Katollsk cerkven lis«.
Danica ishaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gld. 40 kr., «a retert leta 1 gld. kr V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., sa pol letm 2 gld., sa četert leta t gl; ako sadene na ta dan prasnik. iside Danica dan poprej

Tečaj XXXI.
V Ljubljani 29. sušca 1878.
List 13.
M zgledi bogotfubnih otrok iz rsih eaaor herinnztea.
4. A de lina.
(Konec tc dogodbe.)
O božičnih praznikih 1851 zagledale ste dve go-jenke nekega večera pri vratih dimnikarčka. ki je vbo-gajme prosil. Prišel je iz Savojskega s svojo še manjšo, pa neizrečeno revno sestrico. Savojci namreč večkrat v svoji revšini pošiljajo otroke na Francosko, da bi si kaj pridobili.
Precej, ko vidijo preubogo, nesrečno deklico, jo pokličejo notri, in mladim gojenkam se tako smili, da vsaka kaj daruje za njo. Virginija, tako ji je bilo ime, je v kratkem vmita, počesana, preoblečena. Dva mesca, skerbijo za njo; toliko časa je imela ostati na Francoskem.
Ko je pa morala zopet nazaj na Savojsko, je bila močno žalostna. Jako dolgčas ji je bilo, ko je po planinah živinico pasla, in neizrekljivo se ji je tožilo po mladih dobrotnicah samostanskih. Kakor hitro pervi sneg Savojske pastirje s planin prežene, precej hiti spet na Francosko. Po poti si kruha prosi in peš, vsa vtru-jena, pride 5. listopada v Auxerre (Okzer).
Blage gojenke se je zelo razveselijo. Pa v hudo zadrego jih pripravi, ko jim pove, da oče jim jo meni za zmiraj prepustiti. Kako bi preskerbele dvanajstletno deklico z vsim V Toda l jubezen je iznajdljiva, dobro serce si ve kmali pomagati. Da bi je oče spet ne za-vergel, sklenejo skupno za njo skerbeti.
Pred vsemi vneta je Adel na. Za postrežbo se začetkoma ne vsiluje, ko so še druge rade pri n je j; pač pa da svoj denar in svojo južino. Kaka dva dni potem pridejo Adelino starši obiskat. Ko se od njih poslovi in se vsa objokana nazaj vrača, jo sreča pred šolami gospa učiteljica in kar ji je bilo že pred v mislih, ji zdaj razodene: „Ali bi ne hotla moja draga Ade-lina prevzeti skerbi za Virginijo? Dobila boš denar v roke in ti naroči, kar ji bo treba napraviti." Pri tem veselem Daznanilu se koj spremeni objokano obličje; obriše si solze; priserčno se zahvali g. učiteljici in urno biti, da poskerbi, česar je naj bolj treba.
Od tega trenutka do svoje smerti bila je mali Sa-vojki res kakor skerbna mati. Zjutraj opoldne in zvečer ji je donašala jedil, kakor je najboljše mogla. Ko se je najedla, se je ž njo igrala, jo je podučevala posebno v keršanskem nauku. Včasih je tako dolgo pri njej ostala, da so jo morali klicati, sicer bi še potrebnega počitka ne bila imela.
Svoji sestri je o njej takole pisala: ,,Veseli se z menoj, ljuba sestra, m -ja mala Virginija bode med nami v naši kapeli pervo sv. obhajilo opravila in tvoja sestrica je zelo vesela, da se ima ž lijo katehizem učiti in jo pripravljati za to veliko opravilo. Moli za mojo malo hčerko in reci Tereziji, da jo bom še rajše imela, če se za to dobro delo tudi tebi pridruži. Ponavljani svojo prošnjo za malo Savojčico, ki mi je tolikanj ljuba, ker sem njena mala mati." V nekem drugem listu piše : „Zahvaljujem se preljubi materi za čevlje, ki so mi jih dali; moje deklice jih zdaj nosi in nič več je v noge ne zebe." —
Zdaj smo pri koncu tega sicer kratkega pa vendar tolikanj zaslužnega življenja.
Na praznik brezmadežnega Spočetja Device Marije S. grud. 1*52 je bila Adeiina s toliko pobožnostj<» pri sv. obhajilu, da se ji je to tudi na zunanjem videlo. Med mašo so jo slišale tovaršieo večkrat šepetati: .,0 moj Jezus, kako te ljubim!" Kar čudile so se toliki ginjeno3ti in tako vzvišeni ljubezni. Bog pa je gotovo hotel mlado dušico v tem sv. obhajilu, zadnjem v njenem življenji, pripraviti na tisto preiinenitno uro, ko jo je hotel'n« vekomaj skleniti z Jezusom in Njegovo neomadežno Materjo.
Ta praznik je bila zadnjikrat v Marij ni družbi, ktera se ji je bila nad vse pril jubila. Drugi dan je že morala v postelji ostati zavolj hudega prehlajenja; tretji dan je prišla še v šolo in ni nič tožila, da bi ji ne bilo dobro. Zvečer je še nesla, kakor po navadi, mali deklici večerjo, še molila ž njo in, kakor je bilo zapovedano, kmali se vernila, da bi se s tovaršicami o prostem času poigrala in razveselila. Tu se je vsedla v senco na klopico, tako da je bila za drugimi iu je učiteljica ni mogla videti. Skerbno tedaj poprašuje: „Kjc je pa moja Adelinica?'
,,Tukaj, tukaj" zavpijejo deklice okrog nje in sama se prismehljd, da bi se pokazala.
Kmali potem je zazvondo in Adelinica vstane ter prosi naj ji dovolijo iti presv. Rešuje telo obiskat. Sla je zadnjikrat pred tabernakelj ; kajti ob desetih zvečer (bilo je ravno na praznik lavratanske Matere Božje) naenkrat hudo zboli. Vse tako kaže, da bo vročinska bolezen. Drugi dan pride zdravnik; skerbi se za naj varnišo postrežbo. Pa pri vsej skerbi in postrežbi jc le slabeje in ne boljše. Pišejo staršem, a starci so po naključbi zaderžanij da ne morejo koj priti. Od četertka do nedelje popoldne je ležala v samostanu ter dajala ves čas najlepši zgled krotke poterpežljivosti in geiiljive pobožnosti. Svoj rožni venec je imela vedno pri sebi in še zdaj je svoje molitve z navadno pobožnostjo opravljala. In če jo je g. učiteljica vprašala: „Ali se nočeš,
ljubo dete, zdaj popolnoma izročiti v voljo Božjo, ki zdaj hoče, da si bolna?" Vselej je odgovorila: „ O bo-čem, česti vredna gospa!"
V	nedeljo Se Te prideje starši in ljubeznjivo bolnico vzamejo seboj na dom. Oče, sam zdravnik, sicer prcvidi veliko nevarnost, pa se še tolaži in si dela upanje. Vendar pozneje je razodel sam, da tisti trenutek, ko so se odperla velike vrata samostanske za voz, na kterem se je odpeljala Adelinica, je že kar čutil — slutil, da to jc mertvaški voz, ki mu pelje dete na pokopališče. Slišal je namreč, da te vrata se večidel samo takrat odprejo, kadar kako nuno k pogrebu neso.
Srečno sc pripeljejo domu. Bolnica celo misli, da je žc zdrava, ko stopi čez domači prag in tako tudi terdi svojemu očetu. Toda spati ne more kar nič, in kmali zgine vse upanje, da bi se ozdravila.
V	tej kratki pa hudi bolezni se je še le prav v pravi luči pokazala njena pobožnost. Vedno je na tihem molila ali pa pritiskala Marijno svetinico na blede ustnice.
Kaj slabša zdravila vživala je z angeljsko vdanostjo iu poterpežljivostjo: naj so bile bolečine še tako britke, ni je bilo pritožbe iz njenih ust.
Neko jutro ji rečejo mati: „Nikar toliko ne moli, ljuba moja, to tc utrudi" in — precej neha. Cez nekaj časa pa pokliče mater in pravi: ,,Mama, sej nočem z ustnicami več moliti; pa v sercu, samo v mislih, kaj ne, da mi dovolite?''
Neko noč jc terpela silno hude bolečine. Skerbna mati bi jo rada ut-lazila, pa skor nc ve, kako; vzame tedaj sv. križ, ga ji pokaže in pravi: „Le serčna bodi, ljuba hčerka! Glej, koliko je ljubi Bog za te terpel; ali ga ljubiš prav i/, serca?" — „0 sc ve, da ga ljubim", odgovori mlada bolnica; „kaj ne, ljuba moja mati, da bom prišla kmali v nebesa?" — Na to si pritisne sv. križ na ustnice in ga poda še rčetu in materi.
Kadar ji jc nekoliko odleglo, da ni bledla, kar je sicer navadno v vroč nski bolezni, spominjala se jc svoje male Savojkc. „Mati, pravi, mislim, da imam le še prav malo denarjev, da bi kuj>ila kruha svoji hčeriki; ali bi ji nc hoteli vi kaj poslati?" Mati ji j»recej ne le obljubijo, temuč tudi spolni;o, kar je želela, in koj je uto-lažena. Pa tudi kadar ni bila ]»rav pri zavesti, je naj večkrat govorila o samostanu. Knkrat jc zaklicala, kakor bi bila šc tam: ,,Ljuba sestra, daj mi veliko, le prav veliko )• »dzemljic za mojo malo Virginijo — o dobre sestre, še, lc še!"
Zadnji dan jo pridejo obiskat S|»ovednik iz samo-fctarin in zdravnik i/ mesta. Sestra ji natihoma j»ovč: „Gospod oče iz samostana te pridejo obiskat!" ,,Go-t|».d oče samostanski?" zakliče in njeno bledo lice zojiet za/.ari: , o kolika -reča!" — Gospod duhoven se približajo po>telji t» r poprašajo, če se želi spovedati? In ko prikima, drugi odstopijo, sami ostanejo pri bolnici. Sp »ve »c in podelijo ji odvezo. Se jih enkrat pokliče nazaj ter z veliko ^kerbjo poprašuje, bo li mogla pokoro (»praviti. Gospod jo tolažijo in edino !e to velijo, naj sc /. umirajočim Jezusom sklene in reče: ,,Moj Bog, Tvoja volja se zgodi!"
Okoli štirih s; poslovita g. duhoven in zdravnik. Na materno vprašan je, bi li ne bil» potrebno za bolnico, da sprejme sv. zakramente za umirajoče, ugovarja zdravnik, da sc lahko -,e počaka do druzega dne. Kavno to je bil vzrok, da (».-klica ni bila tako srečna, šc enkrat sprejeti Zveličarja. Toraj je b:lo njeno obhajilo na praznik brezma»ležnega spočetja res zadnje v življenji, če tudi takrat šc sama ni kaj tacega slutila.
Preden gospod duhovnik odidejo, še enkrat pristopijo k postelji ter pravijo: Z Bogom, drag > dete! „Z
Bogom!" odgovori bolnica. In zdajci povzdigne svoje nedolžne oči tako nekako pomenljivo proti nebesom, da se celo zdravnik začudi: kakor bi hotla Gospodovemu služabniku pokazati prostor, kterega pridobiti ji je on pomagal.
Proti devetim zvečer jela je moliti: „Gospod Jezu3 ! jaz umiram, usmili se me! O Marija, brez madeža spočeta, prosi za me, ki k tebi pribežim!" Kmali na to reče sestri: „Kaj ne, da ne boš na-me pozabila?"
O poli desetih jo še hujše napade. Viditi je bilo, da sc ima vojskovati s hudobnim duhom, kteri vedno, zlasti pa na zadnjo uro, skuša zapeljati tudi pravične — nedolžne, ko bi bilo mogoče. Ko ji odleže, zakliče: „0 kaj še, kaj še!" In kmali zopet: „0 kako sem srečna, da sem prejela odvezo!" Posebno pa je skerbela prav do zadnjega za dušo svojega očeta. „0 vera!" je klicala z močnim in pretresljivim glasom, ,,oh! pekel! vera! oče! oče!u — Trikrat so jo slišali še reči: „Moj Bog, odpusti!" Potlej tako glasno zakliče, da očeta v spodnjem nadstropji prebudi, — vzdigne, se na postelji, naredi sv. križ in glasno moli Očenaš, Cešenamarijo in vero' — položi spet glavico na zglavje in čez nekoliko minv mirno in sladko v Gospodu zaspi.
Na dan pogreba je vreme sicer ob zgodnjem jutru slabo kazalo, a ko so prinesli mladega merliča k cerkvi, je prijazno solnce posijalo, kakor bi hotelo tudi od svoje strani pozdraviti blago deviško deklico, preden jo de-nejo v hladni grob. Za pogrebom so razun veliko druzih ljudi šle njene verstnicc in sploh dekleta ondotnega kraja z Marijnim banderom. Tudi v samostanu jc bilo veliko molitve, veliko solza.
Starši so dali, kar je bilo njenega, ubogi Savojki, da jc mogla sprejeta biti v zanesljivo odgojišče. O gotovo nikdar ni pozabila osrečena deklica svoje tolikanj ljubljene nedomestljive dobrotnice!
Spolnila se je ranjce tudi naj bolj vroča zadnja želja. Tudi oče, za kterega je toliko molila, Šel je kmali za njo v večnost, in sicer previden s ss. zakramenti, prav lepo pripravljen: v poterpežljivosti in vdanosti nekako podoben svoji hčerki Adclini, ktere nikakor ni mogel pozabiti, o kteri je zadnji čas naj rajše govoril in z ginjenim sercem jo večkrat imenoval: svoje angeljsko dete.
Na grob so postavili križ s prav kratkim in pri-jtrostim napisom: „Nasi krotki, močno ljubljeni Mariji Adelini, umeri i v 15. letu 1(>. grudna 1852."
Kjer so jo pred poznali, je kar niso mogli in nc morejo pozabiti. Otroci! ker ste jo zdaj spoznali po nekoliko tudi vi: nikar ne pozabite njenega lepega, svetega življenja. Ako še niste, hitro storite sklep, enako čistiti in lepšati serce, kakor ga je blaga srečna Adclina!
M£a/ smo poiteriorati mi SnUotičani po Pifu II?
Mnogo zmišljenih in pretiranih pripovedek so razglašali liberalni časniki o Pijevem neizmernem bogastvu, češ, da so ga zapustili; naj toraj tudi razloži,,Dan." svojim bralcem, kaj so katoličani podedovali po nepo zabljivem Piju IX. — Ako se semensko zernce ne položi v zemljo, ne more obroditi nobenega sadu; ako se pa vseje v zemljo, prinese stoteren sad. Tako zahteva postava natorna. Ravno tako je reč z duhovnim goru-šičnim zerncem. To zernce je bil Jezusov nauk. Kristus je bil položen v grob; pa iz tega edinega zernca je priraslo na milijone kristjanov. Enako se še vedno godi v sv. Cerkvi. Pij IX je semensko zernce, ki je zdaj položeno v grob, in bo obrodilo stoteren sad; Pij IX bo oživel v milijonih sere, ki so njegovi otroci.
»Kadar bom povišan na križa, bom vse Da se potegnil", je rekel Jesus svojim učencem; enako bo tudi Pij IX po svoji smerti vsih serca na-se potegnil, ker mnogo jih bo duba, kterega je on isdihnil, sprejelo in podedovalo. O blagor nam otrokom, ki imamo takega Očeta! Še le sdaj prav spoznamo Pija za svojega očeta in maraikteri ga ni spoštoval v življenju, ki ga pa ljubi po smerti.
1.	Najpred je nam Pij IX zapustil ljubezen do Marije, Neomadežane. Pij je bil od Marije ozdravljen, od Marije izvoljen, on je bil papež Marijin; on je bil aposteli Marijin, ki je njeno ime poveličal pri vsih katoličanih. On je nauk od brezmadežanega spočetja raz-glaail za versko resnico; on jo je poklical, da je uporni kači glavo aterla in da je svojo čiatost dala svetiti nsd vesoljnim svetom. Marija je odgovorila, je zspustila nebesa in je v prikaznih poterdila: »Jaz sem neomade-žano Spočetje", kar ae je zgodilo v Lurdu in Marpio-gen-u. Naa oče Pij IX kliče nam otrokom: ,,Pojdite k Mariji" posebno v teh žalostnih časih, ki zdaj prihajajo čez Evropo. V duhu Marijnem bomo zamogli glavo streti kači upora, zm6t in greha; z Marijnim duhom oboroženi bomo bogaatvo, osabnoat in zapeljivost aveta teptali in zaničevali; z Marijinim duhom oživljeni bomo posvečevali avoj život, premagali hudo poželjivoat in oblekli Čistost v mislih, beaedih in djan jih.
2.	Po smerti našega očeta Pija IX smo zares podedovali njegovo ljubezen do Marije, in duh Marijin, ki je živel v Piju, ki ga je nam zapustil, je postal naša lastina; mi čutimo nekako, da je Marija naša laatina, zginila je maloupoost, nasproti pa naa vleče zaupanje in ljubezen k Mariji. — Kakor je Jezus na križu viaeč Marijo izročil Janezu, to je Cerkvi, v lastino, tako je podaril tudi Pij IX, križ od križa, nam Marijo, svojo Mater, kakor bi bil nam vaim rekel: »Glej, tvoja mati!" O kako bogati smo postali po Pijevi smerti! Podedovali amo vse zaklade Marijne ljubezni. O kako vljudno sta se Marija in Pij IX srečala v nebesih! Kako prijazno je Marija sprejela in kronala svojega služabnika, ki je na zemlji toliko njenih podob kronal! Kako preserčno bo nebeščani naprot prišli in pozdravili niega, ki je neomadežano apočetje svetu oklical! Piju IX je gotovo odločen sedež blizo Marijnega trona in ne moremo se oberniti k Mariji, da bi ne mislili ob enem tudi na Pija IX. Ako molimo pred kako podobo prečiatega spočetja, ae spominjamo, da je Pij IX svetu oklical to resnico. Marija in Pij IX se ne dasta ločiti. Zatekajmo se toraj pogosto k Mariji neomadežani; naš oče nas kliče: Pridite in hodite za menoj! Pokorni otroci bodo gotovo radi slueali klic tako dobrega očeta.
3.	Pij IX pa nam ni samo zspustil Marije, brezmadežnega njenega spočetja, temuč naa je tudi peljal k Jožefu, Jezusovomu redniku, ker je av. Jožefa pro-glasil za patrona vesoljne katoliške Cerkve, ter rekel: Pojdite k Jožefu, on bo vam kruha dal v tej duhovni lakoti. Pij IX je tedaj nam kot dedšino zapustil av. Jožefa. Kakor je bil sv. Jožef rednik Jezusa, glave sv. Cerkve, tako je tudi rednik ve*ol)ne Cerkve, ki je telo Jezusa Kristusa, kajti glava in telo atorč celoto.
Sprejmimo radi to dedšino, izvolimo si av. Jožefa za rednika svojih duš. Vbogajmo našega bv. Očeta Pija IX, ki nam kliče: Glejte svojega očeta, sv. Jožefa, ki bo vam, mojim otrokom, dajal dušnega kruha. Bodimo tako vbogljivi, kakor je bil Janez pod križem, ki je Marijo k sebi vzel tisto uro, ko mu je rekel Jezus: »Glej, tvoja mati!" Tako hočemo sprejeti sv. Jožefa za svojega očeta, kterega je nam Pij IX s svojega križa posebno priporočil. Ali smo dozdaj spolnovali glas Pija IX in smo li sv. Jožeta tako častili, kakor Pij IX želi? Ako tega nismo storili, slušajmo vsaj po njegovi smerti
njegov vabilni glas, ker nam toliko resneje kliče: Otroci moji! volja moja je, da greate k Jožefu, kterega sem vam jsz dal; kar pa namestnik Božji na zemlji d&, to da tudi Bog v nebesih.
Poavetimo toraj mesec sušeč na poseben način ar. Jožefu; kar smo dozdaj zanemarili, hočemo nadomestiti z gorečnišo ljubeznijo in češenjem sv. Jožefa. Obljubimo svojemu očetu Piju IX pri njegovem odpertem grobu, da nočemo nikdar pozabiti njegovih očetovskih beaedi za češenje sv. Jožefa.
O kako ljubeznjivo je sv. Jožef sprejel svojega služabnika in aposteljna, Pija IX, v nebesih! Ksko bo tudi Pij IX tam gori prosil sv. Jožefa, naj bi blagoslovil in uslišal na zemlji tiste, ki bodo spolnovali njegove besede, to je, tiste, ki bodo k sv. Jožefu pribe-ževali! Podajmo se tedaj zaupljivo k sv. Jožefu, on je naš, kajti podedovali amo ga! in Pij IX bo nam izproaii pravega duha za počeševanje sv. Jožefa in nam g>a bo poslal.	(Kon°c sledi.)
O božjih potih.
(Dalje.)
2. Kaj po menjaj o božje poti.
Ozrimo se na svojstvo, na notranjo posebnost b<>žjih pot, in mahoma hočemo apreviditi, da one svoje korenine globoko poganjajo v bistvo bv. vere, da so opravičene in poterjene potrebe vernikom, one so, dejal bi, kos poti v nebesa.
Vera namreč naa uči, da je bil človek vsled izvirnega greha in avojih lastnih djanakih grehov zgrešil Boga, avojega nebeškega Očeta, in ob enem zgrešil tudi raj, nebeško kraljestvo, avojo pravo domovino; uči naa, da človek živi na zemlji tako rekoč v pregnanstvu, na tujem, da njegov cilj in konec meri na to, da se verne k svojemu Očetu, v nebeško kraljestvo, v svojo pravo domovino. To popotovanje, to romanje je cilj in konec našega življenja. Vaak človek je tedaj romar, romar na zemlji, in roma v večnost. Zato je sleherno romanje podoba našega življenja. Romanje nas tako lepo m prikladno spominja, pa tudi opominja te prevažr.e in prevelike naloge, ki jo imamo pred seboj. Na to ao zavernili tudi papež Pij IX, ob eni priliki, ko ao o božjih potih tako globokomiaelno govorili. Rekli bo: »Božje pota moramo ljubiti, spominjajo nas, da vai od kraja smo popotniki na zemlji."
Romanje v nebeško domovino _ pa ae more le s vero pričeti, nadaljevati in zveršiti. Človek je iz Boga izšel, on ga je vatvaril, on je njegovo pervobitje. No človek 8e mora vsled tega tudi verniti k Bngu, ki mu je poslednji cilj in konec, doveršenje in blaženoat. Pot, ki vodi do tega cilja in konca, pa je življenje po raz-odeti veri, od vere zapovedane in omogočene čednosti, dobre dela in zaBluženja v spokornem u.ihu opravljane zavoljo zadolženega odpada in zavoljo atorjenin grehov. No in ravno romanje ali bogaboječe popotovanje nas živo spominjs te poti, in z bogoslužnimi opravili, ki jih romarji opravljamo, pa zveraimo kos tega pota. Romarji se namreč zberč v cerkvi, gredo v drugo cerkev, potoma ali prepevajo svete peBmi ali kaj primernega molijo, dostikrat so lačni in žejni, zmrazeni ali ugreti, in tudi drugih neprijetnosti in težav imajo več ali manj prestajati. S skesanim in potertim sercem ae bližajo ro-maraki cerkvi, kjer besedo Božjo zvesteje poslušajo, kakor morda doma, avetinje ogledajo, o čudežih, milostih in posebnih aslišaojih se pogovarjajo, in drugo tako. Na božji poti romarji vidijo, kako ae drugi bogoljubno
obnašajo, to pa jim oživlja vero, obnavlja gorečnost in )ih vnema na poanemanje. Duša se tako v novo poterdi, nenavadne milosti pa dobre poživljajo, maloaerčne oser-ču jejo, mlačne vnemajo, žalostne tolažijo, dostikrat spre-obernejo tudi zastarane in terdovratne grešnike, ki bi se sicer morda nikdar ne apokorili. Mnogi se imajo zahvaliti za svoje spreobernjenje, zs blagor in zveličanje le kaki božji poti, ki so jo s perva morda proti volji, z napačnega, ali celo hudobnega namena storili. To nam priča sv. Pclagija, ona )e vsled svojega romanja v Palestino z velike grešnice postala velika svetnica, in jo Cerkev tudi vsem grešnikom in grešnicam v posnemanje priporoča.
Božja pot pa je tudi očitno skazovanje vere, kajti ravno z božjimi poti prav slovesno in krepko apriČu-jemo, da verujemo v Boga, ki je vse vstaril, ki vse ohranuje in vlada, od kterega vse dobro imamo; da verujemo v Boga in Zveličarja, ki nas je odrešil; da verujemo v sv. Duha, ki nam svoje darove deli; da verujemo v večno plačilo, ktero si hočemo tudi zagotoviti; da verujemo v priprošnjo Marije Device, angelov, svetnikov in svetnic: verujemo, da je prav in koristno svetinje častiti; verujemo vstajenje mertvih, sodbo, nebesa in pekel; da verujemo na moč in vspeh molitve in spo-kornih del: da verujemo občestvo svetnikov; verujemo, da ni dosti samo v sercu verovati, ampak vero tudi z besedo in z djanjem pričati, ob kratkem: z božjimi poti se naznanuje in poterjuje vsa katoliška vera. Tudi smemo terditi, da romanje je očitno in slovesno obso-jenje vseh veri protivnih zmot, ki so med ljudmi aii že razširj< ue, ali se še le razširjajo. To nam pričajo vse ločine brez izjeme, ki se na vso moč natezajo božje pota ovirati in v nič devati, pa tudi vsi neprijatelji katoliške Cerkve, ki božje poti sumičijo, z blatom ometavajo, motijo in šiloma zatirajo.
Božje pota nam jasno pokazujejo, da katoliki po vsem svetu, naj si so še tako različnih narodnosti, imajo enega istega Boga, eno isto cerkev in vero, eno isto službo Božjo in duhovstvo, in ene iste zakramente: po-kaz ijejo nam , da vai katoliki so otroci ene iste Bcžie rodovirc na zemlji, ki skupno imajo in vživajo vse d i-hovne dobrote, in da vse veže vez svete ljubezni. To so nam kazali uno leto amerikanski romarji, ki so romali na grob ss. aposteljnov Petra in Pavla, in so ob enem obiskali božje pota francoske. Tudi angleški, italijanski in belgijanski katoličani so romali na Francosko, da so v ondotnih svetiščih Jezusovega in Marijnega presvetega Serca pobožnost opravili.
Božje pota izvirajo iz svojstva in nabožerskega mišljenja človekovega. Človek namreč je po duši in tclciu stvar in lastina Božja, dete Božje, in zaradi tega je dolžan, da mu z dušo in s telesom služi, ter more edino le v Bogu najti svoj poslednji cilj in konec. Kavno tako je človek valcd svoje nature dolžan tudi V\ da z dušo in 8 telesom, po notranje in zunanje Boga poveličuje, da obhaja notranjo in zunanjo službo Božjo. Take notranje in zunanje bogoslužne opravila pa se jako odlično opravljajo na božjih potih, kakor smo že slišali, in s čimur Boga očitno in na vso moč častimo in poveličujemo. Človek pa je tudi vatvarjen tako, da ono, kar v sercu čuti, rad po zunanje razodeva. KJor Boga resnično ljubi in časti, želi, da bi še drugi, da bi ga vsi ljudje ljubili iu častili, in ker sam po sebi ve, da ie vesel in srečen v službi Božji, zato želi tudi svojega bližnjega v to srečo pripeljati, in da bi se mu to spo-nealo, vodi ga k bogoalužnim opravilom, ki imajo posebno moč. In to se pospešuje vzlasti na božjih potih, kjer d<» ljudi veliko moč imajo izgledi, molitev in daritve. In milost, ki se tako iz nebes privabi, blagovito in s prečudno močjo spodbuja tudi druge. Zatoraj vi-
dimo, kolikor živeje in krepkeje vera prešinuje mišljenje ljudi, toliko raji in iakreniše tudi na božje pota hodijo; nasproti pa, čim bolj vera med ljudmi peša, tem huje propadajo tudi božje pota. Ali ne priča to dovolj jasno, da vera in božje poti ao v najtesnejši zvezi V
Božje poti bo tudi krepko sredstvo, s kterim se vera razširja in versko življenje poživlja. Človek namreč je družbeno bitje, dž se rad drugim prepričati in voditi. Če vidi, da mnogi drugi to ali ono kot resnično, pravo, kot dolžnost spoznavajo, kmalo začne tudi sam tisto kot resnično, pravo, ali kot dolžnost imeti. In če vidi, da mnogi drugi to ali ono spolnujejo, kmalo začne tudi sam spolnovati. Vzlasti to veij£ takrat, kedar so oni, ki tako mislijo, sodijo, govore in delajo, več ali manj učeni, mogočni, bogati, imenitni, vplivni, pobožni in aveti. Zato tako blagovito moč skazujejo one očitne romarske procesije, ki se jih ne vdeležuje samo navadno ljudstvo, ampak tudi plemstvo, bogati, deržavniki, vladarji, škofje in duhovni. Kako silno pač spodbuduje slehernega človeka, kedar vidi toliko ljudi in različnih po stanu in spolu, starosti in premožnosti, učenosti in imenitnosti, ki pa jih vodi ravno tista misel, tisti občutki, ko skupno Boga molijo, Marijo, angele, svetnike in svetnice Časte in se jim priporočajo, ko skupno, ponižno in pobožno svojo vero spoznavajo, na Boga zaupajo in njega ljubijo! In ta glas grč čez hribe in doline, čez polja in travnike, čez dežele in morja, in tudi druge na noge spravlja. Kogar kaj takega ne gine, on je slep siromak, v njegovem sercu ne aveti več luč Božja; kogar kaj takega ne omeči, on je oterpnjen siromak, ki ga ne more več otajati solnce božje milosti. To potrebo je spoznalo po svojem celo poganstvo s svojimi poročišči, kakor je deltisko, kumansko, dodensko itd., kamor je ljudstvo v trumah vrelo svojo versko službo obhajat, kakor tudi islam s svojimi božjepoti v Meko in Medino. Tudi dan današnji pogani po Kitajskem, Japonskem in v Indiji imajo svoje božje pota z molitvami, s spokornimi deli in daritvami. Se ve, da tudi božje pota v poganstvu in mozlemstvu so ostanki, ohranjeni ali pa posneti iz izvirnega bogočastja, kakor je bilo že v starem zavetu in je še zmiraj v pravi veri. Vsi malikovavci imajo mnogo, sicer popačenega, iz Božjega razodenja. Samo protestantovstvo je božje pota zaverglo, m se je tako z bogotajstvom na isto stopnjo postavilo: ob enem je postavilo temeljni kamen brez-verju, nevprju in brezbožju. Pravo ima av. Avguštin, ki terdi, da brez zunanje bogoslužbe ne more biti nobene vere. Vzemite ljudstvu svetišča, zabranite mu obiskovati jih, in vidili bodete kmalo, da je prišlo ob vso in sleherno vero.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
U Vodic, 22. sušca. Po misli slavnega papeža Benedikta XIV je križev pot tista pobožnost, ktera nam največ pripomore k premišljevanju terpijenja, križa in smerti našega Gospoda Jezusa Kristusa; pobožnost, ktera „grešnike napeljuje k spreobernjenju, mlačne spod-bada in pravične še pravičnejše dela". Sv. križev pot je tako rekoč zlat rudnik in shramba nebeških zakladov, je neusahljiv studenec dobrot in milosti božjih, je terdna berzda našim slabim počutkom in močna bramba pred grehom. Obiskovanje križevega pota nam razsvetljuje pamet, da ostudnost greha in pravico božjo bolj živo spoznamo, vname nam voljo k pokori in nas nagiba k voljnemu poterpljenju v križih in težavah.
Pri nas vsako nedeljo in praznik, zlasti še v postu, veliko vernih moli sv. križev pot. Stopi te svete dni
•v cerkev, kedarkoli ti drago, od ranega jutra, ko dan zvoni, do Marijinega zvonenja zveččr, bodeš gotovo vidil včrnih, ki ljubega Zveličarja na njegovem zadnjem potu a težkim križem na rami apremljajo iz hiše Pilatove na goro Kalvarijo. Velikost in grenkost terpljenja Gospodovega na tem potu si živo pred oči postavljati lepe podobe križevega pota veliko pripomorejo. Takih pa smo pri naa močno, močno pogrešali, kajti naš stari križev pot je bil jako reven in slab, in novega si oskerbeti bila je živa potreba. Zato so bili tudi včrni nad vse veseli, ko se jim je oznanilo, da je nov križev pot naročen in nekako nepokojni so čakali, kdaj se bode blagoslovil in postavil. Drugo postno nedeljo smo obhajali to lepo opravilo — blagoslov novega križevega pota. Med strelom in slovesno-prazničnim zvonenjem je v lepem sprevodu iz duhovnišnice v cerkev neslo nove podobe 28 mladenčev iz vse fare, po dva eno podobo, za njimi je šlo petero gospodov duhovnov in č. g. o. Fortunat Vidic iz Kamnika. Blagoslov se prične v čez in čez ljudstva polni cerkvi in moli sv. križev pot. Potem so č. g. o. Fortunat imeli ginljiv nagovor do ljudstva, posiednjič pa domači gosp. tajmošter imeli veliko sv. mašo. Dvojno je znamenito pri napravi novega križevega pota. Delal ga je naš farman, g. M. Koželj iz Kamnika in radi pripoznavamo, da je to lepo delo, ki njemu čast dela in ga samo priporoča. Podobe niso merzle, ampak žive, kažejo nam bolečine, žalost, pa tudi radovoljno vdanost Kristusovo in njegove žalostne Matere ter druzih pobožnih duš, ki ga na tem potu spremljajo, bere se pa tudi na obrazih sovraštvo in serditost Jezusovih sovražnikov in morivcev. Druga lepa posebnost pri napravi novega križevega pota pa je ta, da so ljudje darove zanj dajali popolnoma prostovoljno, celč na tihem in z veselim sercem, prav tako, da levica ni vedila, kar je dala desnica. Tako ima zdaj naša farna cerkev prelepo, že davno pogrešano olepšavo, ki bode z božjo milostjo prinašala mnoga leta veliko zveličavnega sadu.
Iz Tersta, 19. sušca. Postni pastirski list našega akofa, v kterem tožijo čez pomanjkanje duhovnov in na pomoč kličejo svoje verne, posebno tiste, ktere je Bog obilno obdaril s posvetnim blagom, ni ostal brez vspeha. Že se je vstanovil odbor za nabiranje milih darov, da se sozida zavod za mladenče, ki imajo poklic k duhovskemu stanu. V tem odboru odlikujejo se imena pervakov teržaških iz tergovskih in drugih krogov, imena ki občni glas imajo in občno spoštovanje vživajo. Imena in osebe so nam porok, da se bode doseglo, kar se želi in kar je neogibno potrebno. Akoravno zavoda nc bo-demo imeli v dveh ali treh letih, kajti k temu je treba lepe svote, imeli ga bodemo le čez kaj let. *) „Stano-vitnega, ne le skratnega delovanja nam je potrebno", rekel je neki gospod iz odbora. Zares, treba je upaliti pravi ogenj, ne b slamo, ktera hitro zaplami, pa kmalo ugasne in ne pusti tiste žerjavice, ki še mnogo časa potem greje, ko plamena več ni, ampak ogenj, ka-koršnega daje terdo iesovje s plamenom in žerjavico. Za to bode se vstanovila posebna bratovšina, ktere udje se bodo zavezali vsako leto dati toliko in toliko za vsta-novljenje in zderževanje imenovanega zavoda. Pravila te bratovšine se bodo te dni sostavile in potem razglasile. Kakor so v Terstu stopili na čelu temu hvale vrednemu in potrebnemu početju pravi možaki, tako je upati, da tudi na deželi verni ne bodo za njimi zastali, ker ni dvomiti, da ae bodo gg. duhovni po vsi škofiji na
>:) Ali bi ne bilo bolje nemudoma začeti, če tudi z naj manjšim številom in tako rekoč zasebno? 7 malim sc velike reči pričenjajo.	Vr.
vso moč prizadevali tudi v tem namenu svojega višeg* pastirja podpirati in ae mu akazovati prave pomočnike in sodelavce v vinogradu Gospodovem, ker od vinograda dobrega sadu ni upati, ako ni delavcev; kdor tedaj skerbi za delavce, skerbi za prid vinograda Gospodovega.
Iz za Svete gore, 21. sušca. *) (V prid dušam v vicah.) Sedanji rod, omamljen s pregrešnimi sladnostmi, vtopljen v vživanje zemeljskih darov in zamišljen v grudo, oterpnil je za vzvišene, za svete vzore (misli) in junaška dela sv. vere. V svetnih umeteljuostih napreduje, malo pa mu je mar izobraževanje človeškega serca. Um si bistri, serce mu poBtaja topo. V slepar-stvu si mori blage občutke in sveto voljo, zato so mu zoperna dobra dela in kerščanske čednosti.
Sveta Cerkev, vedno delavna zorna nevesta Izve-ličarjeva, je temu morivnemu duhu sedanjega časa naravnost naspotna. Svojemu nebeškemu Ženinu hoče vedno ljubezen akazovati s posvečevanjem svojih udov. Kazsvitljevana od svetega Duha išče in najde v drugačnih okoliščinah drugačnih pomočkov. Ker je sedanji rod v obče top za svete čednosti, obračati je jela sveta Cerkev svojo skerb posebno na svoje terpece ude, ki se čistijo v vicah. Skerbeča za rešenje tih skerbi ob ednem za vojskujoče ude. Verujemo namreč in dogodbe poterjajo, da se duše v vicah spominjajo svojih dobrotnikov na zemlji. Ce se pa spominjajo posameznih dobrotnikov s prošnjami pri Bogu, se gotovo tudi vesoljne vojskujoče Cerkve, ki je poslednji čas posebno začela skerbeti za nje. Sv. Oče Pij IX so dovolili, da se morejo skoraj vsi mogoči odpustki obračati tudi terpečim dušam v vicah v korist. Zraven tega so še z drugimi Bvetimi naredbami (katere je ,,Danica" ravno začela popisovati v drugem čianku) obilno poskerbeii za reševanje vernih terpečih duš. Upajmo toraj, da duše, katerim sv. Cerkev toliko pomaga k hitrejšemu zad stenju ter rešenju iz vic, bodo pri Bogu gotovo krepke besed-nice za blagor in razcvitanje vojskujoče Cerkve.
Bralcem „Zg. Dan." je dobro znano, da se povsod širi vnema za rešenje duš iz vic. Naslednje verstice naj naznanijo, kako se to godi tudi na Goriškem.
Naš prevzvišeni knez in nadškof, stari v 1-tih, ali duhovno in telesno vedno mladi in krepki, imajo navado vaako leto konec duhovnih vaj v jedernatem govoru pričujočim duhovnom kaj izrednega, kaj posebnega napovedati ali priporočiti. Lansko jesen so posebno priporočili: nekaterekrati nekervavo daritev br^z štipendija opraviti za duše v vicah. Mnogo gg. duhovnov s.* je tedaj združilo z namenom: vsako leto nekolikokrat brez miloščine maševati za vse verne duše v vicah. Na to so preč. prošt baron Codelli v imenu vse goriške duhovščine v Kim poslali prošnjo za privilegirani osebui oltar (privilegium altaris personale perpetuum) vsakemu duhovniku v tej nadškofiji kadarkoli bo brez štipendija maševal za vse duše v vicah v obsegu te škofije. Prošnja je bila uslišana v Rimu na priporočilo kneza nadškofa 12. grudna 1877.
Drugič, združilo se je nekaj vernih v Gorici, ki nabirajo štipendije v ta namen, da bi se v stolni cerkvi vsak dan opravila ena sveta maša za vse duše v vicah. Že se to godi zdaj po trikrat na teden pri oltarju, kateri je 24. pros. 1878 privilegiran „ad septennium", kadar koli in kateri koli duhoven tudi a štipendijo na njem mašuje za vse duše v vicah.
,,Folium periodicum Archidioeceseos Goritiensis", ki v zadnji številki prinaša pisma zadevajoča omenjenih pooblastil, ob enem v daljšem spisu ,,Votum heroicum
*) Prav vstreženo.	Vred.
— actus heroicus" tehtno razpravlja io spodbuja k obljubi: vsa dobra dela in zasluženja darovati dušam v vicah. »Bodite usmiljeni, in usmiljenje bote dosegli." To je pač v resnici junaško delo usmiljenja, ako kdo vsa svoja sasluženja prepusti dušam v vicah, ter se nasproti sme nadejati velikega božjega usmiljenja. Božji Sin je VBe — je sam sebe daroval za nas, darujmo tudi mi, vsak po svojih močeh in notranjem gnanju za ter-peče brate v vicah!
U Maribora 26. sušca. (Sv. Misijon.) Od 15. do 25. t. m. so v bližnji cerkvi sv. Jožefa čč. oo. Jezuiti: Doljak, Lempelj in Vole, obhajali sv. misijon. Na ti-suče ljudi se je taistega vdeležilo in zlasti tudi delavci iz fabrik južne železnice tukajšnega koroškega kolodvora. Veliko k lepemu redu pri celem sv. misijonu je tudi pošteni ravnatelj omenjenih tabrik g. Puckelt pripomogel, kteri, ako ravno protestant, se vendar do katoliških oprav vedno prav dostojno obnaša, 25. popoldne so milost. Oosp. knezo-škof s slovensko in nemško pridigo sv. poslanje sklenili, misijonski križ blagoslovili in naposled zahvalno pesem zapeli. Bog daj obilnega sadu na polji kerščanskih čednosti!
Postne pesmi.
(Poleg nemškega: „Gott, vor deinem Angesichte." — Cecilija stran II: 23 )
O Bog! v prahu pred obličjem Tvojim, glej me grešnika; Ki pregrehe objokujem; Smili ae spokornika! Tvojo zgrešil sem postavo, Zanemaril pravo pot; Svetu služil sem gizdavo, Te zapustil, o Gospod 1
Tebe, ljubega Očeta, Jezusa, ki kri potil Za me je na Oljski gori, Oh, s pregreho sem serdil. Milost' sem nevreden Tvoje, Ti pa z mano poterpiš; Ti pogube nočeš moje, Čas mi usmiljenja deliš.
Pri neskončni ceni sprave: Bičev, krone, bolečin, Velikost spoznam pregrehe, Za-me vmerl je Božji Sin; On previJi vse število Strašnih muk in britko smert, Skloni se pod teže silo, Pade na zemljo potert.
Za-me ranjen Ti na križu Si življenje daroval; Jaz pa Tebi, ljubi Jezus! Nisem hvale skazoval; — Prosim milo Te pomoči, Da sledim Ti zvesto zdaj V križih in v ljubezni vroči, O Zveličar, vekomaj !
Prost o slav.
Razgled po »vetu.
Na Laškem je sostavil Cairoili republikansko mi-ni8ter8tvo. Kralj Viktor Emanuel je bil mertev poko-
an; mogoče da bodo republikanci novega kralja Hum-erta pokopalo živega, ter bi se nad njim ne vresničil stari izrek: „Beati possidentes," to je: blagor jim, ki ki so v posestvu, ampak rek: „Sic transit gloria mundi — Tako gre po vodi posvetna čast!" Krivična reč namreč nima obstanka. Kdo ve, kaj namerava previdnost božja s Humbertom in kaj pa z Leonom XIII?
Rask0-a?8trij8ke razmere. Iz Pariza pravi daljnopiz od 20. sušca, da očitno mnenje na Avstrijanskem oziroma na shod deržavnikov se loči od mnenja v Angliji, in da to izhaja iz obljub, ki jih je Rusija storila Avstriji, da namreč Rusija hoče Avstriji zadostiti. To enema laskih dnevnikov daje priliko, da snuje obširen premislek o razmeri med Avstrijo in Rusijo in v njegovem razvijanji vidi previdnost Božjo. Ce tudi nismo v vsem ene misli z omenjenim dnevnikom, je vender vredno, da nekoliko posnamemo iz tega spisa!
Ptaavec iz tega posnema, da Avstrija, ako hoče, se stori važno tudi Rusiji, ki je postala britko neprijazna (?) po ru*ko-pruski zvezi.
Dalje pravi: Vojna zgodovina ne spominja vojske med Rusijo in Avstrijo. Tč dve mogočni sosedi ste po izročilih Petra Vel. odmenjeni imeti politiško predoblast (hegemonijo) in v tesni zvezi deliti si gospostvo Evrope in sveta.
Da se malo na tehtnico dene ta terdnoat te zveze, je 1. 1848 zbučal ogerski upor in moskovitarska kri je tekla za celoto avstrijskega cesarstva. Ta kri bi bila morala zapečatiti staro prijatelstvo. Ruski general pa je boje rekel: Veličanstvo, položim vam pred kolena Ogersko, premagano z ruskim orožjem. Te besede bi bile viteške brez poslednjega pol stavka, ki je zagnal med dvč moči temno meglo, ktera se je razširjala do 1. 1854, v kterem je zrojila jutrova vojska. Takrat je Avstrija zagnala opazovalno kardelo v podonovske dežele in kazala je nekako sovražno obnaso proti Rusiji, ktera je bila prevzetno dala naznanje, kakor bi avstri-janske kardela ne bile zmagovito aodelala z ruskimi za ukrotenje ogerskega rogovilstva.
Po storjenem Sebastopoljskem miru je ostala neka pika med Rusijo in Avstrijo, in ta se je zvikfiala, ko je bila Avstrija napadena I. 1859 in je bila od Rudije čisto zapušena. L. 1863 o poljskem rovarstvu, pravi dalje, je avstrijanski dvoumni, določno s poterto Polo-nijo sočutni vojni oddelek dokončno razdjal stare zveze in dve prijatlici ste postali priseženi neprijatlici.
Dogodki so pokazali učinke te popolne ločitve* Avstrija je bila v novič napadena od rogovilstva, Rusija se je smejala k njeni nesreči in postala je prijat-lica Prusiji. Le-ta, protestanška in sovražnica rimoka-toličanstvu, je tudi ložej pospeševala ruske koristi. Rusija tedaj je vnčmarno gledala pobitje Avstrije pri Kraljevem gradcu, kakor tudi njeno kervovenje na Solfe-rinskih višavah. Vsled tega je naatal dualizem, Ogersko je doseglo svojo avtonomijo io postalo je poslednji naj hujši zaderžek spravi med dvema nekdanjima zaveznicama.
Dnevnik v daljnem snovanji meni, da te dogodbe so pripravljale Avstriji tisto neodvisnost, ktera ji bo svoj dan alužila, da se bode lotila dela in bo na novo vstanovila red v razdjani Evropi. Da je poslednjič katoliškim deželam odmenjeno na novo red vstanoviti, nad tem je komaj dvomiti; toda gotovo je to mogoče &e le, ako se k Bogu in k sv. Cerkvi spreobemejo. Ce pa Avstrijo res ta naloga čaka, bo vidil, kdor bo iivel.
Cret in sad zveste motitee.
Zahvala.
Duhovni oče so bili zboleli ter niso mogli Božje alužbe opravljati; v skerbi za nje začnemo opravljati devetdnevnico v čast Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu s prošnjo, naj bi se jim saj do perve nedelje zboljšalo. To se je zgodilo; torej bodi po storjeni obljubi zahvala naznanjana očitno po „Danici". Preljubi bratje in sestre v Kristusu, častimo Marijo, slavimo sv. Jožefa, njuna priprošnja veljd veliko pri Bogu.	J. J. A.
Prošnje.
Neka skerbna hči prav posebno in živo priporočuje v bratovšino Naše ljube Gospč presv. Serca očeta, brate in sestro, da bi se na Marijno priprošnjo spre-obernili in svoje duše rešili. Zahvala se bo v „Danici" naznanila. — Oseba, terpeča hude bolečine v glavi, se serčno priporoča za ljubo zdravje na usmiljene prošnje N. lj. G. presv. Serca. — Miadeneč se živo priporoča v bratovske prošnje N. lj. G., da bi mu, ako je Bogu dopadljivo, Marija in sv. Jožef še sprosila ljubo zdravje. Zahvala se bo po ,,Danici" naznanila. — Ker smo v tako hudi in slabi dobi za vero in za zaslužke pri nas pričeli velikansko delo, zidanje nove cerkve (že se koplje za podlago in koj po Veliki noči se prične zidanje); zatorej se živo priporočamo tudi mi v molitev bratovšine N. lj. G. in sv. Jožefu, da bi nam Bog dal srečo, zdravje in blagoslov pri tem tako imenitnem delu, pa tudi dobrih in usmiljenih sere, ter kteri z drugim ne morejo, naj bi saj z molitvijo kaj k temu delu pripomogli. L. V. v bohinjski Bistrici.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec susec.
I.	Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečen nastop novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi se rusko-turške zadeve obernile v prid katoličanstvu, in za vredno velikonočno spoved in obhajilo vsih katoličanov.
II.	Posebni nameni:
3.	malega travna. Sv. Rihard. Priporoč.: Za lakoto in pomanjkanjem terpeči. Zadeva sv. Detinstva- Dobra priprava mladine, zlasti šolske, za velikonočno spoved.
4.	Sv. Izidor. Priporoč.: Spanjska dežela. Z laž njivimi nauki oslepljeni. Ubožnice in bolnišnice.
5.	Spomin presv. Kervi Jezusove. Priporoč.: Spreobernjenje divjakov in poganov. Terdovratni in v grešnih navadah zapleteni, posebno po slovenskih farah. Odpadniki.
6.	Sv. Celestin. Priporoč.: Katoliška cerkvena vlada. Otročiči, da prejmejo sv. kerst. Nevarno bolni, zlasti grešniki.
7.	Sv. Herman Jož. Priporoč.: Nedolžni in spo-korniki. Vse mesta in vasi na Kranjskem, zlasti za od-vernjenje pohujšanja in skrunjenja dni Gospodovih. Več oseb v hudih okolišinah.
Listek za raznoterosti.
Podobe Pija IX. t^osp. Fr. Zajic ima še nekaj narejenih podob Pija IX. po 1 gl. 50 kr. Podobe so iz gipsa, podolgasto okrogle, ter je glava papeževa bela na višnjevi podlagi; velikost je kakih 15 palcev. Mar-
sikdo si želi kak spominek od tega preslavnega papeža; menda je ravno taka podoba prav primeren spominek. Gosp. Zajic stanuje na Karlovškem predmestji št. 15. Zastran preštempljanih xaxnamk (mark), l ake marke
mnogi prav pridno zbirajo; ravnokar jih je zopet prišlo iz Bohinja tisuč, nabranih po pr.dni Barbi Mesarjevi. Opomniti pa moramo, da bi bolje storili, kteri bi jib pošiljali v zavitkih (kuvertib) naravnost na Dunaj z napisom: Wohlgeb. Herrn Franz Briickner, Wien, Maria-hilf, Mullergasse 46, I. Stock, Thiire 6. — Posamezni namreč ložej uterpč zraven mark za misijon še kaj malega za poštno marko. (V zavitek z marko za 10 sld. n. pr. jih gre prav veliko.) Pri nas pa se jih nabere take sile skup, da dvomimo, če se skupi za nje toliko, kolikor poštnina stane. Vlani n. pr. je bilo treba blizo 4 gl. poštnine plačati, ko jih je b b> poslanih težek zaboj na Dunaj. S temi zaznamkami namreč kupčujejo, in kar se za nje dobi, je za misijon sv. Detinstva ca Kitajskem.
Iz Loke. V samostanu čast. gg. Uršulinaric v Skofji loki je 25. t. m. ob 7 zjutraj za pljučnico umerla čast. redovnica M. Marija Angela Šen?mihelska, rojena Legat, v 78. letu svojega življenja in v 53. letu svoje slovesne obljube. Bog ji daj večni m'r!
Pogorelcem Starovaškim so presvitli cesar iz ia3tne blagajnice darovali 1500 gl.
Na Klanca in na Hajah pri Kranju so 20. t. m. pogorele 22 gospodarjem hiše in vse druge poslopja ter niso mogli nič rešiti.
Dobre bnkve za mladino. Ker je naše slovstvo za lepo omiko mladine še zmeraj močno revno, si moramo dostikrat s tujim pomagati. Katoliška družba za dobre bukve v Solnogradu (Kathol. Bucberverein in Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse Nr. 18) ima med drugim naslednje, posebno za mladinske darila pripravne bukve in spiske: „Jugendbilder" od 1875. do 1877. leta, od pervih dveh lčt po 30 kr. (10 iztisov skup po 2 gl. 80 kr.), od 1877 pa po 25 kr. (10 iztisov skup po 2 gl. 4<> kr.) To je neprecenljivo dobro delce za mladost. Posebni odtisi: Das allerheil. Altarssakrament 8 kr. — Leben des Paulus Piazzesi 10 kr. — Nach-theile des Tabakraucbens bei jungen Leuten l kr., 100 iztisov 75 soldov. — P apstb iic h lei n 10 kr. — Kathol. Lehre vom Papst po 2 kr.; 10* > iztisov 1 gl.30kr. — Lebensgesch ichte Papst Pius IX. po 10 sld. — Lebensordnung fii r Dinstboten po 1 sld ; 100 iztisov 75 sld. — An da elit z ur T o-desangst J e s u und zur 11 i i f e der Sterbenden (od pap. Pij IX. poterj. in z odpustki obdana.) po l sld.; 100 iztisov po 75 sld. — Naročevanje po nakaznicah je prav lahko.
Zakrament sv. Birme bodo milostlj. gosp. knezo-škof Lavantinski letos delili v Kozjanski, Rogački, Jarenin-ski in Marenberški dekaniji; posamezni dnevi se bodo pozneje naznanili.
ffiertvašoice za Pija IX se še vedno opravljajo po raznih deželah in mestih po vsem svetu, kafeor časniki naznanujejo.
Novi papež iz premnozih krajev sprejemajo vda-nostne pisma, dajejo v Vatikanu zaslišanja poslancem, vBakterim narodnostim in stanovom, hodijo poslušat postne pridige in so sploh močno delavni.
Sveto leto. Iz Rima pišejo, da ob koncu tega mesca izide papeževa okrožnica (enciklika), ktera bo naznanila novo sveto leto zarad nastopa Leona XIII na prestol papežev.
„Die Schutzwehr des Papstes". Tako se imenuje mala knjižica (zu beziehen: Salzburg, Vcrlag St. Mi-chaels Bruderschaft), 24 str. cena 8 kr., 50 iztisov pa 3 gl. Obseg so poslednji dnevi in djanja Pija IX. in
pa kar je treba vedeti o novem papežu Leonu XIII. Naročevanje se lahko zgodi po nakaznicah.
Popotvanje V Rim. Preblagi grof Ant. pl. Pergen, predsednik bratovšine sv. Miliela na Dunaju, zastran že znanega popotovanja v Rim k sv. Očetu Leonu XIII, novemu papežu, na znanja naslednje okoliščine:
Papež bodo avstrijanske romarje sprejeli med 5. in 8. mal. travna lapr.).
Grof Pergen torej prosi, da tisti, ki se želč romanja vdeležiti, naj zadnji čas 4. mal. trav. t. 1. že v Rim pridejo. V avstrijskem hospicu „Santa Maria deli' Anima (Piazza della Pace št. 20) bodo vse drugo bolj natanko zvedili, namreč, dan in uro zaslišanja, in pa dobili listke za dopušenje k zaslišanju. Brez listka ni nihče dopušen.
Tisti romanji, ki žele popotvati naravnost in sami za se, so pri «eni, da bi to, naj prej ko je moč, naznanili v pisarnico katoliških družb na Dunaj. (Napis:) Lobl. Vorstand des katliol. Vereins in Wien, I. Bez., Reichsrathsstrasse Nr. .'5-)
Skupno popotovanje pa gre z Dunaja 1. mal trav. t. 1. z vlakom južne železnice ob 1 in 30. minut popoldne.
Zdaj pa le na noge, kteri želijo viditi novega papeža Leona XIII!
Spominek za Pija IX. že davno sloveči in za Cerkev in Pija IX prav posebno zaslužni gosp. vitez Janez Ac«[uaderni, predsednik družbe za katoliško mladino na Italijanskem, v imenu ravno te družbe naznanuje vse hvale vredni sklep: Piju IX vstanoviti ne-zbrisljiv spominek v takem načinu, ki bo naj bolj vreden tega prešlavnega poglavarja sv. Cerkve. V ta namen vabi katoličane k sodelovanju in pripomoči.
Iz Adrijanopola nam prijatelsk list od 13. sušca naznanuje veselo novico, da pri vsem vojskinem strahu in grozi se katoliškemu misijonu v ondotnem mestu ni nič zalega zgodilo, akoravno so tam ostali med vojsko; celo svoje šole so nadaljevali, če tudi med raznimi pri-težnostmi.
Opica pred sodbo. V Novem Jorku si služi Italijan Cassio Dillio svoj kruh z orglicami in opico, ktera po njegovi godbi pleše in počenja privajene si burke. Kakor aplch živali tega plemena, je tudi Jimi — tako imenuje mož svojo opico — naučljiva in šaljiva, pri tem pa tudi hudobca in termasta. Nekega dne razveseljeval je Dillio prebivalce z godbo in opičarsko umetnostjo. Opično umetnost je hotela neka žena, Sea, posebno poplačati, ter ji je ponudila košček sladkorja. Opica plane po sladkorju, toda preveč hlastne, ter ukolje dobrotno roko. £ena je na ves glas zavpila; na njen krik so prileteli policaji, in na zahtevanje nje in njenega moža so za-perli Italijana in zločinsko opico ter ju pozneje pripeljali pred policijsko sodnijo. M, ž in žena sta tedaj tožila opico; pervo besedo, se ve, da je imela žena, pa kolikorkrat ]e pokazala ali pogledala na opico, se je ta spačila in brusila zobe v veliko veselje vsim pričujočim. Sodnik Flamroer tedai reče tožnikom*, da orgljavca ne more kaznovati, ker se ni nič pregrešil, opici pa tudi ne more nič storiti, ravno ker je opica. Tožbo je tedaj mogel zavreči ter tožnika zaverniti na civilno sodnijo, če hočeta dalje pravice iskati in odškodovanja tirjati. Po tej razsodbi skoči Jimi (gotovo na dano znamnje) gospodarju v naročje, se na njegovo povelje g!ob"ko prikloni in trikrat odkrije pred sodnikom. Med glasnim smehom sta zatoženca zapuatila sodnjo hišo.— Sreča za Laha, da amerikanski sodniki neki ne poter-jajejo novega, pa zdaj tudi že zastaranega bedastega opičarstva, sicer bi bili doslednje morali opico — češ,
„umno Človeško babico" — obsoditi, da mora vzroko-vane bolečine odškodovati z denarom, ali pa globo v ječi cdaedeti.
Poslednje novice. Anglež in Rus se zmeraj pisano gledata; pervi ropoče s svojimi parniki in oklepniki po carigraškib vodah, ruske kerdela pa ostajajo blizo Carigrada in bodo svoje djanje ravnale primerno djanju angleškega brodovja. — Da se deržavniki snidejo Da kongrea, ni dcati upanja, ker se Anglež kuja; poravnati pa hočejo zmešujave brez Anglije. — Razglašeni pogoji miru naznanjajo, kolikošna bode Bulgarija, za-naprej samostojna pod lastnim knezom, in kaj dob6 Rusija, Serbija, Cernogora, Rumunija. Sicer pa se ruski „Golos" pritožuje, da ni doseženo popolno rešenje krist-jaoov in da pogodba ne zadostuje ruskemu narodu. — V Berlinu je Stolberg postal namestni kaocler io podpredsednik v miniaterstvu. Nekteri imajo to za dobro znamDje. Pravijo, da je bil ce8ar Viljem močoo razve-seljen, ko bo mu sv. Oče Leon XIII svoj nastop naznanili in da ga je cel6 volja „sch .... kulturkampf u" konec storiti.
Podobe papeže Leona XIII v oljnatih barvah so ravnokar došle v Blaznikovo napravo, in ker eo lepo izveršene, koj odide naročilo za vse tiste, ki so se do zdaj za nje oglasili.
M+uhorshe spremembe.
Y	Lavantinski škofiji: Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jaoez Vrabl k Sv. Antonu v Slovenskih goricah; Janez Kramberger za I. v Hoče; Vioc. Baumann k sv. Jakopu v Slov. goricah in Fr. Ferk k sv. Urbanu pri Ptujem.
V	Kerški škofiji: Č. gosp. Oman Fr., fajmošter v Smarjeti, je dobil faro Kneževo. — C. g. Strojnik Jož., provizor v Canjčah, gre za provizorja v Glanhofen, in č. g. kaplan Rupnik Jul. je imenovan za provizorja fare v Tergu. — C. g. Simik Jan., kaplan v Rojah, je prestavljen za kaplana v Tinje. — Umeri je dne G. sušca č. g. Vasina Karol, fajmošter v Tergu. R. I. P. — Razpisane so fare: Št. Mihel blizo Wolt'sberga do 10.; Čače do 12., in Terg do 23. aprila.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce „StarovaŠčaneli v Šentjernej i: P. n. g. Fr. Kr., korar v Ljubljani, 10 gld. — Gosp. Lorenc Gaber 5 gl. - G. J. M. 1 gl. - G. Ž. B. 1 gl. — Iz Kamnika po preč. g. dekanu J. Križaju 19 gl. — Preč. gosp. kan. P. Urh 5 gl.
Zu pogorelce v Klancu in na Hujah pri Kranji: Is Kamnika po preč. g. dek. J. Križaju 19 gl. — Preč. g. kan. P. Urh o gl.
Za pagorelce v Hrenovkah: Preč. g. kan. P. Urh 2 8ld- '
Za novo cerkev N. lj. (i. presv. Serca v DavČi: V Bohinji so darovale Deimeoovaoe osebe 7 gl. za novo Davško cerkev na Goreujskera, ter se s tem še enkrat preserčoo zahvaiujejo za prejete milosti, in se za naprej prosijo Marijo, da bi se jim skazovala dobro Mater.
(Drugi dar. prili.)
Pogovori z gg• dopisovalci.
G. KI.: Dospelo; hvala! Precej prihodnjič se bode nadaljevalo.
Odgovorni vrednik: Lnia Jeran. — Tiskarji in saložniki: Joief Blaznikofi dediči v Ljubljani.