
dtufr&d	pciUaia
»Delavska pnavica«, ki je glasilo krščanskih socialistov, prinaša v '20. številki izvleček iz francoskega katoliškega časopisa tole zahtevo za resnično krščansko življenje: »Duhovniki naj se posvetijo službi dušam in božjemu kraljestvu. Kot najhujšega zla naj se varujejo, da hi usuž-lijili svoje posvečeno poslanstvo ljudem, ki bi hoteli izkoriščati vse, kar je svetega, za svoje stranke, svoja podjetja ali svoje vojne.«
Ce-frcet/ fo <zfnanjtUato
Zdaj bo nilatve konec. Zakaj? I, zato, ker pravijo, da žita ni več.
Jaz pa mislim, dragi tovariš urednik, da je snopja in žita še dovolj. Kaj praviš, ko bi kdaj mahnil po tistih snopih, ki se zmeraj takrat najbolj debeli, kadar zavlada suša. Meni se kar zdi, da bi se usulo žito k nam kakor nekoč Izraelcem mara v puščavi iz nebes.
Skrivnost in zakladi
Kljub modernim prometnim sredstvom je še mnogo predelov na našem planetu neraziskanih. Narava hrani še vse polno skrivnosti, zakladov in čudes, ki jih sploh ne poznamo, ali pa se nam »de mogoči samo v pravljicah.
Nič ni torej čudnega, če najdemo danes, v dobi svetovnega prometa, v nedostopnih krajih velika mesta, kot je na primer Rio de Janeiro v Braziliji ali Habana na otoku Kubi, da je v Manaosu, v srcu ainaconske dežele, opera, da je v Singapuru krasen znamenit muzej, da lahko prepotuješ vso Afriko po železnici pod zaščito Cookovega potovalnega urada in da je kino v vaseh črncev. Da na otoku Ceylonu, še bolj pa v Indiji sami, najdeš v najbolj nedostopnem kraju gosposko vilo, da so na otokih Južnega morja mesta, kakor Viti Levu ali Raratonga. V središču srednje Amerike igrajo golf in poslušajo radio, tam, kjer so nekdaj raziskovalci potovali v smrtni nevarnosti. fn vendar je še svet poln samotnih krajev, neraziskanih in nenajde-nih dežel, narodov, otokov, pragozdov, nedotaknjenih, tako rekoč svežih, kakor bi živeli v dobi zmajev. Človek bi potoval skozi take dežele v večnem strahu pred čudesi in iznenadenjem.
Ako bi raziskovalec narave potdval okrog paše zemlje, ne bi dobil vtisa, da je zelena zaradi gozdov, ampak bi uvidel, da je voda in zopet le voda, a dežele na njej so same velike puščave. Če pa bi jo pogledal z višine, bi videl, da izgleda zemlja bolj rjava nego zelena. Prepričan sem, da naša stara krogla, gledana z meseca, nudi samo dvoje barv. Enkrat je modrozelena, drugič zopet
Pa naj ostane šala ob strani! Res pa ije, da ne morem razumeti, kako more pri nas priti do tega, da peščica ljudi, ki niso niti našega poko-lenja in niso še nikoli okusili, kaj je delo in kako skeli žulj, sme nam narekovati cene za — naš lastni kruh.
V moje kmetske možgane to ne gre in ne gre. Prosim te, vprašaj na krajih, kjer bi morda to vedeli, pa mi sporoči, kaj ti bodo odgovorili. Nemara potem vzide tudi meni pravo spoznanje, če bo, če ne pa res ne veni, kam naj se obrnem.
Nemara bi pa tudi jaz lahko shranil svoje orodje in skušal prihraniti cepec za tisti čas, ko jih bo ijelo primanjkovati. Tedaj ga pa lahko prodam za visoko ceno ali pa mahnem, da se bo kar posvetilo.
To bo še najbolj prav, kadar bo, ali ne?
Domači dogodki
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani
UpraVni odbor je na svoji zadnji seji sklepal o oprostitvi starih vlog in bo po zadevni rešitvi ministrstva stavil na prosto razpolago vlagateljem vso one vloge, ki so znašale na dan 31. dec. 1937. do zneska din 2006"— in obresti od vseh vlog za leto 1937. v roku, ki ga še pozneje razglasi. S tem bo storjen prvi korak k čimprejšnji vpostavitvi normalnega poslovanja zavoda.
*
X V Ljubljani se je v neki gostilni ustrelil trgovski potnik Ambrož Preatoni iz Novega mesta. Bržkone je obupal zaradi slabih poslovnih uspehov.
Prodam dobro ohranjen viteli (gepelj)
poizvr se pri lastniku
ALOJZIJU HOČEVARJU, posestniku
v Zapogah, pošta Smlednik
rdečerumena, kakor je Mars. Modrozeleno barvo daje Tihi ocean s Polinezijo, rdečerumeno pa puščava Sahara, južna Afrika, Arabija, Perzija in ostale puščave in stepe, ki pripadajo Rusom in Mongoliji.
Večidel so vse dežele puščave in stepe. Le Evropa je zelena, pestra in bujna, da si ves očaran, če prideš sem iz drugih dežel. In še en del sveta je zelen: tropski predeli Amerike. Tam, kjer preplavljata reki Amaconas in Orinoko največje in najbujnejše gozdove na vsej zemlji. Temu gozdu sta po velikosti podobna samo še dva, in sicer: divjina iglastega drevja v Kanadi, Alaski in Severni Ameriki, ter velikanski smrekov gozd, ki se razprostira po Rusiji skozi vso Sibirijo do Tihega oceana. Ta dva pa nista tropska, zato lahko izkažemo amaconskemu pragozdu najvišjo čast.
Najstrašnejši gozdovi moskitov in mrzlice pa so Mengrovi, kjer imajo rastline to posebnost, da porajajo že razvite sadike.
Sodobni pisatelji pa pišejo v svojih romanih samo o prastarih gozdnih velikanih, o grmičju džungle, o goščavah, lianah, o svojih pustolovščinah z levi, s tigri, z leopardi, velikimi kačami in s sloni in ti romani so seveda pristni.
Niti v znanstvenih spisih še ni življenje v džunglah točno popisano, ker še niso raziskane. Premalo je bilo doslej še raziskovalcev, ki bi posvetili tej stvari svoje življenje.
Kakšna je tropska narava.
Kakor s peskom pokrite puščave in arktične snežne poljane,- so tudi veliki tropski gozdovi pozorišča občudovanja, kjer se človek zave svoje neznatnosti, skoraj bi rekel — ničevosti. Najbolje
X Na periferiji Niša je vlak, ki je vozil iz
mesta, z^del v lokomotivo na progi. Nesreča ije povzročila precej veliko gmotno škodo, človeških smrtnih žrtev pa ni; le dva železniška uslužbenca sta bila ranjena.
X Izvoz jugoslovanskega vina v Češkoslovaško je v letošnjem prvem četrtletju dosegel vrednost 1 milijon 200 tisoč Kč, medtem ko je lani v istem razdobju znašal samo 400 tisoč Kč.
X l'ri Sv. Lovrencu na 1'ohorju so v gozdu na Rdečem bregu našli človeško lobanjo na kupu kamenja. Lobanja je od odraslega človeka. Domnevajo, da izvira najbrže od kakega samomorilca, čegar truplo je strohnelo v gozdu in se je lobanja sčasoma odločila od ostalih kosti ter se zakotalila po bregu in končno obležala na kupu kamenja, kjer so jo zdaj našli.
X Zaposlitev tujih državljanov. Uprava policije poziva vse v Ljubljani stanujoče tuje državljane, ki posedujejo izkaznice o poklicu (zaposlitvena dovoljenja, za nedoločen čas), da jih predložijo v overovlijenje v teku maja upravi policije v Ljubljani, soba 1, sicer jih bodo zadele posledice členov 17. in 18. uredbe o zaposlenju tujih državljanov, razglašene v Službenem listu št. 83. z dne 15. oktobra I. 1935. Izkaznicam je treba priložiti tudi potne liste.
X Na Jožici pri Ljubljani je med vožnjo padla raz voz stelje dekla Micka, uslužbena pri posestniku Dovču, tako nesrečno, da iji je počila lobanja in je kmalu po nesreči podlegla poškodbam;
X V Gradiških Lazih je oletni Iz.lakerjev Milan ponevedoma pil ocetno kislino in je vzlic zdravniški pomoči umrl zavoljo tega.
X- Bisernica je naslov novi mladinski knjigi, ki jo je pravkar izdala Založba »Slovenska knjiga« v Kamniku. Knjiga, ki jo je spisal književnik Ivan Albreht, vsebuje črtice, pravljice, basni, povesti in pesmi ter jo krasi cela vrsta slik slikarja Josipa Pukla. V platno vezana knjiga stane s poštnino vred samo din 40'— in jo dobite po vseh knjigarnah. Knjigo toplo priporočamo.
X Jugoslavija ima po najnovejših podatkih 15 milijonov 400 tisoč prebivalcev. Letni prirastek na 1000 prebivalcev znaša 31,45, umrje pa letno 17 ljudi na vsakih 1000.
je, da ga sami ne uživamo; kajti notranjost pragozda nas lahko spravi do blaznosti. Ni malo pridnih raziskovalcev, ki so na svojih potovanjih skozi poltemne predore pragozda žalostno poginili, ko so z brezprimernimi napori potovali skozi sluzasta močvirja, in tisoče kilometrov od poti in civilizacije utoniti v blatu, mlaju in algah, ali pa je katerega našla reševalna odprava sestradanega do mozga ali celo blaznega. Drugega je nekoč Rooseveltova odprava našla vsega iz-mozganega, ga spremila v bolnico Candelaria, kjer je po nekaj urah umrl. Tretji je zapustil za seboj zamotane znake in sledove ob Rio Bianco. Zgrozi nas, če pomislimo na močvirja, polua naj-raznovrstnejših kač in plazilcev, na milijone raznega strupenega mrčesa, kali tisočerih bolezni in smrti nerazumljivih kultov, atmosferično burjo, tajinstveno dvojno svetlobo, neznosno tišino in vročino, strupene puščice domačinov in dušljivi vonj po trohnobi in razpadanju.
Svoj povprečni vtis je o Amaconskem pragozdu izrazil ameriški potnik Th. Domvville z besedami »izgubljeni svet«, kar mu vsak lahko prizna; kajti razmere se tam ne bodo nikdar iz-premenile.
Pragozdi v vzhodnih Alpah so človeku odvratni, tropski so še pustejši, saj človeka, ki v njih stanuje, ponižajo do živali. Navsezadnje zblazni in tako žalostno umre strašne smrti.
Slika tropskega pragozda je popolnoma drugačna kot jo slikajo pisatelji v svojih pustolovnih romanih in potopisih. Kdor tako misli, se moti. Pisatelji takih knjig so bili zaljubljeni v svoje pustolovščine, a gotovo niso nikdar videli pragozda.


"■■^ViV
denarnih NAGRAD
i
Mavodilo i a pranje z Radionom, ki je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk.
1. Zavitek RADIONA zadostuje za kotel od 25-30 litrov vode. Vzemi torej približno 1 dkg Radiona na vsak liter vode.
(2. Zmešaj potrebno količino Radiona v loncu mrzle vode.
{3. Zlij raztopino v kotel, napolnjen z mrzlo vodo in potopi posamezne kose perila.
4. Grej perilo počasi v kotlu, dokler ne zavre in ga večkrat dobro premešaj. Kukaj najmanj 15 minut.
£>. Vzemi perilo iz kotla in lahko preperi zaostale madeže. JRabljena raztopina se lahko se nekolikokrat uporabi za druga pranja, ako dodaš vselej nekoliko sveže raztopine Radiona.
<6- Izplakni perilo najprej v topli, a potem v mrzli vodi; mrzlo vodo nekolikokrat menjaj, dokler ne ostane čista.
Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga potem primerjajte s posameznimi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na slikah številko tiste točke, ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišite v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirani s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama Osijek.
POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev je31. maji
H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posame zna slika?
k
Di
in.
3.
4. 200
lo.ooo'-
5.000"-3.000"-
2.000'-100"-
1.	nagrada
2.	nagrada nagrada nagrada nagrad po
Skupaj Din. 40.000"- za pravilno rešitev!
Ugolovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna ocenjevalna komisija, katere člani so: Dr. Malo Perlč, Ur. javni notar Kamilo Krvarič, direUtor ..Hrvatskega Lista" Ing. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever Dragan Gregurovič, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever
6f avni dobitniki bodo objavljeni dne 19. junija.
^Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeli pri pranju perila I
X V Hotiču je posestnikov sin Janez Zupančič pomagal očetu s čolnom prevažati drva po Savi. Pri tem sta na desnem bregu reke našla truplo Janeza Bajta iz Depale vasi v kamniškem okraju, ki je pred kratkim radi potrtosti šel sam | v smrt in ga doslej niso mogli najti.
X V Veliki Okiž se je ondan proti večeru j vračal 291etni viničarski sin Janez Arnejčič, ko -! ga je napadel neki njegov nasprotnik iz Leskov-! ca. Arnejčič je dobil z nožem velik vbod v levo j ramo, da so ranjena tudi pljuča. Arnejčiča so jjadrno prepeljali v bolnišnico. Rana je smrtno-nevarna. Orožniki raziskujejo vzrok tega gro-• bega napada.
X V Reki pri Hočah se ije zaradi neozdravljive bolezni obesil 61 letni prevžitkar Josip Rajli.
X V Studencih pri Mariboru je šla prostovoljno v smrt zaradi težkih gospodarskih razmer 1481etna Terezija Pivčeva, lastnica znane Rech-bergerjeve gostilne in mati 10 otrok, od katerih je 6 še nepreskrbljenih. Našli so jo obešeno v hlevu. Tragedija je vzbudila po vsem Mariboru splošno sočutje.
X Na Tolstem vrhu se je posestnik Franc K. hotel iznebiti večjega dolga na ta način, da ije oblastem prijavit vlom z izjavo, da so mu vlomilci odnesli 70.000 din. Orožniki so jeli pre-iskavati in so nazadnje odkrili posestnikovo početje. Franc K. jim je priznal, da je vlom le iingiral in v hiši sam vzel iz nekega kovčka 9000 din. Zaradi laži o vlomu in varanja oblasti so ga izročili sodišču.
X V dravski banovini smo imeli po stanju 10. t. m. tele živalske kužne bolezni: svinjska kuga na 39 dvorcih, svinjska rdečica na 16, me-nurčasti izpuščaj na 13, garje na 2 in šuštavec na 1 4.Y<weu.
i| Xv' V Kamniku izhaja zanimiv mesečnik >Slov«mska knjiga«, ki stane za vse leto samo 40 dinarjev in prinaša toliko zanimivega in dobrega branja, da ne bi smel manjkati v nobeni |iiši. Prihodnja dvojna številka 3—4 izide še pred 1. junijem. List našim čitateljem toplo priporočamo.
X Blizu Vopovelj je na banovinski cesti pranj—Kamnik neki avto do smrti povozil Antona Ahčina, posestnika iz Vopovelj. Ahčin je
izpred svoje hiše stopil na cesto k vozniku Janezu Sodniku in se z njim pogovarjal. Pri tem ju je pa hotel prehiteti s precejšnjo brzino vozeči avtomobil, v katerem je bil poleg šoferja neki trgovec i/. Beograda. V hipu, ko je šofer dal znak s hupo in se je voznik umaknil na desno, je Ahčin odskočil cd voza na levo ravno pred avtomobil, ki ga je z odbijačem zadel v noge s tako silo, da je Ahčin v loku odletel na sprednji del avtomobila. Od tam je z glavo naprej vnovič padel pred avtomobil, ki ga je sedaj odbil na stran ceste, kjer je Ahčin obležal mrtev. Kdo je /.akrivil nesrečo, bo skušalo ugotoviti sodišče.
X Beograjski gasilci so pred kratkim prejeli nove kroje in priprave za obrambo proti letalskim napadom v primeru vojne.
X V Zenici so kapaciteto tovarne od sedanjih 30.000 ton na leto zvišali na 80.000 ton. Zdaj so v obratu 4 Siemens-Martinove peči, zgradili bodo pa še peto, ki l>o imela kapaciteto nad 30.000 ton.
X Za tranzit našega celuloznega lesa skozi bivšo Avstrijo v Nemčijo, Češkoslovaško in v Švico je v okviru jugoslovansko-avstrijske tarife izvedeno znižanje voznine, ki velja za tak les 1-05 m dolžine in do 24 cm premera. Znižanje velja od jugoslovansko avstrijskih obmejnih postaj do nekdanje avstrijsko-nemške in avstrijsko-češkoslovaške meje, kakor tudi za tranzit po ozemlju bivše Avstrije v Švico.
X Na Križaju je na cesti blizu Colaričeve gostilne neki avto zavozil v voz posestnika Jožeta Štiha iz Broda, v katerega je bilo vpreženih par volov. Vola sta bila tako poškodovana, da so ju morali takoj pobiti, posestnika Štiha pa so močno ranjenega prepeljali v bolnišnico. Tudi avto je precej poškodovan.
X V liadvanju pri Mariboru bo tamkajšnja tovarna svile znatno povečala svoj obrat. Zgradili bodo nekaj novih poslopij in znatno zvišali število statev.
X Na Fumcu pri Slivnici se ije pri podiranju Miastnakove hiše smrtno ponesrečil 291etni delavec Jakob Križnik. Zrušil se je nanj strop in ga tako poškodoval, da je Križnik že med prevozom v bolnico umrl.
X V Skoplju je pred kratkim zjutraj živino-zdravnik Zivko Gjorgjevič v vinjenem stanju na ulici ustrelil stražnika Blagoja Blagojeviča. Stražnik je hotel mirne goste braniti pred surovo objestnostjo pijanega živinozdravnika, a je moral svojo vestnost plačati z življenjem. Morilca so zaprli.
X V Toplicah pri Novem mestu se bo letos pričelo kopališko zdravljenje vojnih invalidov v začetku julija. Prošnje je vlagati čim prej: Zadevna navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih načelstvih, mestnih pog'avarstvih in pri VI. oddelku kralj, banske uprave.
X V Novem Sadu so zaprli tri ženske in okoli 30 moških zaradi zavajanja mladoletnih deklic. Babure so med drugim tudi 12- do 14-letne šolarke prodajale starim razuzdancem, večinoma premožnejšim ljudem.
X Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah se je z vrelim mlekom oparila 21etna hčerkica viničanja Frana Volta. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je otrok kmalu po nesreči zaradi hudih opeklin umrl.
X Na zadnji svinjski sejem v Ptuju je bilo
prignanih 40 svinj in 33 prašičev, prodanih pa 20 svinj in 25 prašičev. Cene so bile: prašiči pršutarji 7-75 do 8 din, plemenske svinje 7-25 do 7-50 din za 1 kg žive teže. Pujski 6 do 12 tednov stari od 80 do 140 din za rep.
Sej
mi
30.	maja: v Cistercijanskem samostanu v Stični, Tržišču, Vinici, Rajhenburgu, Velenju, Polj-čanah, Dolnji Lendavi,
31.	maja: v Boštanju, Kostanjevici, Mirni peči, Ormožu, Rakičamh, Dolnji Lendavi,
1.	junija: v Ljubljani, Žerovnici, Krškem, Stari cerkvi pri Kočevju, Celju, Ptuju, Trbovljah, Sv. Lenartu pri Slov. Gradcu,
2.	junija:, v Št. Rupertu, Vel. Laščah, Mokronogu, Motniku, Turnišču,
3.	junija: v Mariboru,
4.	junija: Na Stari gori obč. Podsreda, Brežicah, Trbovljah, Celju, Slov. Bistrici, Kri-ževcih.
ISKOVI N E
vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, taso-pise, knjige, večbarvni tisU hitro in poceni!
Biskarna
merkur
UUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23
TELEFON ŠTEV. 25-52
Veliko izbiro oblačilnega blaga po nizkih cenah priporoča domača
manufakturna trgovina
Janko Češnik
LINGARJEVA 1
^HHHI
reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom

Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
Dafe kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
* Ve o^'
A e
o


* o v°« >

Zaupajte denar domačemu zavodu!