Štev. 113.
V UuM.onl, v soboto, dne 16. mojo 1908.
Leto XXXVI
Velja po polti:
ta celo leto naprej	K 26'—
m pol leta „	„ 13'—
ia tetrt leta „	„ 6-50
m en mesec „	„ 2-20
V upravništvu:
ca celo leto naprej K 22 4C m pol leta „
I P>
j« (etrt leta a en mesec
11'2f 5-60 1-9C
Zi pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... ti „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ez
---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi $»•
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naro?nlno, inserate In
reklamacije. (Jpravnlškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani. '•C
Deželne Finance.
Piše deželni odbornik dr. Evgen Lanrne.
V svojem zadnjem članku sem kon-statiral, da so kranjske deželne finance v sila neugodnem stanju. Deželni zaklad kaže čez en milijon nepokritega primanjkljaja na leto, in če gre tako dalje, mora priti enkrat trenutek, ko stoji dežela pred bankerotom.
Na ta članek, ki je razkril suho dejstvo, je naš liberalni kolega objavil v »Narodu« dolg članek, s katerim se hočem nekoliko baviti v sledečih vrsticah, Da sem popoln analfabet in da ničesar ne razumem, ine ni bilo treba šele učiti, kajti jaz sem — sledeč stopinjam modrijana Sokrata — že prej dobro vedel, da nič ne vem, obžalujem pa, da pišejo o takih stvareh ljudje, ki niti glede svoje nevednosti še niso na jasnem. Člankar je na z veliko škodoželjnostjo naslovil svoj članek »Klerikalci v stiski«, in poživlja vso deželo. naj »primejo to brezvestno, neho-netno in nepošteno stranko za jezik.« Ne vem, zakaj bi bili »klerikalci« v stiski. V stiski so učitelji, deželni uslužbenci, ki hrepene po zboljšanju svojega položaja, v stiski so tudi liberalci, ki bi radi pili iz vodovodov, pa jih ne dobe ,in vozijo po slabih cestah, v stiski je še marsikdo, ker ni deželnih sredstev, a da bi bili ravno »klerikalci« v kakšni specialni stiski, nisem mogel še zapaziti. Zato se tudi ne bojim, da bi se izpolnilo prorokovanje liberalnega Mentorja, da se bo »vsaka klerikalna akcija končala z grozovito bla-mažo, dokler ne bo država posegla vmes.« Res je, da mora država deželam poskočiti na pomoč ,in ne le Kranjski, ampak vsem kronovinam, od katerih so nekatere zabredle še globlje od Kranjske, res je pa tudi, da se da iz lastne moči denarno stanje dežele zelo zboljšati.
Prišel bom svoj čas s številkami, iu tedaj bo prav jasno, kdo je ravnal »brezvestno, nehonetno in nepošteno«. S številkami bom dokazal, kdo je »brezvestno, nehonetno in nepošteno« oškodoval kranjsko deželo — in tedaj se tudi v »Narodu« ne bo drznil nihče več, očitati mi »perfidnost« in »nesramnost«. Pa zato je še čas. Deželni zbor bo izvedel čisto resnico.
Le na eno stvar se še moram ozreti: Liberalni člankar pozna poleg državne
pomoči eno samo sredstvo za saniranje deželnih financ: Zvišanje doklad, češ: »V prejšnjih letih se je večkrat mislilo na zvišanje doklad, kar je danes v resnici edino rešilno sredstvo, a klerikalci so se zvišanju doklad obupno ustavljali in dandanes seveda napredna stranka neče nič slišati o zvišanju doklad, ker bi zvišanje v največji meri zadelo mestno prebivalstvo.«
Potem takem niso s svojo modrostjo pri kraju »klerikalci«, ampak liberalci. Edina modrost velečastitega liberalnega člankarja je zvišanje doklad, in ker v isti sapi trdi, da se bo tej modrosti ustavljal, tedaj res ne vem, čemu ta gospod sploh člankari.
A temu nasproti moramo mi izjaviti svoje načelno stališče, da se morajo prej poizkusiti vsa druga pota, preden se seže po tem zadnjem sredstvu, za katero bi se mogel odločiti ljudski zastopnik. Ubožnemu ljudstvu ne smemo zvišati že itak težkih bremen, in poiskati bo treba sredstev povsod drugod prej, kakor pa pri ubožcu, ki ga najmanjše breme težje zadene, kakor pa bogatina velika vsota.
Iu reči moram ,da se da pridobiti s pametnim gospodarstvom še marsikatera vsota ,ki bo pripomogla temeljito k saniranju deželnih financ, in sedanji milijonski primanjkljaj se bo dal zmanjšati na manj grozečo številko že s finančnimi operacijami, ki so mogoče v okviru sedanjih zakonov in davščin.
A o tem pozneje! Zazdaj stoji naša javnost pred sklicanjem deželnega zbora, ki naj podari deželi volivno reformo in z njo — mir in red, iz katerega se bo dvignila Kranjska k novemu življenju! Tudi volivna reforma stoji pod vtiskom finančnega položaja naše dežele. Nobena stranka ni s kompromisom prav zadovoljna. ker nobena ni dosegla vsega, kar bi hotela. A slednjič so se vendar vse stranke približale neki skupni trdni točki ter podpisale kompromis, ki jih zdaj veže tudi za deželni zbor. In bil je ozir na gospodarski položaj, ki je pomirjevalno vplival na stranke, kajti nihče se ni upal več prevzeti odgovornosti, da bi se zaradi njegovega nasprotovanja še dalje zavlekla ureditev dežel, gospodarstva. Vsi člani ustavnega odseka so stali pred neko nepremagljivo nujnostjo, ki jih je privedla do zedinjenja. Veselje nad politično zmago ne more biti veliko, ako taka zmaga prinese le odgovornost in delo. Tudi pri nasprotnikih žalost ni mogla biti velika,
ker ni mnogo, kar so izgubili, morda več tega, česar so se rešili po svojem mnenju.
Seveda bodo politične zvezde pete in šeste vrste tudi v teh vprašanjih mislile drugače in bodo za hrbtom strank, ki so sklenile ta kompromis, izkušale dvigniti nasprotstva in nezadovoljnost. A vsi, ki čutijo na svojih ramah veliko in težko odgovornost za usodo naše domovine, se bodo morali ukloniti nujni potrebi in složno sodelovati, da pridemo na trdna in zanesljiva tla.
Pri tem ne bo imelo število tolikega pomena, kakor osebna delavnost in zmožnost posameznih strankinih zastopnikov. Vsakdo, ki resno misli in pošteno dela, bo tudi v bodočem deželnem zboru prišel do popolne veljave, ki mu gre po njegovi zaslugi.
Prepričan sem, da bo bodočo večino deželnega zbora kranjskega ustvarila resna skrb za gospodarsko ozdravljenje naše dežele. Na stotine posameznih potreb bo prišlo v razgovor, in povsod bo stalo v ozadju vprašanje deželnih financ. Na tej podlagi se bomo zediniii, in če bo tudi še vedno dovolj prilik za strankarske boje, bo vendar določen neki skupni temelj, s katerega ne bo smela zdrkniti nobena stranka, ne da bi same sebe storila nemogoče.
To prepričanje, ki je vodilo obravnave ustavnega odseka in jih privedlo do zadovoljivega zaključka, bo moralo voditi tudi bodoče deželnozborsko zasedanje in dopolnilne volitve, ki mu morajo slediti. Ničesar bolj ne želimo, kakor da bi nam te volitve poslale v deželno zbornico delavne in razborite može, s katerimi bo mogoče nekaj trajnega in občekoristnega ustvariti.
Zato gremo v bodočnost polni nad. Na čelu deželne uprave stoji mož, ki je vse svoje izredne zmožnosti postavil v službo veliki nalogi, da ne oziraje se na moteče malenkosti trdno zasidra guga-jočo se ladjo našega deželnega gospodarstva. In deželnemu glavarju stoji ob strani izkušeno in svoje dolžnosti v polni meri se zavedajoče uradništvo, ki zvesto in vestno izpolnuje svoje posle v korist in prospeh naši deželi.
Naj bi se tudi naše javno politično življenje iz poniževalnih osebnih in strankarskih polemik dvignilo na tisto višino, s katere je moči z gotovim in nemotenim pogledom zasledovati naš velrki skupni
smoter, da ozdravimo našo javnost bolestnih izrastkov in da privedemo celokup-nost našega naroda v novo dobo občekoristnega dela!
Deželni odbor posegel v Idrijsko mestno gospodarstvo.
Poglavje o gospodarstvu v mestni občini idrijski.
1.
1. Ali je županstvo delalo proti odloku deželnega odbora, ko si je oskrbelo nov sklep občinskega odbora, v katerem se ne omenja javna čitalnica, ampak se govori le o prezidavi občinskega poslopja hiš. št. 509 ? Notar Pegan je trdil, da nima novi občinski sklep nikakoršne ingerence s sklepom deželnega odbora. Kako je mogoče kaj takega trditi, je neumljivo. Saj so vendar isti načrti, ki so bili napravljeni pod geslom »javna čitalnica in knjižnica«. Z notarjem Peganom bi sc mogli skladati le tedaj, ako sodimo, da mestno županstvo proračunjenih 20.000 kron ni nameravalo izdati za zidanje javne čitalnice in knjižnice, ampak za opravo in nakup knjig ter časnikov, ko bodo že pripravljeni prostori. Tako si lažje razlagamo tud1 dejstvo, da so ostali v načrtu še po prepovedi deželnega odbora posebej določeni prostori za javno čitalnico. Jasna nam je tudi opomba notarjeva, da je s tem, ako je v načrtu označen prostor za javno čitalnico, le rečeno, da je mestna občina pripravljena odstopiti dotični prostor javni čitalnici, če bo seveda kdo hotel založiti kakih 20.000 kron za knjige in časnike, če ne. bode na občina prostore zaprla ali pa naselila Mestno hranilnico v njih. Težko pa kaj takega mislimo, ker vendar ni pričakovati, da bi si mestno županstvo v proračunu drznilo zamolčati visoki znesek, ki je potreben, da se pripravi prostor, katerega bi potem opremili, kakor treba za javno knjižnico. Raje bi pritrdili tistim, ki sodiio, da je županstvo delalo proti sklepu deželnega odbora, nego bi mogli podtikati županstvu davkoplačevalcem nasproti neodkrito delovanje. Ako bi se šlo za par sto kron, bi še bilo, toda 39.000 kron iti kar bi bilo treba še po vrhu izdati, predno bi načeli za javno knjižnico in čitalnico dovoljenih 20.000 kron, jc prevelika svota za občino, ki ie toliko zadolžena, da leze vedno globlje v dolgove, ako hoče pla-
LISTEK.
S pota.
Marija v Puščavi (Einsiedeln) v Švici, 13. maja, ob V:>5. uri zjutraj.
Sedim ob oknu visoko v hotelu »Pri pavu«. Krasno zvone samostanski zvonovi. Malokje sem slišal tako čudovito harmonično zvonenje. Kakor tnuzika! Po trgu, ki spominja nekoliko na trg sv. Petra v Rimu, tu in gor po stopnjicah hite skupine romarjev in domačinov proti veličastnemu svetišču. Na hribčku ob baziliki zelene bukve, pomešane s smrekami. Vse drhti v mladem življenju ob tem tihem ranem jutru. Bazilika Matere božje jc postavljena v kraju, kjer je živel v devetem stol. grof in puščavnik sv. Mcni-liard. Edina njegova tovariša sta bila dva krokarja. Ko sta umorila svetega puščav-nika dva roparja, sta zasledovala krokarja zločinca, dokler ta nista polna obupa priznala svojega zločinstva, kakor pripoveduje legenda. Cerkev je krasna, a mrzla, kakor bi stopil človek v cerkev na Žili, ki je menda najmrzlejša na svetu. Kapelica čudodelne Matere božje stoji blizu velikih vrat. Obraz Jezusov in Marijin sta povsem črna. Podoba jc darilo
Hildegarde, opatice nunskega samostana v Curiliu, sv. Meinhardu. Sezidala sta cerkev Gregorij iz Anglije in Eberhard bra-bantski.
Pot je bila dosedaj srečna. Pokrajine so krasne, v Tirolih proti Predarlskem divje romantične. Za preveč nervozne ljudi bi ne bili ti grozni prepadi. Predarl-sko postaja proti Lichtensteinu slično Goriškemu. Krasen je grad kneza Lichten-steinskega. V Švici je vse zelo razvito. Deloma kosijo. In ker je suša, sein videl, da travnike škropijo. Saj je le tako mogoča vzgledna in proslula švicarska živinoreja.
Nesreč dozdaj ni bilo znatnih. Neko-likokrat so klicali včeraj g. dr. Jankoviča, ki se vozi v kupeju z nami, a ni bilo menda prehudo. Razpoloženje med romarji je ugodno, a menda še ne razvito. Včeraj smo bili, ker prejšnjo noč nismo spali, nekateri tako kisle volje, kakor bi bili slovenski literarni kritiki. Zdi se mi, da je bilo ob zimskem romanju v svetem letu boljše. Sicer pa smo med Nemci! V Inomostu je, da omenim raritatis causa, rekel neki mož, ki se mu je zdela menda malo čudna moja belosiva suknja: »Was ist denn das fiir cin Petroleumkonig?« Kako je prišel do te bizarne misli, ne vem. A jezil se nisem, ko so mi pravili pozneje o tem, le «mijal sem se. Od Nemcev nisem pričakoval nikoli nič pametne-
ga, kako bi od tega, ki ga sicer nisem videl.
Sicer pa: Vse lepo, Walensee, v katerega se zliva mnogo slapov, ker ravno kopni sneg, še posebno. A ni domovina, ni slovenska zemlja! In čez to je ni na svetu!
■
Tretji ma] pri Pollakih.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Krakova.)
Tretji maj je za vsakega dobrega Poljaka največji praznik. Po celi Galiciji se vsako leto na ta dan vrše slavnosti. Obhaja se spomin na konstitucijo z dne 3. maja 1791. 1. Bilo je to po prvi delitvi poljskega kraljestva, ko je poljski narod uvidel, da pri takih razmerah ne more dalje obstojati ter se upirati z uspehom tuji sili. Zbrali so se torej 1. 1788. v Varšavi iz vseh krajev poslanci, izmed 'katerih se je izvolil odsek ,ki je imel preustrojiti celo ustavo. Štel je 60 oseb. Kmalu se je pričelo posvetovanje, ki je trajalo do 2. maja 1791. Sklepi so bili velikega pomena za poljski narod. Pred vsem se je odpravilo suženjstvo, kakor v nekdanji rimski državi, so bili tudi tu »chlopi«, (kmetje brez lastnega posestva) popolnoma v rokah velikih posestnikov (ziemiaii), večinoma šlahčičev . Meščani in kmetje (NVfošcianie) so dobili popolno svobodo in
enakopravnost z drugimi stanovi. Radi tega se po pravici imenuje konstitucija z dne 3. maja zjednačenje vseh stanov. Takoj v začetku posvetovanja se je odpravil takozvani »liberum veto«, s katerim je mogel en poslanec preprečiti vsak sklep zbornice. Kraljevska krona je postala zopet dedna. Izvolila se je »komisija edu-kacyjna«, ki je imela skrbeti za prospeh šolstva. Poleg tega se je sklenilo še več za nas ne toliko zanimivih točk, tako, da se je od tedaj obljubljala poljskemu narodu lepša bodočnost, kar sta pa žalibog preprečili ostali, kmalu na to sledeči delitvi poljskega kraljestva. Dne 3. maja 1791. se je ta ustava razglasila. In ta dan se tu obhaja kot največji praznik.
Bil sem navzoč pri tej slavnosti v Krakovu. Ze ob 6. uri zjutraj je krožila godba po mestu. Tej so se pozneje pridružile šc štiri dijaške, ki so se vse zbrale ob 9. uri pred Marijino cerkvijo, kjer se je vršila slavnostna maša. Ljudje iz mesta in okolice so imeli na prsih trikolore. Celo mesto je bilo v slovanskih in poljskih zastavah. Na vsakem oknu vseh hiš je bil prilepljen list s poljskim orlom in v modro-belo-rdečih barvah z napisom »Towarzy-stwo szkoly ludovej«, (Društvo za narodno šolo). S stolpov se jc cel dan slišalo trobentanje narodno-religioznih pesmi.
Po cerkvenem obredu se je pomikala cela vrsta društev, zastopstev, uradov,
pa šc pomagano edino le čitalnici. Naše prepričanje pa je, da je že čitalnica zadostno breme za občino, ne pa, da bi si nakladali še druga društva. Streha, zidovje, podovi in stropovi — vse je še prvotno, kakor leta 1902. A že to, kar se je dalo za slikanje, jc po Kristanovem poročilu svota, ki daje misliti. Sedaj naj občina vzame pa še nekaj društev na rame!
4.	Ali bi nova stavba res donašala dobiček občini? Notar je naračunil dohodka .3000 K. češ. da bi velika dvorana sama nesla 2000 K gotovo na leto. Sveta preprostost! Kaj takega bi utegnil soditi človek, ki ni bil nikdar v Idriji. Ali ni bila dosedanja dvorana najčednejši prostor v Idriji? Koliko pa jc bilo shodov in veselic v tem prostoru! Da jc napravijal celo Kristan v pivovarni veselice in shode, ker jc bila pivarna zastonj na razpolago, naj danes učimo notarja, oziroma mestno županstvo! Sicer pa tudi v tem slučaui občuduj liberalno doslednost! Oospod notar dokazuje potnega čela, koliko bo dvorana nesla občini, ob istem času pa se napredno pisače kar krivi, da bi dokazalo, da je bila dvorana na brezplačno razpolago celo doslej, ko je ukazovala čitalnica. Sedaj ni bila, zato bi pa radi dobili občinsko dvorano, za katere vporabo gotovim ljudem ne bi bilo treba nič plačati. O. notar je sestavil načrt pogodbe s čitalnico, po kateri bi imela čitalnica s pogodbo določene dni izključno pravico do dvorane. In koliko bi po njegovem načrtu plačala za to? — Nič! Pa pravi, da bi nesla dvorana 2000 K! Juridično neizobraženega človeka sc ne prime, da bi dvorana nesla občini letnih 2000 K. ko so se najimovitejši z občino že pomenili, da jo bodo imeli zastonj na razpolago. Plačeval bi le uboga delavska para. Da ;e tudi Kristan govoril in glasoval za ta privilegii naprednega meščanstva, nc dvomi. Sejni zapisnik potriuic, da ic ta hud nasprotnik privilegijev v tem slučaju zagovarjal iih. Pač doslednost, ki sc jc ie priučil v odlični družbi, s katero sedaj pohaja, seveda ta družba niti ne diši več po delavcu. Mi povemo zato odkrito, da bi novo poslopje bilo za občino res stalen vir, kakor ic rekel notar, toda ne dohodkov, marveč stroškov in izgube.
5.	Ali ima občina pokritje, da more izdati kar 39.000 K za čitalnico in k večjemu še v prid »Sokola«? Na to je najlažje odgovoriti, ker naprednjaki nekako sramežljivo sami pokladajo odgovor na jezik. »Naknadno« bomo pokrili, pravi županstvo. Kaj je to drugega, nego čc bi reklo: Pokrili bomo z novimi dolgovi. Seveda, kakor bi nc imeli šc vinarja dolga! Pa ga je že toliko, da občina še obresti ne zmaguje več radi obilnih drugih potrebnih stroškov. Lc kvišku z dolgovi, lahko govore ljudje, ki niso domačini in jo vsak dan lahko pomaknejo iz Idrije. V tem oziru je bilo zanimivo videti, kdo se je udeležil informativnega razgovora 6. maja. Oswal-da je povabil vsled naročila deželnega odbora deželni nadsvetnik, mestno županstvo pa jc zastopal poleg župana notar Pegan. Poslal pa jc župan tudi po Kristana. Os\vald, domačin in posestnik, je bil proti novim dolgovom; Pegan ima pač svojo notarsko pisarno tukaj, pa si bode pomagal iz Idrije, ko bo količkaj boljšega pokazalo, Kristan je že napovedal svoj odhod iz Idrije, župan Šepetavec tudi ni domačin — ti možic naj pa delajo za vedno hujšo obremenitev našega mesta! Zanimivo je, da jc bil podžupan Tukač, ki jc posestnik in domačin, ono popoldne med dclavci pri novi mestni stavbi, pa k raz-
govoru ni prišel. Ali morda ni bil od županstva povabljen, ker je le vpokojen delavec, ali ni hotel priti?
6. Zakaj županstvo nI predložilo pritožbe OswaIda in tovarišev? Ker je mislilo, da je vseeno dobro, oziroma še bolje, ako ne predloži. Kaj takega se pač redko prigodi, da bi komisija, ki ima razsojati, pritožbo šele koncem komisijskega ogleda dobila v roke. Kar je drugod nemogoče, zgodi se v Idriji. In v mestnem svetu sedi jurist - notar, v občinskem zastopu poleg notarja še en jurist. Ali je torej kaj takega mogoče? Morda bo kaj pomagala razsodba deželnega odbora, da se prično zanimati juristi v občini za svojo stroko. Saj se tedaj, ko kdo sprejme izvolitev v občinski odbor, sam vsakdo zaveže, da hoče svoje moči žrtvovati za blagor občine. Tudi jurist naj torej svoje pravno znanje da občini tia razpolago.
II.
Rešitev deželnega odbora.
V seji dne 10. aprila 1908. je sklenil občinski odbor mesta Idrije, da je prezi-dati mestno hišo v Idriji št. 509 po načrtih, ki jih jc po navodilih županstva izgo-tovil arhitekt Kolinsky v Ljubljani in po katerih je bila stavbinska potrebščina pro-računjena s 39.000 K. Na pritožbo Prana Os\valda in drugov razveljavlja deželni odbor ta sklep občinskega odbora ter zau-kazuje, da se mora na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 22. aprila t. I. že pričeto delo nemudoma vstaviti. Za izvršitev tega ukaza je gospod župan osebno odgovoren.
Ob enem izreka deželni odbor gospodu županu ostro grajo radi protizakonitega postopanja v tej zadevi, opozarjajoč na poslcdice § 92. obč. reda v slučaju ponovljenega kršenja njegovih dolžnosti.
Ta razsodba je utemeljena v sledečih razlogih:
Doguano je, da jc občinski odbor v seji dne 10. aprila t. 1. sklenil prezidavo mestne hiše v Idriji št. 509 s proračunjeni-mi stroški v znesku 39.000 K in da se je v tajni seji, dne 22. aprila 1908. — torej pred pretekom 14 dnevne prizivne dobe — zgradba oddala Matevžu Moravcu s 4% popustom od proračunjenc *rsote.
Dalje pa jc tudi dognano, da jc bila zoper sklep občinskega odbora z dne 10. aprila t. 1., dne 24. aprila t. 1. — torej pravočasno — vložena pritožba Frana Os-\valda in drugov, nc da jo jc županstvo' predložilo deželnemu odboru v rešitev po smislu § 91. obč. reda kranjskega, dočim je županstvo s prezidavanjem hiše žc pričelo.
Deželni odbor je povodom rešitve proračuna mestne občine Idrija za 1. 1908. vsled neke pritožbe razsodil, da ustanavljanje javnih čitalnic in knjižnic ni naloga občin in da se v take svrlie tudi nc smejo vporabljati sredstva občin. V posledici te razsodbe je črtal znesek 20.000 K. ki jc bil za tak namen vstavljen v proračun za leto 1908.
Razsodba deželnega odbora jc pravo-močna in torej povsem obvezna tako za občinski odbor kakor za županstvo.
Po načrtih, ki so bili podlaga sklepu občinskega odbora z dne 10. aprila t. 1. pa sc ima v prvem nadstropju prezidane hiše prirediti prostor za »javno čitalnico« in poleg nje prostor za »javno knjižnico«.
Sklep občinskega odbora jc torej brez dvoma v direktnem nasprotju z razsodbo deželnega odbora z dne 28. januarja 1908. štev. 1131 in neovržno spričuje, da je ho-
čevati obresti in amortizacijo starih bremen. Siccr pa bi tudi prehud skok v sklepanju: najprej sklenimo, da izdamo 20.000 kron za opravo iu uravnavo javne knjižnice in čitalnice; proti temu se ne bo drznil nihče ugovarjati, ker ga drugače razkri-čimo za mračnjaka, sovražnika omike in ljudstva; ko bo sklep pravomočen, bomo pa rekli: Prijatelji, dovolili ste nam izdati za javno čitalnico 20.000 K, sedaj nam morate pa dovoliti, da prezidamo čitalniško poslopje, drugače ne dobimo potrebnih prostorov. Ker pa že to delamo, napravimo še prostorčke našim društvom, kakor je za čitalnico žc preskrbljeno. Dobro bi nekaterim to prišlo, davkoplačevalci pa bi ne bili veseli.
2.	Ali jc bilo čitalniško poslopje nujne poprave potrebno ? Odgovoru sc bo vsakdo čudil, ki vč. da je imenovano poslopje celih šest let staro. In vendar je resnica, da so hrastova tla v teh par letih strohnela. novo pločevina*sto streho je razjcdla rja in hišna goba si je najela stanovanje. Sezidati ie dal stavbo župan 1 »ragotin La-pajne za skoraj 17.000 kron, za popravila so pa dali pod Šepetavčevim županova-njem toliko vsako leto, da se je zgražal računski prcgledovalec Kristan. Dragotin je bil imenovan za zaslugo, da ima letos občina 8000 K nepotrebnih stroškov, častnim občanom, kakšna odlikovanja pa pričakujejo druge zaslužne može, ni šc znano, vsekako pa bodo izbrani za liferantc novega materijala, ker so pri pločevini tako dobro postregli davkoplačevalcem. Oospod notar pa se je vendar tudi v tem oziru nekoliko urezal, ker jc le prečrno gledal. Povedal jc, da sta strop in strešni stolp popolnoma segnila. Ko pa si ju je stavbni svetnik natančno ogledal, je kon-štatiral. da je strop pač nepropisno izvršen, ker nima zgornjega opaža, ni nasut ter netlakovan, kakor to predpisuje stav-binski red za deželo Kranjsko, les pa, iz katerega sesto:ajo stropi, je skoraj popolnoma zdrav. Ravno tako jc v popolnoma dobrem stanju strešni oder. — Notar. Pegan jc pa videl že vse segnito. Bog le ve, kolikrat je splezal po lestvi do odra. Da bodo stroški s stropom, je pa zopet zasluga mož, ki so bili na čelu občine pred 6 leti, ko so poslopje stavili. Na stavbni red so tako pazili, kakor jc videti, kakor so bili redni drugod. Popraviti torej bode treba, naj stane, kar hoče, ker ima občina tako pogodbo s čitalnico — tudi po zaslugi g. Dragotina Lapajneta in prijateljev v občinskem odboru leta 1902. Sedanje županstvo pa jc dolžno paziti na to. da ne bo občina preveč udarjena. Zahteve po slož-nejših vhodih, galeriji, novi garderobi, novem odru in podobnih stvareh niso v pogodbi utemeljene. Ako županstvo kaj takega namerava napraviti, mora predložiti občinskemu odboru. Kar pa nujne poprave potrebuje, se mora izvršiti, ker čitalnica lahko s tožbo prisili občino, ne zato, kei bi radi abiturijenti imeli veselico včedni dvorani, ampak, ker ima čitalnica tako nogod-bo z občino. Precej naivno jc notarjevo besedičenje, da si županstvo ni upalo stopiti pred občinski odbor z zahtevo, da sc izda 8000 K samo čitalnici v prid. Po toči zvoniti! Pred 6 leti bi bili premislili naprednjaki. kaj delajo. Oospod notar kot jurist nai bi sedaj revidiral pogodbo, da bi videl, kako bi sc bilo mogoče občini omejiti na kar na;manjše stroške. S tem je tudi rešeno vprašanje.
3.	Ali nai se poslopje popravi ali prezida? Mestno županstvo zagovarja le prezidanje, češ, da bi se 8000 K zavrglo, ako bi se poslopje lc popravilo, vrhu tega bo
šol itd., vsega skupaj čez 100 korporacij, na Wa\vel, nekdanji kraljevski grad, kjer je imel rektor univerze, dr. Moravski govor. Ko jc prišel sprevod pod Wawel, se je oglasil tudi »Zygmunt« iz stolpa, ki ga je slišati Ic nekaj krati v letu. Po govoru se je zapela poljska himna, na to še druge patriotične pesmi, tako. da se je vsa donol-danska slavnost končala šele ob 2. uri popoldne.
Ob 3. uri se je slavnost nadaljevala v parku dr. Jordana, ki jc bila slična Prešernovi slavnosti v Zvezdi, samo s to razliko, da se tu ni dobilo alkoholnih pijač. Po celem parku, kakor tudi po plantacijali in vseh večjih ulicah mesta so prodajale meščanske dame kokarde, razglednice itd. v korist »To\varystwa szkoly ludovej«, ki mu je bil namenjen ves prebitek te slavnosti. Podobno kakor v parku, bilo je zvečer v Sokolovi dvorani. Svirale so godbe, nastopila so pevska društva, kakor tudi solo-pevci in pevke. Slavnost je končala z lepo skupino, predstavljajočo apo-teozo konstitucije 3. maja, t. j. zjednače-nje vseh stanov. Popolnoma se je zadostilo namenu, ki ga ima vsakoletna slavnost v spomin na 3. maj 1791, namreč: oživiti duha samozavesti in solidarnosti med poljskim narodom.	F. P.
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Še enkat nej uni re-čeja, de pr našmo ub-činskem svet kašna pametna beseda nč na zaleže, pa se uva prec skregala, zatu, kc tu ni res. Nej le enmal pu-mislja, kuku hitr je zalegi tist,
kc sm jest un bart ud tisteh tabl na Grad puvedu.
Pr ta peru sej ubčinskega sveta sa prec spet table na tapeten spravi, kc sa sprevidi, de mam jest res prou in de je blu res škoda tisteh taužentarju, kc sm jest tku pu naumnast ubne pršou. Sevede, če
b se sam men ta nasreča prpetila, b še ne blu posebne nasreče, ampak, kc se je skori glih taka nasreča prpetila clu eiimo ub-činskme svetnike, tu je pa kej druzga. Tu je blu pa tkula:
Jest sm šou unkat h Franketat, de b me pulberu in pa mal lase puštucu, ke sm biu res že tku kusmat, kokr tist medved, kc ga maja u muzeume našopanga. Kokr sa bli enkat tist puzdravi: habedere, majn-puklament, dobr dan ,na zdravje, pulizan sluga in tku- naprej, kokr je že pulberarska navada, kedr kašn tak gespud, kokr sm jest, not pride, u kraj, in m je začeu tista antla za urat tlačt, sina se pa začel use sorte ud uremena puguvarjat. Naenkat se pa uglas sam gespud Franketa, kc je tam zraun mene enga druzga gespuda za ušesa uleku iu iz brituja pu ksilite strgu in m reče: »Gespud Bolta, uni sa pa unkat u »Sluvence« res ena pametna puvedal, ke sa tiste table iz Grada naprej prnesl. Tu jc res ena hedu putrebna reč in le škoda, dc tu nisa že preh gor prpravl in še tud druge take pota, rccima pu Rožnpohe in drge iz takm tablam previdl. Nej le pu-slušaja, kua sc je men enkat prpetl in naprej pršlu, tu je interesantn. Jest, ke sm še biti tkula u nhnh leteli, sm biu tud ush muh in čmrlu poulin. Tku sm se enkat zmenu iz ena gespudična, de nej me pu-
tel občinski odbor sedaj po ovinkih to doseči, kar je deželni odbor že pravokrepno spoznal za nedopustno.
Cc sta zastojmika mestne občine Idrija pri informativnih poizvedbah dne 6. maja t. 1., katere je de^lni odbor v pojasne-nje stvari odredil, hotela dati sklepu občinskega odbora glede navedenih prostorov drug pomen, češ, da se bosta prostora eventualno porabila ;)i mestno hranilnico, takemu izgovoru ni dati nobene veljave, ker je bil sklep storjen na podstavi Koiin-skyjevih načrtov, po teh pa imata dotičua prostora v prvem nadstropju služiti za javno čitalnico in javno knjižnico. To od-membo bi mogel torej le občinski odbor izpremeniti, nikakor pa ne županstvo, ali kak posamezen član občinskega zastopa.
Nameravano prezidavanje hiše štev. 509 v Idriji v napominanem smislu je brez vsakega dvoma pregrešek zoper tukajšnjo razsodbo z dne 28. januarja 1908, štev. 1131, in pritožniki so bili popolnem opravičeni, iz tega razloga izpodbijati sklep ob-čnskega odbora z dne 10. aprila 1908.
Ravno omenjeni sklep občinskega odbora pa je tudi z gospodarskega stališča mestne občine Idrija neopravičen in ne-vzdržljiv.
Občinski odbor je sklenil in faktično tudi oddal zgradbo za prezidavanje mestne hiše, nc da bi bil vedel in ne da bi bil razmotrival vprašanja, kako bo pokriti stavbinsko potrebščino. Ker torej v tej sineri manjka vsakega določila in navodila občinskega odbora, bi smelo županstvo po smislu § 68. obč. reda stroške za prezidanje hiše pokriti lc iz dohodkov občinske blagajne, v kolikor namreč ti dohodki niso odmenjeni že za prej pravilno odobrene občinske potrebščine. V tem pogledu pa jc prišel deželni odbor do nastopnega zaključka:
Proračun mestne občine Idrija za leto 1908. je izkazal primanjkl;aj v znesku 90.16-1 K. Ce sc od te svote odbije znesek 46.000 K, katerega je deželni odbor iz proračuna črtal, ostane še primanjkljaj 44.164 kron. V pokritje tega primanjkljaja in dalje v poravnavo dolga pri okrajni posojilnici v Idriji v znesku 18.100 K jc deželni odbor z odlokom z dne 3. aprila 1908., št. 4469, mestni občini dovolil najetje posojila v znesku 60.000 K. Potemtakem je naravnost izključeno, da bi moglo županstvo stroške za prezidavanje mestne hiše pokriti iz rednih dohodkov občinske blagajne.
Pa tudi sicer finančni položaj mesta Idrija ni tak. da bi sc smelo smatrati prezidavo za opravičljivo.
Dolgovi mesta narastli so letos okroglo na 400.000 K in to je tako velika vsota, da je resnega pomisleka vredna. Ta ogromna vsota, katero so dosegli mestni dolgovi, pa je tudi resen opomin zastopnikom mesta, da po tej poti ne gre naprej, čc se hoče mesto obvarovati pred finančnimi zadregami, ki bi mestu povzročile mnogo neprilike pa tudi veliko-škodo. Če bi se hotelo pri teh neugodnih razmerah v pokritje stroškov za prezidavanje hiše najeti novo posojilo, bi bilo to povsem nezdravo in mestne interese oškodujoče gospodarstvo, to pa tem več, ker je jasno in povsem dokazano, da prezidava mestne liiše nc bi služila pravim interesom mestne občine, marveč namenom, za katerih izpolnitev mestna občina po svojem zakonitem delokrogu ni poklicana. Deželni odbor zategadelj nikakor ne bi bil v stanu v označeni namen dovoliti najetje novega posojila.
čaka, de ja um pelu u Šiška na kufe, glih (en pundelk pupoune je blu in jest sm mou glih ausgong) gor pud Roženpoham, na tist pot, kc u Šiška pele. Punca, čm rečt, gespudična. me res čaka tam za Kozlarjum zidam, jest sm ja pa mahu skuz gojzd pu tist pot, kc ja je soje cajte sam gespud žepan za ta zalublene Idi pustu nardet. Sevede se nisma dubla in jest sm se ga ud same jeze, kc sm mislu, dc me je punca putegmla, tekat tku nalezu, de še dons poiinem, ke sm tku narodu dam hodu. Sevede se je punc tud tku fržmagal, ke me je zastojn čakala in ni dubila ublub-lenrca kufeta, de me še dondons nč na pugleda.
Zdej nej pa edn reče, de take table nisa putrebne? Zatu sm s pa jest tud prec kc sm brau nhn pism u »Sluvence«, naprej uzeu, de um pr ta peru ubčinsk sej ta reč naprej prnesu in pugervu, de morja use steze, pusebn pu Rožnpohe, ke se člouk tku lohka zgreši, dubit imena za-služneh mož in pa table. Tu sm tud sturu, kokr veja, in je biu moj predlog tud iz velikem naudušejnam gor uzet. Sevede b jest mou ta nar rajš, de b se tista pot, ke pu gojzd u Šiška pele, imenvala Fran-ketatuva pot, tku b ustou spumin na-me. ampak jest nisiti tku časti lačn, de b sebe naprej rimi, ampak, čc b druh ubčinsk
Zastopnika mestne občine Idrija sklicevala sta se dne 6. maja 1908. glede pokritja stavbinske potrebščine na prihranek, katerega utegne imeti občina po po-državljenju mestne realke. Na to pa se že radi tega ni mogoče ozirati, ker podržavljenje realke še ni izrečeno in je torej negotovo, če in koliko bo iz tega naslova prihranka.
Ker po navedenem sklepu občinskega odbora z dne 10. aprila 1908. pomeni toliko, kakor preziranje tukajšnje razsodbe z dne 28. januarja 1908, št. 1131, in ker tudi sicer povsem nasprotuje gospodarskim interesom mestne občine Idrija, je moral deželni odbor zoper ta sklep vloženi pritožbi ugoditi in sklep v vsem obsegu razveljaviti.
Da se je ob enem ustavila že pričeta zgradba, pa je le logična posledica pred-stoječe razsodbe. Deželni odbor pa se je prepričal, da je gospod župan v tej zadevi že iz vsega početka nepravilno in protizakonito postopal.
Pred vsem tiči nepravilnost v tem, da je dal gospod župan, kakor se da iz zapisnika občinske seje z dne 10. aprila 1908. povzeti, načrte za prezidavanje mestne hiše napraviti z naročilom, da se v prvem nadstropju napravita dva prostora za javno čitalnico in javno knjižnico, dasi je deželni odbor to bil spoznal za nedopustno.
Gospod župan se je pa tudi pregrešil zoper zakonita določila., ker je sklical sejo občinskega odbora na 22. aprila t. 1. — torej še predno je potekla prizivna doba za sklep z dne 10. aprila — v ta namen, da se zgradba odda, dočim bi bila njegova dolžnost, da eventualni sklep občinskega odbora glede oddaje zgradbe pred pretekom prizivne dobe po smislu § 54. obč. reda ustavi..
Gospod župan pa ni le tega opustil, marveč je šel v nepravilnosti še dalje, ker vložene pritožbe Frana Osvvalda in drugov ni predložil deželnemu odboru v rešitev in ker je vzlic tej pritožbi odredil, da se prične delo za prezidanje hiše po sklepu občinskega odbora z dne 10. aprila 1908.
Gospod župan opravičuje svoje postopanje deloma s tem, da ni dobil še pismenih podatkov od arhitekta Holinskega sklede nujne potrebe za popravo hiše, deloma pa z veliko nujnostjo zgradbe.
Eno kakor drugo ne more veljati.
Županstvo je imelo v rokah proračun arhitekta Holinskega o popravi hiše in mu ni bilo treba iskati šc posebne izjave glede nujne potrebe, da se poprava izvrši.
Gospod župan je bil dolžan pritožbo brez odlašanja predložiti deželnemu odboru, ki bi bil že sam zahteval pojasnila, če bi se mu to zdelo umestno in potrebno. Toda ravno okoliščina, da je gosp. župan pričel zgradbo vzlic vloženi pritožbi, kaže m spričuje, da mu ni bilo mar, zadevo pravilnim in zakonitim potom rešiti.
Kar navaja gospod župan, da bi dokazal nujnost zgradbe, ne more priti v poštev, ker nikakor ni dokazano, da je bila kaka nevarnost v odlaganju in da se je bi-* lo bati kake škode za občino, če se počaka rešitev deželnega odbora o pravočasno vloženi pritožbi.
Po izvestju deželnega tehnika res ni dvomiti, da je bilo treba hišo popraviti po proračunu Holinskega, izvzemši le strešni stol. toda s tem še ni opravičeno, da se je pričelo takoj z zgradbo glede prezidanja hiše s stroški 38.000 K.
svetniki kej manere zastupil, b mogl ta druh tu predlagat. Za gespuda žepana Hribarja tku tista pot prou nč na paše. Kdaj pa gre on pu tist pot? Nekol! Jest pa Ie učasli pelem tam nauku! sojga mačka na špancer. Gespude žepane Hribari nej b pa raj ofral kašna bi nova cesta al pa gasa v meste, de b ldje vedi, kdu jh pesti tku lepu puflajštrat. No, pa zdej je že kar je; vse tud ni zmeri tku kokr b člouk rad; sej gespud žepane sammu tudi nek ni blu prou pu vol, ke je ta peruga maja sulda-ška muska pred negava hiša »Prudana nevesta« zažingala. Pa pumagat s le ni mogu, če prou je žepan deželnga stolnga mesta Iblane Jest pa sam negau svetu-vauvc in pa pulberar; de b pa kerkat kašn derehter al kej tacga ratu, tu je pa še use u Božjeh rukah. Pa tu tud ta nar bi gvišn ti I gespude Hribari ušeč, de uja šli Krajnci brez negave vole in duvulejna na Duni; pa kua če pa nardt? Sej on b šoti sam rad na Duni h tist prečeši, še med romarje b se murbt prštulu, če b mu na blu zavle Cehu.Al iz Celim se ni dost za špilat; če Cehi enkat rečeja: mi se na uma udeleži tiste jubileumske precesje na Duni, zatu k čina met soja jubeleumska precesja v 1'rag, de uma šc mi kej pretita naredi, in če se ja mi na uma udeleži, se ja tud ti na smeš, je tu za našga gespuda žepana pe-fel, ke ga more brez pardona ubugat. Se-
Vrhu tega pa sploh tudi ni dokazano, da ni bilo moči poprave hiše za toliko časa odložiti, da je deželni odbor zadevo končno rešil.
Po navedenem je dokazano, da se je gospod župan pregrešil zoper svoje po zakonu mu naložene dolžnosti, vsled česar je izrečena graja opravičena.
O predstoječi razsodbi se obveščajo neposredno pritožniki v roki Frana Os-\valda v Idriji. Tje spadajoče priloge, katere je županstvo dne 6. maja t. I. izročilo tukajšnjima odposlancema, se bodo pozneje tjekaj vrnile.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 8. maja 1908.
Deželni glavar: Suklje.
III.
Naš sklep. Prav je naredil deželni odbor. Saj je bil že skrajni čas zlomiti brezobzirnost nekaternikov. Zupan nosi pač odgovornost, najbolj kriv pa še ni. Deželni odbor naj tudi opozori županstvo, da davkoplačevalci vzdržujejo Julčeta, da piše sejne protokole, ne pa dopise v »Narodu«. Za dopise ga že »Narod« plačuje od vrstice.
Taka so liberalna občinska gospodarstva. Sveta dolžnost deželnega odbora bodi, da red napravi — povsod!
Tedenski pregled.
Volivna reforma za kranjski deželni zbor — gotova stvar. Najbrže se skliče v juniju deželni zbor, ki bo sprejel reformo, kakor so jo sprejele vse tri stranke po svojih zastopnikih v odseku. Vseli poslancev bo 50.
Črnogorski knez dobi novo prestolnico v Baru. Temeljni kamen so položili z veliko slovesnostjo 11. t. m.
Avstrijsko svobodomiselno dijaštvo je nameravalo vprizoriti vseučiliški štrajk v prilog znanemu brezvercu, profesorju Wahrmundu. Tudi slovenski liberalni dijaki so se združili za nemškega brezverca z nemškimi burši, ki strastno sovražijo Slovence^ in so jih že parkrat pošteno na-bunkali. Štrajk bi se bil moral pričeti 14. t. m., a jc izostal vsled nasveta vseučiliških profesorjev.
Izboljšanje planin. Za izboljšanje planin sta se začeli zanimati država in dežela. Posebno skrb obrača za to vprašanje državni poslanec S. L. S. Pogačnik, kar bo zlasti vrle Bohinjce razveselilo.
Ljubljanski trgovci, seveda le najbolj zagrizeni liberalci, so sc po trgovcu Me-gliču pritožili na dunajsko vlado, ker jc deželna vlada kranjska potrdila izpremi-njena pravila »SI. kršč.-soc. zveze« katera ji dovoljujejo prodajati vžigalice na korist obmejnim Slovencem. Najboljši odgovor na napade liberalcev naj bo to, da bodo naši somišljeniki zahtevali vedno lc naše vžigalice.
Nemški liberalni poslanci so izročili ministrskemu predsedniku Becku spomenico, v kateri govore o napadih Slovcnccv na nemško posest. To je skrajna predrznost, ker znano je, kako se zatira Sloven-stvo pri sodiščih na Koroškem in Štajerskem.
Nemškega kneza Eulenburga, ki je po krivem prisegel v neki tožbi, so zaprli. Ta knez je bil mnogoletni prijatelj nemškega cesarja.
vede Čehi se za nas Krajnce frdaman mal brigaja; kokr jm bi paše tku pa nardeja in če grema zavle tega usi Sluvenci cugrunt; al pr gespude žepane je tu druga reč. kokr vsi veste; zatu pa raj tih hudima, de na-zadne še kej vn na pride.«
Tku nas je unterholtu Franketa, dokler nam ni ta zadne kucine izruvau.
Jest sm ta reč, kokr ja je Franketa ud gespuda žepana in ud Čehu prpoudvou, še douh premšlvou, a je res, al ne, de je gespude žepane pefel, kar Čehi rečeja in sm nazadne le pugruntu, de more res bt neki tle vmes, zatu ke gespud žepan pr usak prložnast Čehe naprej štul in če le more, ta nar bulš službce u Iblan zajne kumandira, dumačine pa punuca, de kan-clije pumetaja, al pa pud Tibuli trava stri-žeja in rožcam prlivaja. Tu men na gre u glava, zatu ke vem, de je srajca zmeri bliži žvota kokr pa frak; za kua cespud žepan zmeri frak naprej štul. Al je murde banka »Slavija« uržah, de je tku? Buli ve! No, Kaucicu Zancek u že vedu kuku in kaj je ta reč, ga um pa enkat pr en prložnast prašu, kedr uva kej skp pršla. Jest s na um več iz tem glave belu, Zancek m u pa tud rad pufeflou, kulk je nemu u to reč znan. sej ve, de se lohka zaupa
Boltatumu Pepet iz Ktideluga.
Lurški romarji so srečno dospeli v Lurd. Bili so povsod dobro sprejeti. V Lur-du sta jih pričakovala dr. Susteršič z gospo soprogo.
Radovljiški župan in deželni poslanec dr. Vilfan jc vložil proti sklepu odvetniške zbornice pri celovškem sodišču nemško tožbo. S tem korakom je neizmerno škodoval slovenski stvari, osobito vrlemu prvoboritelju za slovenske pravice, dr. Brecu. »Slovenski Narod« hoče oprati Vilfana, a ga ie še bolj oblatil. Volivci zahtevajo od Vilfana, da odloži mandat, ker je škodoval slovenski stvari.
Poljske žene so priredile v mestu Poznanj imeniten shod, na katerem so protestirale proti razlastitveni postavi, ka-koršno so sklenili nemški protestantje, s katero hočejo oropati Poljake dedščine njihovih prednikov.
Laška država se vedno bolj vtrjuje ob meji, zlasti v okolici Benetk.
K otvoritvi praške razstave je došel v Prago nadvojvoda Franc Ferdinand.
Raznoterosti. Poslanci Mandclj, Jaklič in Bartol so priredili nekaj shodov zadnjo nedeljo po Dolenjskem. — Umrl je na Viču pri Ljubljani bogoslovec Petriček, ki je nekaj časa študiral v Rimu. — V Veliki Dolini so tatovi vlomih v gostilno g. Doli-narja ter skušali krasti tudi v župnišču. — Prošnje za dopust ob času žetve morajo županstva pošiljati pristojnim okrajnim glavarstvom, starši, ki hočejo imeti dopust za sinove, morajo svoje prošnje izročiti županstvom. — Na Slapu pri Vipavi je pri občinskih volitvah sijajno zmagala S. L. S. S tem je padla ena najtrdovratnejših liberalnih trdnjav. — Velik požar, ki jc divjal 9. t. m. v vasi Tihaboj, župnije Sv. Križ pri Litiji, jc uničil jednajstim posestnikom vse imetje in poslopja. Škoda znaša do_ 110.000 kron. — V petek je pogorelo v Črnučah pri Ljubljani trem gospodarjem. Pogorelo je poslopje županu Snoju, ki jc ležal na smrtni postelji. Prenesli so ga v župnišče. Njegovega sina pa, ki je hotel rešiti čebele, so iste tako opikalc, da se je onesvestil. — Slovenska šola v Alek-sandriji je dobila po posredovanju dr. Šusteršiča državno podporo. — V Trstu so prijeli večjo tatinsko družbo, ki je menda tudi v Ljubljani imela prste pri raznih vlomih.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, dne 17. maja: Paskal. - Ponedeljek, dne 18. maja: Feliks sp.; Vincenc m. — Torek, 19.maja: Celestin, papež; Ivo spoz. — Sreda, 20. maja: Bernardin, spozn. — Četrtek, 21. maja: Valens, mučenec. — Petek, 22. maja: Helena, dev.; Julija, dev.
Sobota, 23. maja: Deziderij, škof; Andrej Rob., spozn.
Državni zbor.
Dunaj, 15. maja.
Pomenljivo glasovanje.
V sredo je vlada sicer dobila za svoj predlog dvotretjinsko večino, vendar pa doživela moralni poraz. Vladni in od vlade podpirani listi so že teden dni trobili v svet, da ima vlada za vse slučaje zagotovljeno potrebno večino. V zadnjem hipu pa se je vlada rešila le s slučajno večino. Kakor je vlada dobila dva glasu nad potrebno večino, ravno tako je bilo mogoče, da podleže z dvema glasovoma. Za ministrskega predsednika je to glasen »me-mento«, da se ne sme vedno in povsod zanašati na svoje posebne ljubljence. Ti mu zagotavljajo svojo neomejeno udanost, ki pa ni vsem prešla v kri in meso. Mi živimo v dobi demokratizma, ki ne pozna poslancev raznih stopnjevanj.
Ako torej vladna glasila izražajo prisiljeno veselje, gotovo baron Beck nc more biti vesel svoje zmage. Manjkalo jc le za las, da ni omahnil s svoje srednje črte, ki je jako rahlo napeta vrv čez prepade strank in vrtince političnih in narodnih bojev. In v zadnjem trenutku mu je .skoraj izpodnesel stol minister za deželno brambo, ki je ozmerjal Klofača, kakor korporal vojaškega novinca. Tudi ta slučaj je vladi odtegnil nekaj glasov. Vlada torej ne sme biti preveč ponosna na dve-tretjinsko večino glasov, ki je odvisna od raznih slučajev. Najspretnejšemu hribo-lazcu lahko opesne, da se prekucne navzdol.	.
To glasovanje pa jc bilo šc posebno pomenljivo, ker izpričuje vso prisiljeno, nenaravno zvezo vladnih strank. Ta politična zmes je bila potrebna za volivno reformo in umestna za ogrsko nagodbo, za vedne državne potrebščine pa ne bode držala. Povišanje hramhovskih novin -cev ni politično ali strankarsko vprašanje. Naravno bi torej bilo, da glasujejo za vlado vsi člani onih strank, ki so zastopane v kabinetu. Tn zahteva že politična do-
stojnost in doslednost. Pa si oglejte imena poslancev, ki so se poskrili pred glasovanjem. Krščanski socialci imajo dva ministra, pa se jc šestnajst članov ustrašilo javnega mnenja. Češki »Narodni klub« ima dva zastopnika v kabinetu, pa se je petnajst članov odtegnilo glasovanju. Še manj je discipline v nemško-narodni zvezi. Ta ima tri ministre, glasovalo pa je le 42 članov njenih za nujnost. Najlepša pa je nemška napredna stranka, ki jo v kabinetu zastopa naučili minister dr. Marchet. Za vlado je glasovalo le sedem nemških na-prednjakov, trije proti vladi, ostali so zbežali iz dvorane.
To pa ni slučaj, ampak golo dejstvo, ki govori debele knjige za barona Becka in njegovega prijatelja dr. Marcheta. Parlament je zagazil v močvirje ter je v nevarnosti, da mu zmanjka sape ali pa potrpežljivosti. Govorimo jasno. Wahrmun-dova afera je naravnost škandal za avstrijske razmere. Odločna in resna vlada bi bila že davno v kali zadušila vso gonjo za tega smešnega uskoka in naravnost sramotno anarhijo na avstrijskih univerzah. Nikomur ne prihaja na misel, da bi rušil in kršil potrebno »vednostno svobodo«. Toda \Vahrmund je don Kišot na znanstvenem polju in prav navaden pla-giator raznih protikrščanskih renegatov. Vsa Wahrmundova znanost ui vredna pi-škavega oreha. To vedo tudi razsodni ljudje. Toda boj ni za Wahrmunda, ampak proti strašilu »klerikalizma«, v istini pa proti katoliški veri in cerkvi. In vlada to trpi ter mirno gleda, ko vseučiliška mladina preti svojim profesorjem iu vladi s štrajkom. Ali smo res že zopet tako daleč v Avstriji, da bodo vseučiliški postavači imeli pod kuratelo profesorje, vlado in parlament! Naj Ic zapode z univerze nekaj razgrajačev in bode mir. Krščanske stranke pa morajo resno premisliti, ali naj še v bodoče podpirajo vlado, ki mirno gleda anarhijo vrtoglavih politikonov v državnih uradih in na univerzah. Ako so nam sveta vrhovna krščanska načela in narodna prava, potem naj gre rakom žvižgat ves oportunizem. Ako glasujemo za obrambo države, naj pa tudi država brani svetinje narodov. Baron Beck naj torej dobro premisli, kam vodi njegova srednja pot. Nam se zdi, da lezemo navzdol, .v mlakužo.
Brambovski novinci.
Zbornica je v zadnji seji sprejela le nujnost predloga, o katerega vsebini pa je danes nadaljevala razpravo. Govorili so Petryckyj, ki je v imenu rusinskih poslancev navajal vzroke, iz katerih glasujejo proti vladi. Dalje so govorili še Kicnzl, I.ukaszevicz, Breiter in glavna govornika Pick in Zamorski. Nato je bila vladna predloga brez glasovanja odkazana bram-benemu odseku.
Podpore družinam rezervistov.
Našteval sem že dvakrat razne koncesije, ki jih dovoli vlada za zvišanje števila brambovskih novincev. Prva koncesija so podpore družinam reservistov za časa orožnih vaj. O tem načrtu, ki ga je kratko utemeljil grof Kolovrat, je zbornica danes pričela razpravo, ki utegne biti končana prihodnji ponedeljek. Govorili so Rusin Semaka. soc. dem. Skaret, vsene-inec Malik, češki soc. dem. Binovec, kršč. soc. Steincr in Pichler. Za glavna govornika sta izvoljena pro češki socialni demokrat Filipinsky, kontra pa češki radi-kalcc Susy.
Stranke.
Krščanski socialci so izvolili za pogajanja o enotnem nastopu z drugimi nem-šk imi strankami posl. dr. Lucgcrja, dr. Weiskirchnerja, dr. pl. Fuclisa, Steinerja in Schraffla. Devetorica nemških svobodomiselnih strank je pa izvolila za zaupnike pri pogajanjih s kršč. socialci posl. Ch iarija, Grossa, Pacherja, Schreinerja in S.vlvestra.
Novi vladni zakonski načrti.
Ministrstva izdelujejo zdaj sledeče velike vladne zakonske načrte: 1.) o starostnem in invalidnem zavarovanju, 2.) o reformi hišnega davka; 3.) o finančnem načrtu z ozirom na vodne zgradbe in o novem davku na žganje.
Načrti finančnega ministra.
Kor.vtowski je izjavil dcputaciji hišnih posestnikov, da predloži že junija meseca predlogo o preosnovi hišno-najemnin-skega davka. Naglašal je. da bo koristilo znižanje sladkornega davka malemu meščanu. Iz povišanega davka na žganje se pokrije primanjkljaj pri hišnem davku, nri davku na sladkor in se pokrije del izdatkov za sanacijo deželnih financ. Dežele dobe 30,000.000 kron iz davka na žganje za saniranje deželnih financ.
Odkriti Škandali,
Danes zopet nekaj podrobnosti in zanimivosti iz odkritih kraških škandalov z državnimi trtami.
Pred nami leži prepis drugega uradnega izkaza občine Komen. Pod njim je sledeči podpis: Županstvo Komen, dne 18. januarja 19(18. L. S. Cotar, m. p. — Vsak bi mislil, da je to kornenski župan. A ni! To je tajnik župana Volčiča, ki se nahaja v istem izkazu ko ponižen prosilec, ki je tudi dobil 2000 trt. Vse v tem izkazu 19 prosilcem podeljene trte po številu 38.000 trt, je poslal c. kr. vin. nadzornik Posti v Trstu, Jožefu Pipanu v Preserje št. 16, ki pa ni nihče drugi, ko eden glavnih trgovcev s trtami. Ta Pipan Jožef se nahaja tudi med prosilci in je dobil 2000 trt, njegov brat tudi 2000. Iz tega je jasno razvidno, da se je grdo gazil odlok namestništva, ki odločno prepoveduje, dajati trte prekupčevalcem. Še več! Iz izkaza tudi posnamemo, da je dobil 2000 trt kornenski po-stiljon Anton Godnik, ki jih kot postiljon pač najmanj rabi. Kam so šle te trte? Vrh tega so trije posestniki, ki jim je nakazanih vsakemu po 2000 trt, a niso niti ene prejeli, niti naročili.
To so sicer precej sumljive stvari, ki dajo misliti, kam so prešle te trte .Vendar lxi marsikdo mislil: Čemu pa to vmes štuliti deželnega poslanca Jos. Streklja? On sam je v »Soči« s podnisom izjavil, da ni imel on razdeljevanje trt v svojem področju. Prav bi bilo zanj, ko bi bilo tako.
A ni! Dokaz!
Pred nami leži prepis lastnoročnega Strekljevega pisma, ki sa je v originalu videti na namestništvu. V tem pismu piše Jožef Štrekelj tako-le:
»Blagorodnem gospodu c. kr. vinarskemu nadzorniku v Trstu. — Spodaj navedeni prosimo, naj bi se nam blagovolilo brezplačno kot revežem podeliti označeno število amerikanskih kolči, po katere bi za vse skupno šel v Tržič soprositelj Franc Budal iz Komna. (Tu slede imena 15 prosilcev-revežev.) — Komen, 28. decembra 1907. Po meni Josip Štrekelj 1. r.«
Tako lastnoročno Strekljevo pismo. Na tem pismu pa ni druge resnice, nego ta, da jo jc pisal in podpisal Josip Štrekelj. Poslušajmo! Prvi prosilec, »soprositelj « Franc Budal ni nihče drugi ko hlapec Strekljevega prijatelja Svare. Zelo čudno je, kam naj dene hlapec brez zemljišča dobljene trte. In ta »soprosilec« je šel po trte tudi za druge. Kako je to svojo nalogo izvršil, kaže sledeče dejstvo: Od 15 prosilcev v tem pismu jih je šest pred pričami izjavilo in podpisalo, da oni niso ničesar dobili, ničesar prosili in tudi ničesar vedeli o tem naročilu.
Dalje! Med prosilci je tudi neki Alojzij Komel, ki je brezplačno dobil trte. A to ni trtorejec, šc manj pa revež; ampak je bogat trgovec v Komnu, lina pa svojo prodajalno v hiši Strekljevega prijatelja Svare.
Nadalje je med prosilci neki^ Avgust Pipan, ki je delavec pri Svari. Streklje-vem prijatelju; a zemljišča nima nobe-
Med prosilci reveži je tudi posestnik Josip Furlan. najpremožnejši kmet v To-inačcvci, ki ima celo sam toliko trt. da jih iz lastnega zemljišča prodaja.
Na zadnje mesto pa je Josip Štrekelj postavil Petra Ipavca iz Svetega. Ta gospod je Strekljev kolega, učitelj v Svetem, ki se je moral grozno začuditi, ko je izvedel, da ga je Štrekelj vpisal med reveže in ki mu je namestništvo po »sopro-siteliu« Budalu poslalo 400 trt brezplačno. Čudno je moral gledati gospod Ipavic. ko je to izvedel, tembolj, ker — kakor jc ustno izjavil, ni niti ene trte naročil, ne vedel o tem naročilu in seveda tudi ničesar prejel; saj on trt ne potrebuje, ker nima zemljišča in cepljenke celo prodaja i/, šolskega vrta.
Tako približno izgleda nedolžnost agrarno liberalnega poslanca Jožefa Streklja.
Njegovo ravnanje pomeni, da ima svoje volivce-Kraševce za take tepce, ki se nc morejo zbrilitati. Resnica pa je, da so nekateri napredni inteligenti zabiti, kar se da; a poštenemu kraškemu ljudstvu pa se odpirajo oči. In kmalu se dobo odprle temu ljudstvu oči in tedaj bo konec vlade raznih Strekljev, Svarov, Mahorčičev itd. In da sc bo to tem hitreje zgodilo, v to je pripomoglo to odkritje škandala z državnimi trtami v koinenskem okraju.
jujosl mila-
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Jugoslovani. — Jugoslovanske razstave.
Belgrad, maja meseca. Za misel jugoslovanske kulturne za-jednice se nekaj zadnjih let bolj zanima inteligencija vseli jugoslovanskih narodov, zlasti Srbi. Tudi tisk je z veseljem podpiral
to gibanje naše mladine, in sestanki Srbov, Slovencev, Bolgarov in Hrvatov v jugoslovanskih središčih omogočili so osebne zveze med možmi, ki delajo na uresničenju te ideje. Spoznali smo se, približali drug drugemu ter se začeli čedalje bolj zanimati za življenje in razmere na našem jugu. Pred nekoliko leti so še celo nekateri srbski listi tlačili v eno torbo Slovence in — Slovake. Književnost, preteklost in sedanje razmere Slovencev so bile mnogim Srbom, tudi inteligentoin, še španske vasi. Dandanes jc drugače. Pod uplivom šole in tiska dobili so Srbi o Slovencih boljše pojme. »Bolje ikad no ni-kad!« Največ pa so pripomogli k medsebojnemu spoznavanju sestanki. »Sto bliža očima, bliže i srcu!«
Z ozirom na to je obžalovati, da je III. jugoslovanska umetniška razstava v Zagrebu tako mrtvo izvedena. Z isto bi se bilo dalo združiti tudi sestanek umetnikov, časnikarjev in delavcev na jugoslovanskem kulturnem polju. Premalo je bilo tudi reklame za razstavo. Kdo je kriv? Pogrešek je v tem, da se je priredilo razstavo v Zagrebu ob sedanjih nesrečnih po-litiških razmerah, ko vse moči absorbira boj za samoobrambo. V takih razmerah trpi gmotni in moralni uspeh. Komur gori hiša, ta ne vabi gostov na veselico. Bati se je pa, da bo neuspeh zagrebške razstave neugodno uplival tudi na IV. umetniško razstavo, ki bo v Ljubljani. Prirediti bi se jo moralo čim prei, pravzaprav prenesti iz Zagreba v Ljubljano. Tako bi se prihranilo mnogo stroškov. Toda razstava bi morala biti zares jugoslovanska, kar sta bili II. in III. le po imenu. Na zagrebški niso zastopane najboljše umetniške moči ne le izmed Srbov. Slovencev in Bolgarov, nego tudi izmed Hrvatov. To je le razstava društva »Lade«, to pa vsled osebnosti.
Jugoslovanska razstava brez umetnikov svetovnega slovesa, kakor so Paja Jovanovič, Vlaho Bukovac, brez Meštro-viča in Paskoja Vučetiča, brez Groharja in Fra Celestina Medoviča, Jakopiča in Ren-diča, Vidoviča, Jame in Mirka Račkega itd., ni razstava jugoslovanske umetnosti. Razstava, kakor je zagrebška, nas kaže slabše nego smo. Od take razstave je več škode nego koristi; ona širi antagonizem in vstvaria separatizem. Brez »Lade« je bila prva razstava v Belgradu boljša od druge v Sofiji in tretje v Zagrebu. Opravičeni smo vprašati, je-li »Lada« ustanovljena za to, da pokvari, kar je bilo ustvarjenega pred njo, ali pa, da ustvari kaj boljšega in popolnejšega?
Slaba poročila Iz Amerike.
V južnih pokrajinah Združenih držav severne Amerike vladajo še vedno tiarv-nost obupne razmere za priselnike. Pritožbe, da morajo priselniki neprostovoljno služiti v nekakem suženjstvu podobnem službenem razmerju, kar nočejo potihniti. Najhujše pri vsem tem pa je to, da so se te pritožbe skoro vedno izkazale, da so bile popolnoma opravičene. Zlasti nekatera podjetja v južnih pokrajinah imajo navado, da naročajo priselnike potom nju-jorških delavskih posredovalnic. Ti ljudje pa kmalu spoznajo, da niso kos svojemu delu v tropičnem močvirju Floride, ali pa v nezdravih gozdih Alabane in pri vsem tem še toliko ne zaslužijo, da bi svojim gospodarjem vrnili predujem, ki se jim je izplačal za vožnjo. Oblastva so sicer tu-intam posegla vmes in pozvala na odgovor take podjetnike, češ, da krše postavo proti robstvu, ker silijo svoje delavce k delu. Toda obtoženci so se navadno zagovarjali s tem. da velja pri njih postava, ki dovoljuje gospodarjem, da pridrži, čeprav s silo, svojega delavca toliko časa, da poplača svoj dolg. Iz popolnoma zanesljivega vira jc znano, da njujorške posredovalnice vsako leto kakih 30.000 ljudi spečajo v južne pokrajine. V nekem slučaju je bila nadzorovalna oblast prisiljena odtegniti koncesijo eni največjih nju-jorških posredovalnic, ker jc dala delavcem napačna pojasnila glede službenih razmer v južnih pokrajinah ter jih tako spravila v nesrečo. Priselniki večinoma vsled svoje mladosti ali pa nezdravega podnebja niso kos delu ,ki se od njih zahteva. Vsi pa so se morali ob sklepanju pogodbe zavezati, da bodo toliko časa delali pri podjetniku, ki jim je bil dal potnino, da bo v tedenskih odtegljajih plačan ves predujem. Če jc torej kak delavec vsled onemoglosti ali iz kakega drugega vzroka hotel delo pustiti, predno jc bil plačan ves predujem, obsodili so ga po tamošnjih ostrih postavah v prisilno delo po višini tega dolga. Ti zadolženi delavci so potem
v železje vkovani — morali trdo delati pri cestnih zgradbah ali pa na farmah, kamor so jih poslali za čas kazenske dobe in da odslužijo svoj dolg. Take so torej razmere v deželi, kamor sili toliko Slo-
vencev, da si izboljšajo gmotno stanje, nazadnje pa dožive tako razočaranje.
Iz Cerknice.
Še enkrat Žagarjev avtomobil.
Kakor čujemo, so se vsa županstva razun cerkniškega izrekla proti vožnji tega avtomobila.
Občinska seja se je vršila pred kakimi tremi tedni, ko se je čisto dobro vedelo za Zagarjeve nakane, toda gosp. županu se ni jjubilo spraviti v sejo tako važne zadeve, joroti koji je vse ljudstvo v naši okolici razun g. župana.
Čujemo, da bode sedaj seja. Ali bi se ne moglo zadnjič o tem razpravljati?
Ali ne veste gospoda pri občini, da seje stanejo denarja in da more tako nepotrebne seje plačevati ljudstvo?
Le še tako naprej, bode že enkrat konec Vašemu izbornemu gospodarstvu. Slavnemu dež. odboru priporočamo, da si da poročati o zmožnosti in vrlinah cerkniškega cestnega nadzornika g. Milavca.
BčsniSKe nouice.
Preteklo nedeljo se je ustanovilo pri nas »Katol. slov. izobraževalno društvo«. Gospod Luka Smolnikar, stolni vikar iz Ljubljane, nam je pojasnil v jako pod-učnem, obenem pa tudi zabavnem govoru, namen, pomen in potrebo ter korist dandanes takih društev, za kar mu bodi naj-iskrenejša zahvala. Vpisalo se je še isti dan 30 udov ter sestavil tudi odbor. Zdaj pa pogumno in krepko na delo! Da je bilo potrebno to društvo, nam kažejo naši nasprotniki, ki so se na vse grlo krohotali vsem na shod idočim. Županstvo je čutilo potrebo, to zadevo smešiti s tem, da so »Znidarjev ata« dali v nedeljo nred cerkvijo »ven bobnati«, da so poleg pasjega kontumaca javili tudi, da so pozabili oznaniti ustanovitev izobraževalnega društva. Kovačev očka so celo obljubili, da bodo skovali za čoparjeve in druge frakeljčarje liberalno društvo. Dobro teknilo!
Mežnarjev Jaka je izginil pred 14 dnevi. Dolgo nismo vedeli, kje bi bival, misleč, da ga je že moč frakeljnov kje obvladala, a zdaj se stvar jasni. Petkarji so prinesli novico, da se uči v ljubljanski bolnici po bergljah hoditi. Zakaj pa je izginil tako skrivnostno? Splošna govorica je, da ima kravjedolinski paša jako fino-nežne ročice. Malcc ljubko ga je objel za mizo in Jaka je bil pod klopjo, njegova noga na zdaj v mavcu. O enakih ljubeznivostih bi se dalo mnogo pisati.
Policijska ura ima vsa kolesa polomljena, žal, da ga ni mojstra v kranjskem okraju, ki bi jo kuriral. Ponočni štrkovci nagajajo ljudem na cesti, voznikom skrivajo vozeče blago, streljajo v hiše, kriče še čez polnoč, delajo nasilje po hišah, da se gnusi že vsem ljudem, ki morajo poslušati ponočne sove. — Semnove in Kli-narjeve čebele so še vedno velika skrivnost. Oblasti pa posvečajo vse premajhno pozornost, skrb in resnobo razmeram v naši občini.
Vabilo k slaunosfi uiasoslouljenla n nue zastaue
S. k. izobr. društva Marijine mladeniške družbe v Mekinjah, ki se bo vršila na Vnebohod Kristusov, dne 28. majnika 1908. v proslavo jubilejev: našega presvetlega vladarja Frančiška ložefa 1., vrhovnega poglavarja sv. katoliške cerkve Pija X. ter mile lurške Kraljice.
Spored slavnosti.
V sredo, dne 27. majnika:
Popoldne ob 3. uri: Slovesno zvonje-nje pri župni ccrkvi v Mekinjah ter streljanje s topiči.
Zvečer ob pol 9. uri: Društveni moški zbor poje podoknico kumici zastave, pre-blagorodni gospodični Ivani Prasclmiker-jevi.
Ob 9. uri: Zažiganje umetalnih ognjev ter raketov; razsvetljava stolpa župne cerkvc.
Na Vnebohod, dne 28. majnika: I.
Zjutraj ob tričetrt na 9. uro: Društveni reditelji sprejmo na kamniškem kolodvoru slavna društva in drage goste, ki se pripeljejo z vlakom iz Ljubljane.
Ob 9. uri: Glavni sprejem ter pozdrav vseh slavnih društev in gostov poleg kopališke restavracije (Kurhaus). kjer naj sc pravočasno zbero vsi udeleženci slavja.
Ob pol 10. uri: Odhod društev z zastavami ter vseli zbranih z godbo na čelu v župno cerkev, kjer bode govoril slavnostno propoved visokočastiti gospod dr-i žavni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek; po govoru bode visokočastiti goi spod kanonik Janez Sušnik blagoslovil zastavo ter služil slovesno sveto mašo.
II.
Ob pol L uri popoldne v kopališki restavraciji, ki je sedaj v spretnih rokah gostilničarja gospoda Ferdinanda Mihelna.
skupni obed. Cena opoldanskemu obedu brez pijače: I. vrste 2 kroni, II. vrste 1 krono 60 vin., III. vrste 64 vin. (juha, meso, prikuha, kruh). Postrežba bode točna. Kdor se želi obeda udeležiti, naj ta naznani ali tukajšnjemu društvu ali pa restavraterju gospodu Ferdinandu Mihelnu v Kamniku.
Med obedom bode proizvajal domači društveni tamburaški orkester »Planinka« sledeči izbrani glasbeni program:
1.	Haydn: Avstrijska cesarska himna.
2.	Dav. Jenko: »Naprej zastava slave«, koračnica.
3.	V. G. Brož: »Na valovih Jadranskega morja«, velik koncertni valček.
4.	V. G. Brož: »Slava Slovencem«, koračnica.
5.	Viktor Parma: »Pozdrav Gorenjskej«. valček po slovenskih napevih, za tam-buraše priredil N. Loboda.
6.	H. O. Vogrič: »Naša zastava«, koračnica.
7.	H. O. Vogrič: »Pomladni cvet«, ma-zurka.
8.	F. S. Vilhar: »Bogomilovo slovo«, odlomek iz operete »Jamska Ivanka«.
9.	V. Ci. Brož: »Napried«, koračnica.
10.	M. pl. Farkaš: »Vicnac hrvatskih narodnih pjesma«.
11.	N. Loboda: »Z bombami in granatami«, koračnica.
12.	N. Loboda: »Gozd šumi...«, brzo-polka.
III.
Popoldne ob 2. uri: V žnpni cerkvi litanije ter blagoslov z Najsvetejšim.
IV.
Velika ljudska veselica v krasnih in obsežnih prostorih kopališke restavracije ob 3. uri popoldne.
1.	»Revček Andrejček«. Narodna igra v 5. dejanjih. — Poslovenil J. Bedenek.
Vrši sc v Bohinju v sedanji dobi. Vstopnina k igri v prid zastavi: Sedeži 1 K, stojišča 50 vin. Prcplačila se hvaležno sprejemajo.
2.	Petje sl. pevskega društva »Ljubljana« ter raznih društvenih pevskih zborov in koncertovanje sl. kamniške godbe in tamburaških orkestrov.
Domači društveni zbor poje sledeče pesmi:
a)	Dr. Gustav ipavec: »Planinska roža«.
b)	»Sijaj solnčece«, po narodni uglas-bil Ferjančič.
c)	Gerbič: »Slovanski brod«.
d)	Sattncr: »Zjasni zvezde mu temne«.
e)	Volarič: »Čolničku«.
f)	Ferjančič: »Venček narodnih pesmi«.
3.	Razni govori in pozdravi.
4.	Srečolov ter šaljiva licitacija v korist zastavi.
5.	Zažiganje različnih umetalnih ognjev.
6.	Razni kupleti: »Šaljivi godci«, »Mi brhki kuharji«, »Zavber France« itd.
7.	Splošni prosta zabava.
Vstop, razen k igri, prost. Cene v gostilni zmerne. K tej slavnosti vabi vsa bratska društva, kakor tudi slavno občinstvo najvljudneje odbor S. k. izobraževalnega društva v Mekinjah.
Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vsa društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, naj do 24. majnika naznanijo vsaj približno število udeležencev.
palice korist oumelnim Slovencem"
ki jih je založila S. K. S. Z. v Ljubljani, so se kaj hitro udomačile. Te dni razpošljemo že tretji vagon teh naših vžigalic po Slovenskem. To dejstvo samo na sebi je najboljši dokaz za to, da je kakovost teh naših vžigalic najboljša ter da za mnogo nadkriljujejo sovrstne dražje vžigalice. Dan na dan se zaletava liberalno časopisje v naše vžigalice in tudi na raznih občnih zborih liberalnih društev se napadajo te naše vžigalice. Zahvaliti bi se smeli tem pristnim liberalcem za reklamo, Nki so jo dosedaj brezplačno delali za te naše vžigalice, kajti gotovo je, da jc tudi liberalno časopisje pripomqglo nekoliko do tega, da se jc hitreje v vsaki vasici zaznalo za obstoj naših novih vžigalic »V korist obmejnim Slovencem«. Opažamo, da nam iz nekaterih krajev, ki so sicer naši, dohajajo le redka naročila. Temu so deloma ondot-ni trgovci vzrok, deloma pa tudi konzu-menti sami. Prvi se jih kot liberalci nekoliko branijo, a naši somišljeniki jih pa premalo energično zahtevajo. Zato zahtevamo od vseh naših somišljenikov, da rabijo odslej edinole naše vžigalice, ki iinajo napis »V korist obmejnim Slovencem«, da pa tudi zahtevajo z vso energijo, da jih
naroči trgovec, pri katerem kupujejo svoje ostale potrebščine. Zahtevajte dosledno v vsaki trgovini, v vsaki tobakarni, v vsaki gostilni in kavarni, da se Vam nudijo vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«, da so Vain le-te naše vžigalice povsod na razpolago. Ako bodo vsi naši somišljeniki dosledno tako postopali, bomo pač koncem leta lahko poročali o lepem dobičku, ki bode pripadel obmejnim Slovencem. Lc oni bodo imeli ves. dobiček iz prodaje teh naših vžigalic, zato je pa tudi njih dolžnost. da rabijo in širijo tudi sami te naše vžigalice. Somišljenice! Somišljeniki! Delujte vztrajno za razširjenje vžigalic »V korist obmejnim Slovencem«, da Vam bodemo čim preje lahko poročali, kdaj da razpošljemo četrti vagon teh naših vžigalic, da sc izpolnijo nade, ki jih goji S. K. S. Z. ter da pride »V korist obmejnim Slovencem« tolik dobiček, kot ga sami niti ne pričakujejo!
Poljedelski pouk v vojski.
Vse se pritožuje čez neznosno draginjo. Glavni vzrok splošni draginji je po-draženje poljedelske produkcije. Uradnik zahteva višje plače, delavec večje mezde, obrtnik za svoje izdelke dvakrat toliko, kakor nekdaj, — ker so se podražila živila. Tudi stanarina je poskočila, kajti tudi hišni posestnik občuti splošno draginjo in hoče vseeno živeti. Trgovec poviša cene, ker rabi za svoje življenje, za plačo uslužbencem in najemnino mnogo več, nego v prejšnjih časih, kmet mora vse, kar kupi v mestu, dražje plačati, kakor nekdaj, in skuša pokriti primanjkljaj v svojem gospodarstvu s tem, da svoje produkte po-dražuje. Tako je nastala nekaka kača, ki sama sebe v rep grize.
Toda kmeta sili še druga okolnost, da podražuje svoje izdelke. Da so obrtni in trgovinski predmeti poskočili v cenah, to bi še prenašal. Usodnejšega vpliva je pomanjkanje delavskih moči na kmetih. Vse hiti v mesta, ki se nerazmerno večajo, po obsegu in po mizeri. Mestnega prole-tarijata je čedalje več, poljedelskih delavcev na kmetih pa čedalje manj, in zahteve istih, naravno, čim večje. Med drugimi slabimi posledicami militarizma je ta pač najhujša, da vojaška služba odtujuje najboljše delavne roke domači grudi in jih meče v žrelo mestnemu Molohu. Srečno, drago vas domačo vojak kmalu pozabi v mestu, ki ga priklene nase s svojim navideznim sijajem, s sirenskimi glasovi burnih veselic, z lažno igro navidezne svobode. Razlika med težkim, smotrenim delom na kmetih, ki ga je bil do tedaj vajen, med priprosto hrano in patriarhalično pokorščino po noči iu po dnevi in med raz-merno — kedar so premagani prvi tedni lahko vojaško službo, mesno hrano in takozvano svobodo v občevanju, je prevelika, da bi ne otemnila preprostemu fantu s kmetov jasnega pogleda. Zlasti, če je razumen in korenjak ter si zasluži šaržo, s katero je združena skoro neomejena oblast nad mlajšimi ali nerodnejšimi rojaki. Ni čuda, če se mu več ne ljubi na kmete, kjer bi moral biti v težkem delu pokoren očetu ali gospodarju. Kaj ga čaka, če ostane v mestu, o tem si seveda ni na jasnem. Videl je v mestu samo lepšo plat; revščine in bridkega boja za obstanek še ne pozna. Ne ve še. da je več vredna sigurna večerja iz žgancev. soka in krompirja, nego pa negotov kos mesa. Ne ve, da je slajše bivati pod slamnato, lastno streho, nego v palači, od koder te jutri po-ženo, ker ne moreš plačati previsoke najemnine.
Ta slabi vpliv vojaške službe na najboljše sinove ljudstva so državniki pozno sicer, ali vendar spoznali ter ga hočejo paralizirati s poljedelskim poukom vojaštva. Namen te akcije je, da bi kmečki sin v vojaški službi ne izgubil stika s svojim poklicom, marveč da bi ga še bolj vzljubil, ko bi si pridobil novega znanja, ki mu pomore, da bo uspešnejše obdeloval podedovano posestvo.
V Italiji zaznamenuje to gibanje že lepe uspehe. Skoro vsi kmečki sinovi se po vojaški službi vračajo domov, celo taki, ki so poprej bili industrijski delavci, sc po vojaški službi posvečajo poljedelstvu. V Belgiji, industrijski državi v pravem smislu besede, je uspeh šc lepši. Tu se tistega zla. da bi poljedelski delavci drli v mesta, skoro niti ne pozna. Tudi razne nemške države so že poizkusile s poljedelskim poukom ter dosegle lepe uspehe, tako Bavarska in Hessen-Darmstadt. Tudi prusko vojno ministrstvo je tej ideji na-i klonjeno ter uvede v bližnji bodočnosti vojaške poljedelske tečaje. Sedaj jc tudi v Avstriji uvedba poljedelskega pouka v vojašnicah zagotovljena. Naj navedemo nekoliko misli, kako bi se dal ta pouk pri nas oživotvoriti. Najmanj tri ure na teden se bo že dalo odtrgati stanovskemu
vežbanju, ne da bi isto pri tem trpelo. Pouk naj bi bil, če le mogoče, na prostem, po leti v zvezi z večjimi vajami v obližju gar-.nizij. Pri tej priliki bi se vojakom lahko razlagalo na praktiških vzgledih setev, gnojenje, obdelovanje zemlje in žetev. Take demonstracije bi bile zlasti uspešne na vzorno obdelovanih večjih posestvih, ki jih je vdobiti skoro povsod v bližini večjih mest. Tudi po zimi naj bi praktiški pouk ne miroval. Izleti v vzorne hleve bi vojakom lahko pokazali umno hranjenje in negovanje zdravja pri domačih živalih. Večinoma bo seveda pouk v zimski dobi teoretičen.
Kdo naj poučuje vojake? Misli se stvar tako-le: Za teoretiški in praktiški pouk naj bi se pritegnilo učitelje poljedelstva. Splošna predavanja o gospodarstvu bi lahko prevzeli tudi posamezni častniki, sinovi veleposestnikov, ali sicer v tej stroki izobraženi. Po našem mnenju bi se vdo-bilo pa tudi med enoletnimi prostovoljci agronomov in med podčastniki take. ki so dovršili kako poljedelsko strokovno šolo in bi mogli predavati. Mislimo, da bi vojaški predavatelji vživali več ugleda in imeli več uspeha, nego civilisti. Le če prvih ni na razpolago, naj bi se poseglo po civilnih učiteljih. Sodelovali bi tudi vojaški duhovniki, ki bi predavali o socialno-politiških vprašanjih. Njih dolžnost bi bila, da vojakom živo naslikajo temne strani življenja po mestih in v industrijskih krajih. nravne nevarnosti, bedo glede stanovanj in revščino, ki nastane, ako zmajka dela. Po našem mnenju bi se moralo sprejeti v okvir tega pouka tudi predavanja o poljedelskem združevanju in zavarovanju, tej dandanes tako važni panogi gospodarstva.
Končno bodi nam dovoljeno omeniti, kako je poljedelski pouk urejen med francoskim vojaštvom.
Pri 68. pešpolku v Issondomu je poljedelski pouk tako-le urejen: Spored obstoji iz treh delov: iz teoretiškega, praktiške-ga in eksperimentalnega. Teoretiški del obsega dvanajst predavanj: o fiziških lastnostih zemljišča; o zboljšanju istega; gnojila in oblike obdelovanja; lastnosti, ki se tičejo žit; travniki; rastline za krmo iu krma sploh; umetno gojenje rib; vino, njegovo hranjenje in bolezni; čebelarstvo; sadno drevje; gozd; domače živali: poljedelski kredit: poljedelske zadruge za vzajemno zavarovanje. Drugi del je namenjen tedenskim obiskom in pregledovanju: gospodarskih strojev, vinskih kletij, trgatev, jtvornic za olje itd. Tretji del končno obsega praktiško delo v vrtu blizu vojaš-jiice.
Francosko vojno ministrstvo upa, da tem potom dovede do veljave načelo, ki ga je izrazil bivši minister Berteaux v »L'armee educatrice« in ki se glasi: Vojak v polku ne sme pozabiti, kaj je bil poprej!
žrebanje XXVI. c. kr. državne loterije.
Glavni dobitek z 200.000 K z enim pred- in enim podobitkom (tudi srečka po 1000 K z eno številko mani ali več je zadela 1000 K), dvema preddobitkoma in dvema poddobitkoma po 500 K, je zadela številka 216.579. — Drugi dobitek s 40.000 kronami z enim pred- iu enim podobitkom po 500 K in dvema pred in podobitkoma po 200 K je zadela številka 120.783. Tretji dobitek z 20.000 K z enim pred- in enim podobitkom po 300 K in enim pred-iti enim podobitkom po 150 K je zadela številka 341.102. — Četrti dobitek z 10.000 kronami z enim pred- in enim podobitkom po 200 K in enim pred in podobitkom po 100 K jc zadela številka 248.446. — Peti dobitek s 5.000 K z enim pred- in enim podobitkom po 100 K jc zadela štev. 261.101.
Šesti dobitek s 4.000 K z enim pred- in enim podobitkom po 100 K je zadela številka 298.342. — Sedmi dobitek s 3.000 K z enim pred- in enim podobitkom po 100 K je zadela številka 377.065. — Osmi dobitek z 2.000 K je zadela številka 86.560. — Deveti dobitek z 1.600 K: številka 367.142. Deseti dobitek z 1.200 K: štev. 392.817. Enajsti dobitek z 1.000K: štev. 386.524. Po 500 K dobe šteilke: 103.640 107.558 — 2.985 — 44 in 310.216. — Po 100 K dobe številke: 214.372 — 258.041 333.584 — 349.536 in 393.654, — Po 300 K dobe številke: IS. 170 36.779 —63.429 -72.7(10 268.719 310.012 - 334.321 in 396.816. Po 200 K dobe številke: 81.731 —87.656 120.769 183.652 — 233.251 233.759 26.733 289.524 313.524 in 391.309, Po ISO K številke: 7.905 -47.786 — 60.596 — 64.307 — 86.901 — 105.540 139.884 142.001 — 152.628 243.031 — 263.052 — 269.849 — 298.71 K. 327.958 — 346.138 in 378.056. Po 150 K številke: 10.4S4 — 20.937 — 23.264 -
54.393 — 94.771 — I26..&0 — 128.901 129.088 163.035 — 171.519 —176.308 233.911 273.367 298.039 313.959 — 322.061 — 351.047 — 364.217 — 380.060 in 397.077. Po 120 K številke: 34.495 — 40.064 77.933 93.824 111.691 — 114.237 - 119.915 145.003 — 148.350 150.101 153.984 — 169.092 — 188.437 -196.653 - 209.038 - 212.373 — 222.226-237.263 - 238.809 268.635 — 281.596 311.116 — 311.437 — 314.845 325.359 -331.202 - 340.731 380.020 392.410 in 398.039. - Po 100 K številke: 7.170 9.096 10.207 11.032 20.826 -23.177 29.639 - 43,037 - 52.321 77.014 79.157 - 91.468 • 94.949 — 96.183 — 96.842 100.928 — 101.785 113.243 — 117.054 130.749 - 136.932 139.620 — 157.591 — 163.151 — 175.477 -195..387 202.027 202.617 203.668 -293.926 - 200.004 210.953 — 220.822 — .227.078 — 242.009 251.203 — 257.942 269.321 271.102 — 280.971 — 281.445 285.662 — 287.380 — 294.844 — 309.740 309.942 — 312.827 — 348.031 315.087 319.384 — 320.731 322.403 - 324.510 -325.611 - 327.133 374.829 370.000 — 389.540 — 394.155 in 394.971. — Nato je še mnogo manjših dobitkov.
Športne vesti.
Avtomobilizem.
Novi York - Pariš. Kakor so nekateri prorokovali, tako se je zgodilo: drzni tekmeci so morali ustaviti nadaljno prodiranje skozi Alasko in se ukrcati na ladijo, ki jih je prepeljala na Japonsko. Nemški Protos.-voz je tekmovanje sicer opustil, a se bo ostalim vozovom za vožnjo Vladivo-stok-Paris zopet pridružil. Konkurenti so samo še trije. Amerikanec Thomas, italijanski voz Ziist in nemški Protos. Sicer bi morali Thomas-vozu vožnjo po Aziji prepovedati, ker je uporabil do S. Frančiška' večkrat tudi železnico in jc bil tolikrat popravljen, da je prišel v S. Francisko čisto drugačen nego ie odšel iz Novega Yorka. A ker je tekmecev tako malo, so mu to spregledali in določili za vožnjo Vladivo-stok - Pariš nova darila: prvo 0000 frankov, drugo 3000, tretje 1000. Francoski voz de Dion se je sicer tudi usposobil za to vožnjo, a je dobil od doma poziv, naj opusti prodiranje skozi Sibirijo, ker sta že lansko leto dva voza vrsti de Dion predir-kala Azijo. Transportirali ga bodo iz Pekinga po železnici v Pariz.
Potovanje po Bosni. Avstrijski klub avtomobilistov je priredil v zvezi z devetimi nemškimi vozovi potovanje v Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, Liko iu Istro. Izletniki hvalijo gostoljubnost prebivalstva in vsestranski prijazni vsprejem. Zelo zanimivo je bilo dirkanje čez 1000 in visoko Ivanovo sedlo. Pot jih je peljala iz Sarajeva v Mostar in dalje v Dubrovnik, potem v Split, čez Sinj k plitviškim jezerom. kamor so dospeli 12. maja; 13. maja so se odpeljali čez Otočac v Opatijo, 14. v Trst. S tem je vožnja končana. Število voz je sicer majhno, samo 15, a to ima tudi marsikako prijetnost. Listi imenujejo to prireditev prijeten izlet in propagando za avtomobil.
Ne čez šest kilometrov. Nekateri občinski sveti na Nižjem Avstrijskem so pre-i povedali avtomobilom prekoračiti o goto-, vili urah pri vožnji skozi mesto hitrost 0 km. Avtomobilisti sami so ta odlok z veseljem pozdravili.
Rekordi motorskega dvokolesa. A. Martin je izboljšil v svojem 3V:: H. P. (3'/s konjske moči) kolesom rekord štirih ur, v katerih je prevozil 275 km, v petih urah je dosegel 342 km iu v šestih 394 km.
Avtomobil v službi policije. V državi Ohio v Severni Ameriki imajo že dalje časa navado, kontrolirati hitrost avtomobilov s psi, katere spuste za vozom; ako ti psi, ki se odlikujejo po svoji izredni hitrosti, voz dotečejo, ta ne vozi prehitro, sicer pa njegovo številko pošljejo sodišču. Nasprotno so pa na Francoskem že par-krat porabili avtoTnobil za policijo. Tako je dobil neki sodnijski uslužbenec nalogo, peljati sc z avtomobilom na deželne ceste in dognati, kdo bi se pregrešil zoper cestni red. Videl jc marsikaj zanimivega. Naletel je na 219 krav, ki so bile brez nadzorstva, 19 konj, 24 ovac iu šest prašičev; 22 voz je stalo na cesti brez voznika. Osemnajst voznikov se je trdovratno branilo izbrati si pravo stran na cesti in ravno tako trdovratno 19 voznikov ni hotelo zapustiti sredine ceste; vrhutega je napadlo avtomobil 19 psov. Kaj, ko bi v Avstriji kaj takega poskusili?
Olimpske igre.
Število tekmecev. Iz Amerike sc ie priglasilo 09 udeležencev, iz Nemškega 60. iz Francoskega 54. iz Ogrskega dosedaj 58 udeležencev.
Ogri v Londonu. Za olimpijske igre je Ogrom zagotovljena svota 40.000 K. Razdelijo si jih med seboj tako: 10 veslarjev dobi 8900 K, šest telovadcev 3300 K, šest rokoborbcev 3300 K. 8 borilcev s sabljami 5200 K. 12 atletov 8050 K. 9 plavačev 5150 K. dva igralca tenisa 1000 K. dva strelca 70ii K. trije strokovnjaki footballa 1200 K; ostalo se porabi za administrativne stroške itd.
La\vn - Teniiis.
Gould, najboljši amerikanski tenis-igralec, pride tudi k olimpijskim igrani v London, da brani tam svoje ime. Izmed znamenitih tekmecev omenimo sledeče: Doherty, Ritchie, Simond, Hillyard, Gore. Cazalet Eaves, Caridia. Najboljši med temi je sedaj Gore, ki je nedavno v treh partijah ugnal slavnega Ritchieja z 18 proti 9 (0:4, 6:2. 6:3).
Dirkanje s kolesi.
Zlato kolo. Danes se vrši v Berolinu dirkanje za malo zlato kolo v jedni uri in za veliko zlato kolo čez razdaljo 100 km. Za zadnjo dirko so se oglasili Robi, štirikratni zmagalec 1902.-1905., Dickentmann. zmagalec 1900.. Guignard, zmagalec 1907., Demke, ki se je letos že zelo odlikoval, in neki Ivan Gror. dosedaj še malo znano ime.
Rokoborba.
V Gradcu se borijo sedaj šc dokai znameniti rokoborbci. Omenimo Šveda An-dersona, Dunajčana Rissbacherja, Nemca Miillerja, ki ga imenujejo Schleuder-niiiller.
Steinbacii se bori sedaj v Hannoveru; junija pride na Dunaj, kjer se povodom jubilejnih iger vrši tudi mednarodna rokoborba; kosal se bo z Antoničem, Francozom Beaticairois i. dr.; menda prideta tudi Podubni in Koch.
Football.
Manchester United. Prvič letos so Dunajčani imeli priliko občudovati dovršeno angleško moštvo; to je bilo vse kaj drugega kakor zadnjič Ne\v Pirates. Ni bilo opaziti posameznikov, ne očividne kombinacije, predstavljali so takozvano mehanično igro. Nasprotnik je bil dunajski športni klub. sicer dober, a proti Angležem ni bil nič. Dosegli so 4 proti 0. a to ie prišlo kar samoobsebi, kakor smo rekli, navidezno čisto mehanično; in vendar višek umetnosti.
Tekanje.
Nettelbeck je bil prvi v Vratisiavi pri tekanju čez nemško miljo (7-4 km). Dosegel je dobri čas 26 minut in 51 sekund.
Skok s palico.
Gonder, ki je dosedaj s palico dosegel najvišji skok, 374 m, je dobil tudi svojega premagalca; v Filadelfiji je skočil namreč neki dijak vseučilišča Yale 3-825 m visoko; tedaj skoro 4 metre!
Šah.
Pražan O. Duras je igral po odhodu z Dunaja v Brnu v češkem šahovskem klubu naenkrat 37 partij; 21 jih je dobil. 12 izgubil, 4 so bile remis.
Vidmar se udeleži, kakor smo že poročali. šahovskega turnirja v Pragi.
Plavanje.
Kapitanu VVebbu, ki jc jedini do sedaj preplaval rokavski preliv med Francosko in Angleško, bodo postavili spomenik; utonil je leta 1885.. ko je hotel preplavati padec Niagara.
Hoja.
Originalna hoja se je vršila 3. maja pri Parizu. Petindvajset tekmecev je moralo prehoditi 37-125 km dolgo pot okoli Pariza na ta način, da so neprestano bob-nali. Po pet skupaj jih je odšlo, zadnja gruča ob 10 uri 30 min., med vsako je bilo presledka 10 minut. Ob 4. uri 15 min. sta prišla dva do cilja, prehodivši dolgo pot v () urah 10 min. Najhitreje jc pa prišel neki vojak Dubois, ki je pozneje odrinil nego prva dva; rabil je 0 ur 5 min.; v uri je prehodil 0-12 km.
AVSTRO-OGRSKA.
Cesar.
Cesar jc zaslišal včeraj Becka v enotirni posebni avdijenci. Med poslanci se govori, da je odpotoval v Berolin k cesarju Viljemu kurir našega vladarja z ozirom na Weiskirclmerjev odklonjen red. K velikim vojaškim vajam na Ogrskem odpotuje cesar dne 15. septembra. Stanoval bo na gradu škofa Horniga v Vcszprinu. Končne vaje se vrše 10. in 17. septembra, cesar se povrne na Dunaj 18. septembra. Od srede junija do 2. septembra bo bival cesar v Išlu.
Dijaštvo iu VValirmund.
Nemško svobodomiselno dijaštvo ic predložilo rektorju resolucijo, v kateri se
zavzema za Wahrmunda in se strinja z nastopom inomoškega svobodomiselnega dijaštva. obenem pa izjavlja, da obsoja visokošolski odbor radikalcev, ki so izjavili, da Ic oni sami zastopajo svobodomiselno dijaštvo. Dunajsko slovansko dijaštvo je sprejelo resolucijo, ki naglaša, da v sisti-lanju Wahrmundovih predavanj ni dovolj vzroka za obsežne akcije. Nastopiti hočejo odločno za obrambo vede, če se res krši svoboda pouka. Nadalje se pa tudi niso udeležili manifestaciji Nemcev, ker nemško dijaštvo ni dalo nikake izjave z ozirom na kršenje akademiške svobode na zagrebškem vseučilišču. Inomoški rektor Scala je došel na Dunaj in konferiral z dunajskim rektorjem o nadaljnem stališču vseučilišč. Scala je nato poročal Marchetu o kompromisu. Naučili minister je odobril kompromis, po katerem se povabi Wahr-munda po svojem povratku na predavanje o cerkvenem pravu in obdrži tudi svoj sedanji seminar. Seveda profesorji in svobodomiselni študenti lahko ropotajo, ko jih indirektno na to navaja naučili minister dr. Marchet. Krščanski socialci so zelo vznevoljeni na Marcheta in tirolski kršč. soc. poslanci izjavljajo, da bodo izvajali posledice. V Črnovicah je podal rektor izjavo. ki je zadovoljila svobodomiselnega študenta.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
je razpravljal v svoji seji 15 .t. m. o proračunu notranjega ministrstva. Govorili so Seuvessi, Lukacin, Gaal, Mezofi, Kmety in Zanclla, ki pravi,»la v Reki protežirajo hrvaški živelj in da je Reka za mažarsko javnost terra inkognita.
Ogrski ministrski svet.
se je pečal z zadevo iz Reke izgnanih časnikarjev Podorja in Muraija. Poročal je reški guverner Nako. Grof Andrassy je izjavil, da odbije ugovor izgnanih časni-karjev.
HRVAŠKA.
Tehtoviti sklepi.
Pester Lloyd« piše: Ban pride v desetih do dvanajstih dneh, ko se bo ministrski predsednik po skupnih ministrskih konferencah vrnil z Dunaja, zopet v Budimpešto. Takrat je pričakovati važnih, tehtovitih odločb v hrvaških zadevah.
Pravda p<*oti Srbom zaradi veieizdaje.
»Srbobran« poroča, da namerava ban Rauch v kratkem proti odličnim srbskim politikom, ki so članovi koalicije, naperiti pravdo zaradi veieizdaje. Te dni sta bila v to svrho dva uradnika v Sirmiji in Novem Sadu, da bi nabrala gradiva in najela .obteževalnih prič. Beležimo s potrebno rezervo!
Srbski patriarh.
Edini kandidat za mesto patriarha srbske pravoslavne cerkve je sedanji upravitelj, škof Lukijan Bogdanovič, nečak prejšnjega patriarha Jurja Brankovi-ča. Bogdanoviču je zagotovljena potrditev vladarjeva.
OBČNI ZBOR DALMATINSKIH PRA-VAŠEV.
Dne M. t. m. je zborovala v Splitu dalmatinska stranka prava. Izvoljeni so bili za predsednika don Ivo Prodan; za podpredsednika dr. Mate Drinkovič, za blagajnika Škorca, za tajnika Kulič. Stran-čin program, ki ga je predložil odbor, je soglasno sprejet. O razmerju do Srbov se ni govorilo, da bi ne prišlo do prepira med posameznimi frakcijami, istotako se ni razpravljalo o razcepu v čisti Starčevi-čevi stranki. Zvečer je bilo na ulicah nekoliko rabuke med Hrvati in Italijani. Neki Vučkovič je streljal na Hrvate iz revolverja. Hrvati so vsled tega silno razburjeni. Orožništvo je naredilo red.
MAROKO.
Muley Hafidove poslance ni hotel sprejeti minister Pichon. Francoski vojaki so 14. t. m. napadli Budeiul. Imeli so 13 mrtvih, med njim tri častnike in 65 ranjencev .
NEMIRI V HANKAVU.
V Hankavu, Kitajsko, se je uprlo 5000 kulijev, ki so oplenili trgovine. Došli so iz Vrliana vojaki in kitajski topničarski čoln. Miru še niso napravili. Pripravljene imajo tudi vojne ladje.
CerKuenl letopis.
c Lurški jubilej je praznovala mirn-ska župnija to nedeljo, dne 10. t. m., na prav slovesen način. V prenovljeno kapelico na Selu, eno uro od Mirne, so nesle Marijine dekleta lepo, 110 cm visoko novo podobo lurške M. B. v slovesni procesiji. Najbolj so se dopadli vsakemu šolski otroci. ki so v procesiji nosili na obeljenih palicah papirnate trakove v slovenskih barvali. Na Selu se je procesiji pridružila svetokrižka Marijina družba z zastavo. Vse sc je vršilo v najlepšem vremenu. Udeležba je bila nepričakovano mnogo-
številna. Hvala lepa vsem, ki so pripomogli kaj k slovesnosti.
Iz Krapinskih toplic se nam poroča: Vse nameravane prenaredbe in prenov-Ijenja za prešnje leto so dogotovljena. Vsi kopalni bazeni in banje so nanovo pre-narejene. Pri vsem tem se je zlasti oziralo na to, da se zamorejo zdraviliščni gostje posluževati vedno sveže pitne vode. Iz kopelji in sudarijev vodi vzpenjača v vsa nadstropje. Na gosta napravi že pri prihodu krasna in nepretirana dekoracija vestibula in koridorov privabljiv vtis.. Skoro vse sobe so prenovljene in moderno opremljene; ravnotako so povečani in prenovljeni restavracijski prostori, zdraviliščni salon, jedilna, igralna dvorana in čitalnica. Od kopališkega poslopja je krasen razgled na senčnat drevored in na dva novo zidana mostova. Zlasti napravi drevored velik vtis na gosta zvečer, ko je ves razsvetljen z obločnicami. Na razpolago so tudi elegantni vozovi in kočije ter hlevi za konje. Kopališču i gostje se zamorejo na željo posluževati tudi avtomobilov. Avto-mobilisti lahko shranijo avtomobile v posebni šupi in je za vse potrebščine in popravila preskrbljeno. Kljub vsem tem modernim in dragim napravam je življenje v Krapinskih toplicah ravno tako ceno kakor preje, ker je splošna želja, da se za-inore vsakdo poslužiti zdravilne moči vrelca, iu to po vsej pravici. 1210 (1—1)
Ferrornanganin. Ze leta je priljubljen »Ferrornanganin« pri m a 1 o k r v n i h , b 1 e d i č n i h in oslabelih ljudeh. Tega sredstva ne bi smela pogrešati nobena družina, ker je najboljše kri redilno in telo krepilno sredstvo, od tisočih priznano. — »Ferrornanganin« je edina posrečena sestavina, ki vsebuje vse krvi neobhodno potrebne elemente. Razun tega pospešuje tek in prebavo ter odstranjuje črevesne bolezni. Malokrvnost in bledica se razodevata na bledem obličju, črnih progah krog oči, nerednem srčnem bitju, bolečinah v hrbtenici, utrujenosti, glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju teka, zaprtju in nerednem odvajanju. Pri uporabljanju »Ferrotnanganina« se pokaže v kratkem izboren uspeh. To sredstvo radi vživajo mladi in stari, ker je prijetnega okusa. Pri nakupu naj se pazi na pristnost, ki se spozna po varstveni znamki, »dekličini glavi«, ter po ovitku. — Cena steklenici »Ferromanganina« je 3 K 50 h. Dobi se v sledečih ljubljanskih lekarnah: Pri »Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta, »Pri angelju«. Dunajska cesta, in »Pri zlatem jelenu«, Marijin trg. Večje množine se naročajo:
»Schvvanenapotheke«, Dunaj I., Schotten-ring 14.
Izborne cevke za pipe so »Eterna-cevke«, katerih je bilo razpečanih v Avstriji v enem letu čez 11 milijonov komadov. Več v oglasu.
Malo stanovanjev mestu
z dvema sobama in pritiklinami v novi hiši z vodovodom se odda s I. junijem eventnelno pozneje. Vprašati v Ilirskih ulicah št. 22, prvo nadstropje, stanovanje štev. 7.	1219 3—1
Gospodifina želi vstopiti kot 1220 2—1
prodajalka
v trgovino, oziroma sprejme tudi prodajalno v najem na deželi. Naslov pove uprava .Slovenca".
Najboljša krma za pse je in ostane
Fatilngerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najbnljSe sestavljen in najbolj rediien. 50 Kg K 23. .5 kg poštn. prosto K 3-20.
Fattincjerje« Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26. — , 5 kg poštn. proste K3'50 Prospekte pošilja zastonj tovarn3 za pat. kolače za pse in krmo za perutnino V/ioner-ftsustadt. Nad 250 prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—7
RAZPIS.
Za zgradbo :
1.	2 kapnic in napajališča v Bojancih, občina Adlešiči s pro-
računjenimi stroški.............K 16.000;
2.	kapnice na Kalu, občina Dol pri Litiji s proračunjenimi
stroški.................K 7120:
3.	reservarja v Osojniku. občina Semič s proračunjenimi stroški K 4000:
4.	reservarja v Dol. Zdihovem, občina Mozelj s proračunjenimi
stroški.................K 3300;
5.	poprave vodnjaka v Suhi vasi, občina Mozelj s prora-
čunjenimi stroški.....v.........K 1000.
6.	vodovoda v Orehovici, občina Št. Vid pri Vipavi s pro-
računjenimi stroški.............K 1600:
7.	vodovoda za Vrh, občina Stari trg pri Ložu s proraču-
njenimi stroški ..............K 16.000;
8.	kapnice v Zgornjem Zdihovem, občina Mozelj s prora-
čunjenimi stroški..............K 5300;
9.	kapnice v Čeljah, okraj Postojna s proračunjenimi stroški K 3100 potrebna dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, za vsako »osamtizno vodno preskrbo posebne ponudbe, morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbe popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna predložiti
do 5. junija t. I. ob 12-ih popoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zaDečatene z nadpisom:	1
Ponudba za prevzetje gradbe
1.	2 kapnic in napajališča v Bojancih, občina Adlešiči, oziroma
2.	kapnice na Kalu, občina Dol pri Litiji;
3.	reservarja v Osojniku, občina Semič;
4.	reservarja v Dol. Zdihovem, občina Mozelj;
5.	poprave vodnjaka v Suhi vasi, občina Mozelj:
6.	vodovoda v Orehovici, občina Št. Vid pri Vipavi;
7.	vodovoda za Vrh, občina Stari trg pri Ložu;
8.	kapnice v Zgornjem Zdihovem, občina Mozelj;
9.	kapnice v Čeljah, okraj Postojna.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnivarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, ter izvršitev posameznih vodo preskrbujočih naprav oddati skupno jednemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
V L j u.b I j a n i, 10. maja_1908.
1184 3—3	Deželni odbor kranjski.
|nni!mra|
Cene brez konkurence!
A. Lukič
Ljubljana, Pred Škofijo 19
674 priporoča svojo	*
= veliko zalogo =
izsotovljeniti oblek
za dame, gospode, : dečke in deklice. :
- Solidna postrežba! -
l
cLSSJBBEaESSS.Sl
[U
2enitna ponudba.
Jrfladenič, star 35 let, trgovski pomočnik, lenega vedenja, priden in varčen, želi v sv ho samostojnosti seznaniti se s pridno in pošteno gospodično (ali vdovo orej otrok), katera bi imela veselje do trgovine in gostilne — V slučaju zahteve bi bil tudi j zadovoljen priženiti s? h kakšni pošteni in spoštovani hiši, ako bi na primernem kr°ju bila, da bi lahko imenovano obrt vodil. — Le resne ponudbe, ako je mogoče s fotografijo, postati jc pod: ,,prečna bodočnost" na upravništvo „^lovenca". Tajnost Zajamčena.	1179 2—2

1 Sms Sat
TJ
m
■LCSS—^EI^SII
Proda se pred tremi leti novozidana
8
20 minut od sredine mesta Ljubljane, obstoječa iz 4 sob, 3 kuhinj. 3 shramb i kleti in pralnice. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom in zraven nekoliko vrta. — Pojasnila daje lnan Woi,«5ln k, Rožna dni na 170, Vič. 1186 3-2
Učenec
za sedlarsko obrt, krepak, poštenih staršev, se takoj spr*j« m® pri Franc Per-
šinu, sedlarskem mojstru v Št Vidu št. G8 1204	pri Ljubljani.	3-1
Stanovanje
na Zsbjekll Št. 5 V I nadstropju s tremi sobami, kuhinjo in drugimi pritiklinami, se 1194	odda s 1. avgustom.	i—i
OT 1—illil'l II llUJJUUUMjBHBBlSCg^
HIŠ A I
8 o
8
je na prodaj v DravMj&h Št. 50
pri Ljubljani zraven cerkve, pripravna za kakega vpokojenega duhovnika in za kakega obrtnika. Cena nizka. Poizve se pri lastniku p. 1206	ravnotam.	i-i ^

KrojDžKe pomočnike
n sprejme takoj A. PRETNAR,
Ca)
i- MmolsUesenice-FužiiieGorenjsko.
Ob priliki cesarjevega jubileja in slavnostnega spre-1218 1—1 voda na Dunaju se odda
lepa soba =
v slovenski družini na Dunaju v sredini mesta. Pojasnila daje Fran Majcen Dunaj IV/I. Schliisselgasse 2.
Proda ali v najem se da
1008 3-3
hiša z vrtom
v Dravijah it. 64 pri Ljubljani. Zraven je tudi gospodarsko poslopje. Hiša je pripravna za kakega vpokojenca ali letovičarja, ker je moderno prenovljena. Pri hiši so 3 njive, del gozda z velikim drevjem Poizve se v Ljubljani, Lingarjeve ulice it. I (pritliCje) do 11. ure dopoldne.
KATOLIŠKI TEHNIKI NA DUNAJU BREZPRAVNI.
Članovi katol. dijaškega društva »Ru-doifina« so prišli včeraj s čepicami in tra-i kovi na teimiko. Svobodomiselni »komilii toni« so to smatrali za izzivanje ter jih sprejeli s klici »Abzug!« in podobno. Ru-dolfinci so se pritožili pri rektorju ter po tem mirno zapustili tehniko. Svobodomi-selci so jih spremljali pevaje sramotilne pesmi. Pred postajo električnega tramvaja je ^prišlo do pretepa. Redarji na konjih in pes so napravili red. Svobodomiselci so sklenili, da prirede danes »bumel« na univerzi in preprečijo, da bi prišli tjekaj katoliški dijaki v barvali. Lepa svobodomiselnost! Lepa akademična »svoboda«!
KOMISARIJAT NA HRVATSKEM.
Pod tem naslovom piše graška »Ta-gespost«, da je zvezda bana Raucha otem-nela. To sklepa iz okolnosti, da je vseuči-liški profesor Kmety obsodil preganjanju hrvaških vseučiliških profesorjev. »Pester Lloyd«, trobilo ministrskega predsednika dr. Wekerla, tudi tepe bana Raucha. Seveda pride uradni dementi, toda znano je< koliko velja uradno tajenje madžarske vlade. Pa tudi v skupnem državnem zboru je izjavil sam Wekerle, da imamo malokdaj upati, da bi nam bodočnost prinesla kaj boljšega. Ko je odstopil Rakodczay, je rekel, da on vodi politiko z rokavicami, za njim pa da pride tak, ki ne bo rabil rokavic. Besede dr Wekerla, da pride še kaj slabšega, pomenjajo za bana Raucha smrtno obsodbo. Ni sicer izključeno, da bi se zadnji hip še našel temelj za rešitev spora med ogrsko vlado in koalicijo, toda malo je upanja, da bi se to zgodilo. Pričakovati imamo torej le koniisarijat. Pa tudi odprti absolutizem težko zlomi narodno zavest Hrvatov. Kar se ni posrečilo Khuenu, se tudi njegovim naslednikom ne posreči.
NOVI JEZIKOVNI ZAKONSKI NAČRT ZA DALMACIJO.
Iz Zadra se poroča: Novi jezikovni zakonski načrt za Dalmacijo je narejen in ga je dalmatinsko namestništvo predložilo v potrdilo osrednji vladi. To je sicer samo formalnega značaja, ker je bil načrt izdelan v sporazumu z osrednjo vlado. Po novem zakonskem načrtu bo uradni jezik v vseli državnih uradih hrvaški.
CIVILNI ADLATUS ZA BOSNO ODSTOPI?
Iz Sarajeva poročajo »Agr. Tagbl.«, da je civilni adlatus za Bosno, baron Ben-ko, dne 10. t. m. nastopil dvainesečni dopust, s katerega se menda več ne povrne na svoje mesto. Nadomešča ga sekcijski načelnik Kosta Hofman.
»ČEDNOSTNI« KNEZ EULENBURG.
V Liebenbergu so preiskovali tudi stanovanja Eulenburgovih uslužbencev. Več pisem, ki so jih tam našli, so predložili knezu, liarden predlaga dve poli prič, med niimi tudi nekaj bivših vojakov-gardistov. Porotna obravnava bo torej velikanska. Med pričami se nahajata Hohenau in Ly-nar, o katerih razmerju z Eulenburgom bo se tudi razpravljalo. Vesti o bolezni Eulenburgovi niso resnične, liarden zagotavlja, da je dobil novega gradiva, ki obtežuje grofa Kuna Moltke.
Idrijske noulce.
i Brezplačna čitalniška dvorana. Nisem sicer pozvan na odgovor, vendar ne morem molčati na dopis v »Narodu« pred nekaj dnevi. Znani ali neznani dopisnik, saj to je vse eno, trdi, da podporno društvo realcev ni nikdar za dvorano nič plačalo. Počasi, prijatelj! Ko pride podoba Engclberta ( iangla, tačas učitelja na pripravnici in deželnega poslanca v Idriji, v tisto galerijo slik, ki jo ob odprtih grobovih učiteljev Oangl tolikrat napoveduje, napišejo lahko na platno zadaj tudi iz njegovega življenja zgodbo, ki se je zgodila 27. aprila 1907. Takrat je priredil Gregorčičev večer, ki je prinesel brutto 156 K 90 h. Večer je bil napravljen v prid podpornega društva za idrijske realce;, društvo je tudi res dobilo 69 K 42 h — nač malo v primeri z zgoraj navedenim zneskom; toda Oangl jc nedolžen pri tem, ker je moral samo za dvorano plačati 25 K. Izvršil pa se je Gregorčičev večer v čitalničnih prostorih- mestno poslopje hišna št. 509, takrat, ko so imeli pri čitalnici prvo besedo najpožrtvovalnejši prijatelji ubogih dijakov na mestni realki.
i Mili bratje! (Pismo poslanca E. G. sotrpinom.) Žalostne čase nam vsiljuje neizprosna usoda! Črni klerikalni zmaj, ki je mnogo let ležal skrit v svojem srednjeveškem brlogu, zastražen od krepkih bo-rilcev prosvitljenega liberalizma in detno-kratizma, je stegnil svoje kremplje po lepi slovenski domovini, pogazil svoje čuvaje in zarjovel, liki ranjeni lev, da sc je stre-
sla Slovenija in se zamajali stebri naše prosvitljene dobe. In kakor vedno, mili bratje, tako se je zgodilo tudi sedaj! Hitro ko se je oprostil črni zmaj svojih tlačite-ljev, zagnal se je pred vsem med naše vrste, ki so bile vedno na prvem mestu v boju za svobodo in napredek. Njegov su-ličasti jezik je najpreje osmodil Ljubljano, ki je dobila može, črne in mračne, da gledalcu pogled potemni in se lice zvije v obupno potezo, opazovaje dela, ki jih je pričela izvrševati črna četa pod zaščito črnega zmaja. Ta četa se je zagnala na lepe Jesenice, ki so dosedaj prosto dihale svobodo in srečno uživale sadove liberalnih, prosvitljenih naukov, katere so jim dajali naši stanovski sotrpini. A temu še ni bilo dovolj! V svojih črnih listih so ob-rekovali dan na dan naše plodonosno, svobodomiselno delo tako dolgo, da sedaj že tudi stariši, oj, zapeljani stariši, premišljujejo, ali bi še pošiljali v prihodnje svojo deco v šolo k nam. Glejte, sotrpini, kako je svet zaslepljen in kako malo sadov rodi naše trudapolno, dolgoletno delovanje. Toda, pogum! Če bi tudi obupala četa, ne bode obupal pastir! Trdno stoječ na braniku za svobodo in napredek, se bom boril za vas, sotrpine, če mi tudi telo izkrvavi, samo da imam zavest, da vi vztrajate. Ne obupajte, bratje! Zrtvovaje se za vas, bom zapustil nehvaležno Idrijo, ki ne zasluži, da bi me imela še dalje v svoji sredi, otresel črni prah s črevljev in stopil med vas kot mučenik in zastopnik svobodne ideje, da junaško pretrpim udarce, ki mi jih bo zadala šiba, klerikalna šiba, v zavesti, si, da delam za vas, bratje, da trpim za vas, bratje, in če tudi žrtvujem vse, rad položim za vas svoje telo na žrtvenik, samo da vidim, kako bo z mojim niuče-ništvom zasijala vam, mili bratje, svobodna in prosvitljena prihodnjost. Vse za vas in vedno z vami!
Izpred sodišča.
Oproščeni knežaški kaplan Koželj.
Ljubeznjivi knežaški liberalci so ovadili g. kaplana Koželja v Knežaku prestopka postave o volivni svobodi. Obtožencu se očita, da je izpolnil brez dovoljenja in v odsotnosti 19. februarja t. I. 64-lctnemu Matiji Zadu glasovnico za deželnozborske volitve. Obtoženec izpove, da je res popisal glasovnico v Zaduvovi nenavzočnosti. a to zato. ker je bil Zadu vedno pristaš S. L. S. in sta mu to povedala Zaduvova sinova, ki jima je tudi popisal glasovnici. Priča Matija Zadu, 64 let star. izpove, da je bil zadovoljen, kakor so popisali gospod. Njegova sinova Anton in Matija sta, kakor on, tudi volivca S. L. S. Sin Frančišek Zadu, 24 let star, jc bil doma, ko je popisal obtoženec glasovnico. Priča izpove, da ic obtoženec rekel: »Če nc bodo oče zadovoljni, kakor sem popisal glasovnico, lahko prepišete volivni listek«. — Zastopnik državnega pravdništva, dr. Kremžar, predlaga, naj se g. Koželj obsodi, ker jc s popisanjem glasovnice otežkočil Zaduvu volitev. Obtoženec naglaša, da volitve ni nameraval otežkočiti. Izkazal je Zaduvu uslugo. Lahko bi dal prepisati glasovnico, čc bi mu ne bila všeč kandidata S. L. S. Senatov predsednik, g. Pajk, razglasi razsodbo, po kateri se gosp. Koželj oprosti v smislu § 259. obtožbe. Sodišče se namreč ui prepričalo, da je imel g. Koželj namen vplivati na Zaduva. Po priči Frančišku Zaduvu je dokazano, da je celo opozoril, da čc oče ni zadovoljen z napisanima kandidatoma S. I.. S., ju lahko da prepisati.
Jezikovni Škandali se nndaUulelo.
»Mir« poroča: Nesrečna formula o neodvisnosti sodnikov glede vprašanja o razpravnem jeziku je našemu deželnemu sodišču popolnoma glavo zmešala. Zadnjič .smo poročali o slučaju, ko je to sodišče slovensko vlogo zavrnilo radi tega, ker to-žoncc med Nemci živi in bi o tej tožbi moral razpravljati takozvani nemški senat.
Vedeli smo, da deželno sodišče samo svojih razlogov ne jemlje zares, da bivališče strank za razpravni jezik ni merodaj-no, in da jc deželno sodišče zgoraj omenjeno slovensko vlogo samo radi tega odbilo, ker hoče, da se stranke po sodnikih ravnajo in nc narobe. Ta dokaz je sedaj doprineslo isto deželno sodišče samo. Dne 14. t. in. se je namreč odvetniku dr. Brejcu od deželnega kot trgovskega sodišča v Celovcu vrnila slovenska tožba, ki jo je imenom slovenskega trgovca vložil zoper laškega, v Beljaku stanujočega lesnega trgovca. No. Beljak spada v jezikovno mešan sodni okraj, česar tudi Nemci ne taje; vkijub temu jc bila tožba zavrnjena, češ. »da je uvedba ustne sporne razprave o tej vlogi neumestna (untunlich), ker od imenovanih strokovnjaških sodnikov - lajikov
ni nobeden slovenskega jezika zmožen.« Sedaj je torej jasno: merodajna je edino le jezikovna zmožnost sodnikova, ne drž. temeljni zakon, ne jezikovne naredbe, ne zdrava pamet. Podpisan je na tem famoz-nem sklepu nadsvetnik Sclnventner. Seveda, Slovenec mora vedno na čelu markirati — proti Slovencem-bratom! To je že stari slovenski greh. Proti sklepu se vlože vse mogoče in dopustne pritožbe. Če postave in naredbe niso zgolj »hum-bug«, slepilo za lahkoverne Slovane, tedaj je gotovo, da nadsodišče te Schwent-» nerjeve najnovejše iznajdbe ne bo patentiralo.
Dnevne novice.
+ Pogumni junaki. § 2 »akademična svoboda.« Predvčerajšnjim smo poročali, da so jugoslovanski napredni akademiki v Gradcu v mednarodnem svojem prepričanju pozabili na vse batine, katere so redno vsako leto parkrat prejeli od graškega nemškonacionalnega dijaštva ter da so pričeli plesati glede VVahrmundove afere po tisti pestni, katero godejo nemški naci-onalci. Veliko sovraštvo d|) katoličanstva odvaga tu narodnost in zamaže nemške batine. Tudi shod so priredili graški napredni jugoslovanski akademiki ter metali za Nemci svojo solidarnost in občudovanje do prepisateija protikatoliških psovk Wahrmunda. Dunajski jugoslovanski dijaki so bili v tem oziru pametnejši, ter so se postavili na stališče, da jih ultranemški VVahrmund prav nič ne briga, ker predobro poznajo nemško akademično »svobodo« v praksi. Značilno je, da so jugoslovanski napredni akademiki v Gradcu priredili svoj shod po — § 2. Koga so se bali, da so se šli skrivat celo v trenotku, ko nemškim nacionalcem ponujajo svojo solidarnost? Pogumni junaki so se skrili v zakotni shodič po § 2, ker so se bali, da jim Nemci celo to solidarnost poplačajo z — batinami. Res čedna »solidarnost«, katero Nemci vsak trenotek oklofutajo in žalostni junaki, ki pri tem šc hvaležne obraze kažejo nemškim nacionalcem. Slava akademični svobodi jugoslovanskega naprednega dijaštva v Gradcu, »svobodi«, ki ponižno cvete v — S 2!
+ Deputacija idrijskih naprednjakov je, kakor čujemo, hodila danes okoli deželnega dvorca. Prej bi se bili brigali za dobrohotne odloke deželnega odbora, pa ne bi bili tako daleč zabredli!
! Ljubljanski župan Hribar, ki se je prvi vnel na Slovenskem za jubilejski sprevod na Dunaju, a je to vnemo ravno tako hitro izgubil, se je odpeljal za teden dni v Peterburg prirejat vseslovanski kongres. Vrnil sc bo še pravočasno, da slovesno odkrije v Ljubljani spomenik cesarju
+ Naš cesar. Cesar je včeraj. 15. t. m. zopet pričel s svojimi jahalnimi vajami, ki jih ima vsako leto spomladi. Cesar jc sedel pokonci in neprisiljeno na konju kot v prejšnjih letih in je z grofom Kinskyjem ob strani jezdil najprej v šenbrunski jezdni šoli, potem pa v senčnatem parkovem drevoredu. Ces'ar se je ves ta čas živahno pogovarjal s svojim spremljevalcem.
+ Višek dostojnosti. Zadnji čas se zopet mnogo govori o časnikarski dostojnosti. List, ki tega trdovratno noče razumeti, je »Slovenski Narod«. Ni stvari, katere bi na najnedostojnejši način ne opso-val. Posebno romanja mu leže globoko v želodcu, dasi se na takih lepo urejenih romanjih, kakršno je n. pr. romanje v Lurd, za izobrazbo več stori, kot pa na raznih sokolskih izletih. »Narod« hoče biti napreden, pa mu niti to ne ugaja, da naši ljudje radi polete daleč v svet in da poleg romanja si tudi dobro ogledajo svetovne znamenitosti. Ko se »Narod« nad temi priredbami peni, mu ploskajo tudi Ljuhljan-čanje, katerim je svet preko Rožnika, Šmarne gore in Sv. Jošta tuj in katerih obzorje sega od Seidlove restavracije do »Narodovega« uredništva. Tudi nad romanjem Slovencev in Slovenk v Lurd jo »Narod« raztresel svojo dostojnost. O slovenskih romarjih in romaricali pišu »da so sc odpeljali v Lurd gledat največji švindcl. kar jih je bilo vprizor-jenih tekom zadnjih sto let« Tako piše »Narod«, celo mnogi brezverski znanstveniki, ki so imeli priliko ogledati dogodke v Lurdu, pa z občudovanjem stoje pred njimi iu jim plitve psovke, kakršnih se poslužuje glasilo slovenske inteligence, niti na um ne pridejo. »Narodove« grozne psovke ne bo pozabil nihče, kateremu je še kaj sveto in ki tudi na dostojnost kaj drži!
+ Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v torek, dne 19. maja 1908., ob polu 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: Volitev podpredsednika. Volitev namest-
nika v pridobninski deželni komisiji za Kranjsko. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Radečah. Poročilo o dopisu deželnega odi bora v zadevi trgovske šole v Ljubljani. Samostalni predlogi zbor. svet. g. Ivana Hribarja. Prošnja pripravljavnega odbora za ustanovitev »gostilničarske iu natakar-ske šole v Ljubljani« za podporo tej šoli. Prošnja krajevnega odbora za pletarstvo iu vrborejo v Dolskem in Dolu za podporo in prenos ustanov, namenjenih pletar-skim učencem na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, na učence te< čajev v Dolskem in Dolu. Prošnja za podporo v pokritje stroškov krojaškega strokovnega tečaja v Škofji Loki. Poročilo glede vršitve pomočniških preizkušenj. Tajna seja: ustanove in razne prošnje.
+ Železniki. Preteklo nedeljo se je tu vršil ustanovni občni zbor katoliškega izobraževalnega in podpornega društva, ki je nepričakovano dobro uspel. Lep in času primeren govor je imel zastopnik S. K. S. Z. gospod dr. A. Ušeničnik o potrebi izobrazbe na krščanskem temelju. Prav iskrena hvala! Pristopilo je nato častno število mož in mladeničev. Sklenili so neustrašeno hoditi svojo pot. nc meneč so za zbadanja nasprotnikov, ki s tem menda kažejo svojo izobrazbo! Društvo je pristopilo h »Krščansko - socialni zvezi« v Ljubljani!
+ Za spisovatelje slovenskih učnih knjig. Deželni odbor kranjski je v svoji seji dne 13. aprila sklenil, da se spisovate-ljem slovenskih učnih knjig nagrade od deželnega odbora nc bodo nakazovale več po sedanjem načinu. Spisovatelj kake slovenske učne knjige ima temveč v bodoče, ako reflektujc na kako podporo, aprobi-rani tekst, predno ga da v privatno založbo, poslati deželnemu odboru, ki bo potrebno ukrenil ter se prizadel za to, da dobi spisovatelj primerno nagrado. To v vednost vsem, ki se bavijo s spisovanjem kake slovenske učne knjige. — Deželni odbor kranjski.
Zanimiva razsodba. Ravnateljstvo gledališča v Osjeku je bilo svoj čas igralko Zdenko Teršovo odpustilo, ker ni hotela priti k skušnji na veliki petek, češ, da to nasprotuje njenemu katoliškemu prepričanju. Teršova jc zavoljo odpusta tožila ravnateljstvo pri okrajnem sodišču v Osjeku. in sodišče je po zaslišanju umetnice odpust kot neutemeljen razveljavilo.
Graščino v Loki sta kupila gg. Der-melj iz Boštanja in tovarnar Hauptman iz Ljubljane.
Mednarodna razstava psov bo 19. in 20. junija in 27. iu 28. junija na Dunaju.
—	Strela. Iz Rovt sc nam poroča: Ob zadnji nevihti' je treščilo v kozolec Ignacija Hladnik na Petkovcu. Ker je bilo gori še nekoliko sena in slanic, jc ccla stavba pogorela do tal. Škoda sc ccni na dva tisoč kron. Požarna bramba iz Rovt in Medvedjega brda je prihitela takoj na pomoč in zabranila večjo škodo. Bodi jej na tem mestu izrečena prisrčna zahvala.
Če so vsi »ano«. Neodvisni kmetje v Ilirski Bistrici se ponosno drže na to, da v občinskem odboru ni drugih strank in so samo »napredni«. Da so res napredni, to pričajo občinske doklade, ki vedno »napredujejo«, da ima Bistrica vkijub temu, da ima najboljši vir doklad, v tem okraju najvišje doklade. Kako se z občino, to je s premoženjem, ravna, pa naj te-lc vrstice nekoliko povedo. Letos je pretekla doba lovske najemnine, toda županstvo je za borih 30 kron podaljšalo najemninsko do-i bo, dasi je lov vreden najmanj dvakrat toliko. Drugače je pa postopala »klerikalna« občina v Trnovem, ko ni hotela več podaljšati lova za 100 K na leto, ampak ga odda na dražbi. — Kdaj bodo neki Bistri-čani spoznali, da s samim liberalizmom ne pridejo nikamor. »Gospodarski« »Notra-njec«, zakaj o tem nič ne veš? »Lepi« Polde, kje si!
—	Imenovan je inšpektor begunjske kaznilnice gospod Viljem Franke za kontrolorja kaznilnice v Gradiški. — Za pro-vizorično učiteljico v Poljanah je imenovana gdčna. Marija Pogačnik.
—	Utopljenca, Žagarja Antona Luz-nar, ki jc pred štirinajstimi dnevi padel pri žagi v Dolenji vasi na Selškem v naraslo Soro, so potegnili nad Krevsovim jezom iz vode. Obtičal je med dvema skalama iu je bil ves obtolčcn po glavi. Pokopan je na mestnem pokopališču. Zapušča vdovo iu tri nepreskrbljene otroke. Star je bil šele 33 let.
—	Srebrno poroko je praznoval včeraj deželnosodni svetnik gosp. Nosan v Vipavi.
—	Veliki lov na anarhiste med postajama Logatec in Planino. Dne 6. inaja, pred prihodom vlaka nemškega cesarja, zasede progo orožništvo. Popoldne ob šestih vidi prožni mojster dva čuvajska fanta, stara po 13 let. ko gresta od dela do-
rnov ter stopita na progo. Ko zagledata mojstra na progi, se mu umakneta v gozd, da bi ga ne srečala. Mojster jo hitro ugane, češ, eden ima belo kapico; to sta pa že anarhista! ter gre hitro in naznani orožnikom. Ti iščejo celo uro, da bi ju dobili v pest. Nazadnje jim nek otrok svetuje, da jili najlažje dobe doma pri materah, kar sc je tudi zgodilo.
—	Dob pri Ljubljani. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo iu mlade-niška Marijina družba priredi v nedeljo, 17. t. m., v proslavo Brezmadežne lurške Device jubilejno veselico. Spored je jako lep. Krasne so v srce segajoče deklama-*cije. Lepe Marijine pesmi, katere bode pel društveni moški zbor. Za tem igra »Pri grajski kapeli«, katero je zložil neki mladenič iz moravške župnije. Snov je vzeta iz zgodovine nekega gradu pri Moravčah. Prostor pri g .A. Detela pa je tako pripraven in prostoren, da vkljub največji udeležbi se ni bati ne gnječe, ne vročine. Vas pa. draga bratska društva in cenjene Marijine družbe, najuljudneje vabimo ter sploh vse, katere veseli kaj lepega videti. Pridite!
—	Požar na Črnučah. Zupanov lbletni sin se ni ponesrečil pri gašenju, kakor smo včeraj poročali, marveč je hotel iz gorečega nI lijaka rešiti čebele. Vsled ognja razjarjene čebele so ga tako opikale po glavi, da je nezavesten obležal ter prejel sv. poslednje olje. Rešil je samo tri nanie.
—	V Logatcu se prodajajo vžigalice v korist »Obmejnim Slovencem« pri tvrdki E. M. Svetličič.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne predava gospod konzulent Legvart na Rovtih o umni živinoreji.
—	Ubil se je v sredo 13. t. m. pri gradbi nove železnice Trebnje—Št. Janž pri 3. km v globoki zaseki pri Zvijavnici oženjeni delavec Leopold Pust, doma iz Mirne peči. Zemlja, na kateri je stal, se mu je naenkrat utrgala pod nogama in padci je poldrugi meter globoko tako nesrečno na ostri rob vagončka, da mu jc ta odsekal pol glave tako, da je od desnega ušesa ostala polovica pri trunlu, druga polovica pa pri odbitem delu glave. Bil je na mestu mrtev. Delal je pri železnici le poltretji dan.
—	Firma Polz in Knoch, ki gradi novo železnico Trebnje—Št. Janž, se je baje razbila, ker je menda "g. Polz moral likvidirati vsled insolvence. Odslej bo firma obstala še do končane gradbe le pod imenom Knoch. V četrtek, 14. t. m. so dobili vsi njeni uradniki odpoved službe. Pri novi železnici se kaže, kakor se govori, precejšen deficit, okoli 600.000 K. Baje dobi firma Knoch od šentjanške koksne premogovne družbe ravnotoiiko doplačila z ozirom na neznane tehnične ovire pri globoki zarezi v »Zvijavnici«. — Na vsak način hočejo nekateri prepoditi iz Mirne g. geometra Rodlbacha, ker bi seveda ta marsikateremu kmetu pomagal do pravice pri obračunu z železniškim podjetjem. To se hoče doseči s tožbami, ki so pa ena kot druga ničeve.
G. Okiča, znanega Kneipovega naslednika, so prepeljali iz Doline v bolnico v Trst.
—	Volitve v mestni zastop kostanje-viški. Preteklo nedeljo, to je 10. maja 1908 so sc vršile v Kostanjevici volitve v mestni zastop. Ker dosedanji mestni zastop in posebno dosedanji mestni načelnik, obče ugledni g. Otmar Sever ni hotel več kandidirati, so sklenili pristaši S. L. S. se zaenkrat popolnoma vzdržati teh volitev. In bili so izvoljeni desetglasno (10) samo pristaši liberalcev, namreč Anton Bizjak, ki se pa odpoveduje časti biti v mestnem zastopu mesta, v katerem ie župan mesar Bučarjev Polde, Jernej Škrianc in Ivan Gliha. Bučarjev Polde, adjunkt Vrančič in Ivan Gliha torej sedaj igrajo glavno vlogo v Kostanjevici.
Blagoslovljenje nove opekarne v Gameljnih. V nedeljo, 10. t. m., ob 4. uri popoldne, se je vršilo v Srednjih Gameljnih blagoslovljenje nove opekarne z električnim obratom; s tem činom se je to novo pod etje slovesno otvorilo. Obred blagoslovljcnja je izvršil preč. g. Lesar, župnik v Šmartnem. — Nova opekarna stoji skoraj ob cesti koncem Srednjih Ga-meljnov v takoimenovanih »Bregovcih« na vznožju Rašice. Opekarna je (vsaj na Gorenjskem) kot prva z električnim obratom opremljena. Električna sila jc proiz-vajana od ob Gameljšci stoječega valjiči nega mlina g. Fr. Juvana, ki je solastnik in takorekoč ustanovnik opekarne. Mislil jc namreč prvotno sam zgraditi priprosto opekarno. Ker pa se je kmalu spoznalo, da je izbornega materijala čezinčez dovolj tudi za večje podjetje, prišlo jc konečno do združenja z gg. Jeras (priznana gostilna »pri Šra;u«) iz Dol. Gameljnov in Fr. Mally, občinski svetnik v Ljubljani. — Velika okrožna peč proizvaja lahko tri mi-
lijone kosov na leto; stroj za materijal pa 7—11.000 na dan.
—	Detomor. Helena Bratkovič, posestnika hči iz Aplenika pri Kostanjevici je dne 8. maja t. I. povila v gozdu. Dete je potem takoj po porodu najbrže ubila in sicer s tem, da ga je tolkla s kamenjem po glavi. V ponedeljek, dne 11. maja t. I. pa jc to mrtvo dete lepo umito prinesla na, sodišče v Kostanjevico ter sebe ovadila detomora.
—	Mrzla kopelj. Jernej Ribnikar. kaj-žarja sin v Zgor. Beli, je bil zaradi tepeža že večkrat kaznovan. Ribnikarju je soseda Neža Janežič, ki jc zaradi njene jezičnosti znana in tudi obdolženca večkrat ozmerjala, zelo v želodcu tičala, zato je sklenil se nad njo maščevati. Dne 1. avgusta minulega leta jo jc pograbil ter jo vlekel v bližnji potok ter jo dvakrat potisnil v vodo. Štiri dni kasneje potem dogodku je pa Andreja Oreharja, kar sam priznava, z nožem v prsa sunil. Za pokoro se mu je naložilo osem mesecev težke ječe.
—	Na Vran'1 peči smo dobili novo podobo Srca Jezusovega za stranski oltar. Izvršil je gosp. Ivan Klemen, podobar v Kamniku. Delo je zelo lepo. Cena nizka.
—	Iz Novega Vodinata. Vedno novo živpenje poskuša liberalizem po okoHici občine Moste. Ni še dolgo tega, kar so ustanavljali neko liberalno in socialno-demokratično izobraževalno društvo za okraj Moste, katero pa nc more dobiti nikakega življenja za delavnost, ker nima moči. Našli so se pa nekateri kalini, kateri upajo s svojo lastno požrtvovalnostjo sebi v lastno korist reklamo delati za propadajoči liberalizem. Pri nas imamo po najnovejšem času mnogo novih gostiln in gostilničarjev, kateri rasejo v Vodmatu kakor gobe po dežju. V Vodmatu imamo izmed sto hišnih posestnikov deset gostilničarjev. Najbolj sc pa odlikuje z ogromno reklamo na novo otvorjena gostilna Franc Brinovca v Novem Vodmatu št. 83. Ta je otvoril gostilno dne 10. maja 1. z veselico v korist zidavi nove šole v Vodmatu ali v prid Ciril in Metodovi družbi, oziroma na novo ustanovljenemu liberalno izobraževalnemu društvo. Kaj nc, ogromna reklama z vstopnino 20 vinarjev. Liberalizem dviga peruti, da bi se dvignil na površje, a vse mu nc pomore do nekdanje moči. To jc pokazala tudi zadnja veselica pri Franc Brinovcu. Udeležba je bila tako slaba, da z obširno reklamo v korist zidavi nove šole v Vodmatu niti vinarja ostalo ne bode, kaj še Ciril in Metodovi družbi, oziroma izobraževalnemu društvu. No, veseli bodo hišni posestniki, če se bodo tako požrtvovalno skazali sedaj gostilničarji, da bodo začeli prirejati vcsclice v. korist za zidavo nove šole v Vodmatu. Vprašamo samo, kaj bo pa z ono šolo, ki so jo občani postavili, ali jo hočemo pre-narediti za kak kolera-špital ? No, liberalizem, tudi v Vodmatu se nikar ne šopiri, tudi tu nimaš tal za svoj obstanek.
—	V Lahovčah. Sv. Florijana dan pride iz župnije naše procesija na cerkljansko podružnico Lahovče vsako leto. V Lahovčah je patron podružne cerkve cekljan-ske sv. Florijan. Po svetem opravilu, katero jc opravil cerkljanski veleč. gosp. župnik, jc bila po njegovem trudu vprizor-jena igra »Sveta Elizabeta«, za kar so Lahovčani g. župniku jako hvaležni.
—	Iz Hotedršice. Naše izobraževalno društvo je priredilo dne 10. t. m. lep večer svojim udom in vsem faranom, ki hrepene po napredku. Igrali sta se dve šaljivi igri: »Kmet Herod« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Igralci so izvršili svoje vloge v popolno zadovoljnost poslušavcev. Tudi pevski zbor jc rešil nad vse častno svojo nalogo. Videli smo, da sc tudi na kmetih da veliko doseči, ako fce hočejo nadarjene moči potruditi. Nevstrašeno naprej p o jasno začrtani poti. Kdorkoli še pošteno misli, sc bo oklenil tega društva, katero že sedaj pri začetku šteje do 60 udov.
—	Zidarjev potrebujejo v Spljetu. Kmalu prično zidati več velikih stavb v Spljetu in Solinu ter tvornico cementa v Mravincih. Vsega skupaj se bode potrebovalo 2500 delavcev, v prvi vrsti zidarjev, ki imajo mezdo od 4—5 kron na dan.
—	Planinsko kočo na Krimu nameravajo zgraditi. Gostilničar na Jezeru gospod Suhadolnik je obljubil, da daruje za kočo primeren svet zastonj.
—	V pokoj gre nadoficijal in vodja zemljiške knjige g. Leopold Bavdek v Črnomlju.
—	Obesil se je v Mihlarjih 621etni A. Stare iz Št. Jerneja, ki jc skupljeval les.
—	Tritedenski zapor jc prisodilo deželno sodišče Bernardu Jerebu v Idriji, ker se je v pijanosti dne 9. marca upiral policijskemu stražniku Andreju Scjti.
—	»Austro - Amerikana« prevzame brazilsko pošto. Brazilska vlada je poverila potniškim parnikom »Austro-Ameri-kane« prevoz pošte iz Rio de Janeira in Santosa v Argcntinijo, za Kanarske otoke, v Cadix, Neapolj in Trst.
—	Žena mu je ušla z denarjem. Franu Fabjanu iz Alture pri Pulju je soproga Marija v njegovi odsotnosti pobrala denar (200 kron) ter izginila. Fabjan je dogodek naznanil redarstvu.
Z Bučke. Naše liberalce je zadela strela z jasnega. Ze naprej so bili popolnoma pijani svoje zmage, ki so jo menda obhajali v nedeljo v novo otvorjeni gostilni radeljskega štahnojstra. Kakor smo že poročali, bi se imele občinske volitve vršiti veliki četrtek v radeljskem gradu. Proti temu, da bi bile volitve tam, smo se pritožili pri deželni vladi, ki je naši pritožbi ugodila in volitve odložila za toliko časa, da okrajno glavarstvo določi kraj volitev. Liberalci so upali, da veliki četrtek nekaj naših mož ne bo na volišče, druge pa da bodo v gostilni v grajskem hlevu ujeli na svoje limanice. Sedaj pa ta nesrečni odlok! Brez glave so drli v Krško, misleč, da jim bo okraj, glavarstvo pomagalo iz te zadrege. A njihov up jc zastonj. Da volitev ne bo v gradu in da se bodo vršile tako, da liberalci nc bodo mogli ribariti v kalnem, za to bomo že mi poskrbeli. Liberalci so se veselili, da bodo o velikonočnih praznikih občudovali naše dolge nosove. Prazno veselje! Radovedni smo, ako se bodo sedaj liberalci upali na dan s svojim dolgim nosom. Svetujemo jim, naj ga shranijo v blagajno svoje posojilnice. Prostora je gotovo dovolj,, ker denarja itak nihče ne bo prinesel. Nam je skoro žal, da smo jim tako pokazili praznike. Kar je, to je! Sedaj si pogledamo oko v oko in naj »Narod« še tako piha!
—	V Medulinu v Istri je postal župni upravitelj don Luka Kirac iz Ližnjana. Dosedanji župnik, msgr. Bylica, se je podal v bolnišnico v Gradec ter stopi menda v pokoj.
—	Hrvatski govoriti prepovedal jc
svojim podložnikom vodja finančne postaje v Krku, Lullich. Pač pa jim milostno dovoljuje, da govorijo med sabo nemški, ako ne znajo italijanski. Kdor pa izprego-vori besedico hrvatski, ta po mnenju čistokrvnega Italijana Lullicha politizira.
—	Nemiri v Rogatici so končani. Vzrok istim so bili prepiri zaradi zemljišč. Sedaj se je ljudstvo docela pomirilo. Deželni poglavar fml. Winzor sc jc na licu mesta prepričal, da se ni šlo za proti-postavno gibanje. Bojne vaje, ki so se o priliki nemirov vršile blizu Rogatice, so bile 9. t. m. zaključene. Udeležilo sc jih je 1900 mož. Fml. Winzor se je vrnil v Sarajevo.
— Obdolžen tatvine, zaprt radi vrnitve. Delavec Ivan Škrbec jc dal aretirati Ivana Signoretto, ker ga jc iincl na sumu, da jc ukradel z mize v kavarni »Pariš« v Trstu 60 vinarjev, ki jih je bil on tam pustil v plačilo zapitka. Med zaslišanjem pride na policijo neki dninar,, ki izjavi, da je isti drobiž našel pod mizo. Signoretto je bil torej po krivici obdolžen. Ker se je pa pokazalo, da ima izgon iz Trsta. so ga aretirali. Sicer sc je opravičeval, a ni nič pomagalo.
—	Nesramnost italijanske trgovske tvrdke. Tomaž Sancin, trgovec v Skednju pri Trstu, je naročil pri tvrdki Rastelli in Co. v Trstu vrečo sladkorja. Pismo je bilo pisano slovenski. Tvrdka mu je vrnila pismo, na zavitku pa je bilo napisano: »Qui non siamo sciavi! (Tu nismo sužnji!) A Trieste siamo tutti Italiani! (V Trstu smo vsi Italijani!)« Prav se je zgodilo g. San-cinu! Zakaj pa polni žepe neodrešencev, ko je v Trstu dovolj solidnih slovanskih tvrdk na razpolago!
—	V Osoru v Istri dal je ostavko župan Hinko Zorovich, trd Italijan, baje zavoljo zdravja. Bržkone pa se je zbal bližnjih občinskih volitev, pri katerih utegne zmagati hrvaška stranka.
—	Preradovičevo slavje. Društvo »Brača od lirv. zmaja« jc sklenilo v seji z dne 8. t. ni., da se odkrije spominska plošča Preradoviču v Grabrovnici dne 6. septembra t. I. Glavna slavnost pa bo v Pi-toniači. Natančni spored slavnosti se določi te dni.
—	Visoka starost. V Glamoču (Bosna) jc nedavno umrla Marija Zagorčeva. stara 105 let. Starka je bila do zadnjega časa krepka in zdrava ter jc hodila brez težave po več kilometrov daleč.
Madžarski orožniki v Zagrebu. Nekaj dni opravljajo varnostno službo v Zagrebu madžarski orožniki. Ljudstvo jc zaradi tega razburjeno ter bodo hrvatski delegati o stvari interpelirali v ogrskem državnem zboru.
—	Tujski promet v Bosni. Letos, je tujski promet v Bosni izredno velik. Dosedaj jc obiskalo Bosno dvakrat toliko tujcev kakor v isti dobi lani.
Štajerske noulce.
š Zanimivosti s shoda »Narodne stranke« na Polenšaku. Mi Polenšanci smo bili tako srečni, da sta nas obiskala v nedeljo, 10. maja, dva liberalna misijonarja
iz Celja. Proti koncu zborovanja so volili okrajni odbor »Narodne stranke«. Nadučitelj Kukovič je prebral imena ter vprašal, kdor jc proti, naj vzdigne roko. Nikdo. Potem pa vpraša, kdo je za, pa spet: Nikdo. In odbor je bil soglasno izvoljen. V odbor so izvolili celo moža, pri katerem je bilo zborovanje napovedano, a se je izjavil, da v njegovi hiši ni prostora za Narodno stranko. Tudi dva druga sta se izjavila ,da niti ne vesta, da sta okrajna odbornika »Narodne stranke«. General Ku-kovec se je baje izjavil, da nas pride še kedaj obiskat. Dobro! Toda svetujemo mu, da se takrat vsaj nekaj pouči o trgovinski pogodbi s Srbijo, ker tako, kot je 011 odgovarjal, vč pri nas vsak ljudskošolec.
š Iz Ljutomera. RazdirujoČa liberalna stranka, ki — hvala Bogu, do sedaj brezuspešno — deluje z vsemi sredstvi na to, da ugonobi vsako slovensko društvo, ki se še ni odločno odpovedalo katoliškemu .mišljenju, otvori po svoji čitalnici v kratkem ljudsko knjižnico; ta čin je protiak-cija proti našemu bralnemu društvu, ki že leta sem tako plodonosno deluje za izobrazbo ljudstva. Knjižnica bralnega društva obsega bogato izbiro leposlovnih, znanstvenih, strokovnih knjig in spisov in daje svojim udom na razpolago najboljše časnike. Knjižnica bralnega društva seve nima brezverskega. umazanega čtiva; čtivo tc vrste nam more sedaj nuditi ljudska knjižnica. Pozor, katoličani ljutomerske okolice! To vam kliče — oče-kato-ličan.
š Prodiranje nemštva. »Novi Slovenski Štajerc« piše: Nemški narodni svet nadzoruje posebno pridno prodajo in nakupovanje kmetskih posestev in sicer tako da pazi v mestih iu trgih ter posebej.v kmetskih občinah, da noben Nemec ne proda hiše ali pa posestva Slovencu, naj bo-ta potem že kmet ali kaj drugo. Nobena hiša, nobeno posestvo ne sme priti v roke narodnega kmeta Slovenca ali slovenskega narodnjaka v obče. Pa to ni vse! Nem* ško društvo tudi pazi, da kar največ zem-i ljc pokupi iz slovenskih rok, samo da iz-tirajo na lepi ali grdi način slovenskega posestnika in naselijo potem kakega kro-fastega Nemca ali pa cclo Nemca iz nemške države. To se godi po naših mestih, trgih in ob meji; posebej se je narodni svet in »Siidmarka« vrgel na veliko občino Št. Ilj nad Alariboroni. Silno globoko so sc tukaj že zajedli in iz najzanesljivejšega vira vemo, da ie sklenila »Siidmarka«, da Št. Ili mora pasti. — Pozor!
š V konkurz je prišla trgovina z mešanim blagom v Ptuju Maks Wegschaider.
š V svinjaku je umrl 421etni neože-njeni čevljar A. Schabl blizu Voitsberga. Napil se ga je in v pijanosti zlezel v prazen svinjak, kjer je umrl.
š Izvanredno zabavo so si privoščili nekateri mariborski dijaki v noči od 13. na 14. t. 111. Prehodili so vse mestne nasade. Eden je imel s seboj acitelinsko svetilko, in kakor hitro so prišli do kake klopi, kjer jc sedel kak parček, so se ustavili ter spravili svetilko v funkcijo.
š Utonila ie v Savinji šestletna Ivana Hutter iz Laškega.
š Zaprli so v Ptuju 20letno Marijo Mlakar z Brega pri Ptuju radi tatvine. Pokradla je neki dekli več kosov obleke, Mariji Mlinaric 14 kron v gotovini in prodajalki Jeglič žensko uro.
š Umrl je 13. t. m. v Mariboru meščan in zasebnik g. Josip Makeš, star 81 let.
š V Dravi je utonil v Št. Petru pri Mariboru 11. t. m. dvanajstletni šolski učenec Franc Sommer. Šel se je z drugimi dečki kopat ter ga jc med kopanjem najbrže prijel krč, da se je začel potapljati, ker je bil sicer dober plavač.
š Samoumor 721etnega starčka. V Mariboru se je ustrelil 13. t. m. v srce 72-letni Tomaž Schonwiese, bivši urar v Va-.raždinu. Izrazil je že večkrat, da se je naveličal življenja. Rodom je bil iz pruske Šlezije.
Koroške noulce.
k Umrl je v Lipi nad Vrbo po kratki, mučni bolezni provizor č. g. Jakob Rozin a n. Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne.
k Promocija. Danes ob U. dopoldne je bil promoviran na graškem vseučilišču koroški rojak g. France Mišič iz Borovelj za doktorja filozofije.
k Saški kralj v cerkvi. Iz Trbiža se poroča: V nedeljo 10. maja jc bil saški kralj pri jutranji službi božji in se je vsedel v klop kot drugi ljudje. Kmalu nato jc prišla neka ženska z dvema otrokoma, in jc pokleknila poleg klopi, v kateri je bil kralj. Ko je ta opazil ženo, jc vstal, povabil jo v klop in sc vscdcl poleg nje. Šele po službi božji jc izvedela žena, kdo je bil prijazni gospod, in sc ni malo radovala. Ta mali dogodek jc vzbudil veliko zanimanja.
Poroka v Prevaljih. Prejšnja poštna upraviteljica gospica Tilka Tumer, ro-
ji
doni iz Postojne, se je poročila z gosp. T. Filipovskim, trgovcem z železnino v Pre-valjah.
k Občinske volitve v Celovcu. Pri
volitvah v prvem razredu je dobil Zier 257, Suppan 249, Achatz 220 in Hatheyer 162 glasov. Prvi trije so izvoljeni za tri, poslednji za dve leti .
— Zapiranje trgovin. V Celovcu zapirajo sedaj konfekcijonarji, modne trgovine in trgovine z norimberškim blagom svoje prodajalnice že ob 7. uri zvečer.
k Samoumor. Dne 12. t. m. se je ustrelil enoletni prostovoljec Faludi od 19. lovskega bataljona, v gostilni Paternioner na Beljaški cesti pri Celovcu. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer je po noči na 13. t. m. umrl.
LlubllansKe noulce.
lj Jubilejne krone za »S. K. S. Z.« so
darovale odbornice ženskega oddelka »S. K. S. Z.« Manfredo Marija. Križaj Matili da. Vider Pavla, Jakopič Ana, Jakopič Kati, Černič Katarina, Ložar Helena, Za-krajšek Ivana, Štrus Marija, Sadar Margareta, Zvan Liza, Kovač Marija, Juvan Apolonija, Švajger Ivana; članice: Češ-novar Angela, Vrečko Ivana, Sedmak Fra-nica, skupaj 17 kron. — G. dr. M. Opeka eno jubilejno krono. — G. Škerlj 3 K. — G. Roštan zbirko knjig. — K »Slov. kršč.-soc. zvezi« je pristopilo zopet mnogo novih članov. Somišljeniki, vsi v »Slovensko kršč. soc. zvezo«!
— V Kamnik in Mekinje! Na praznik 28. majnika bo v Mekinjah pri Kamniku velika slavnost blagoslovljenja nove zastave bratskega izobraževalnega društva. Mekinje so od Kamnika oddaljene samo deset minut. Iz Ljubljane v Kamnik in nazaj bo vozil takrat poseben vlak, na kar že danes opozarjamo našo organizacijo. Ob pol 9. uri dopoldne bo pred kolodvorom v Kamniku sprejem, nakar odkorakamo skozi Kamnik k slavnosti, pri kateri bo imel slavnostni govor poslanec dr. Krek. Popoldne ob 2. uri bodo v župni cerkvi litanije, nato se pa ob 3. uri popoldne v krasnih in obsežnih prostorih kamniške restavracije razvije ljudska veselica, pri kateri bo pelo več pevskih zborov ter bo sviralo več godb. Dne 28. majnika se torej vsi vzdignimo v Kamnik in Mekinje!
Ij Ženska telovadba v S. K. S. Z. se
je nanovo poživila. Občnega zbora preteklo sredo se je udeležilo do 30 telovad-kinj. Mladenke naše, pristopite k telovadnemu odseku, kjer s pametno telovadbo poskrbite za svoje zdravje. Vse one, ki nameravajo pretopiti, naj se zglase prihodnjo sredo točno ob 8. uri zvečer v dvorani »Slov. krščansko-socialne zveze«, kjer jih čakajo odbornice telovadnega odseka. Nato se prične telovadba v lepo urejeni telovadnici. Somišljenice, agitirajte za veliko udeležbo! Tudi vsaka telovadkinja naj pripelje v sredo nove telovadkinje!
Ij V čitalnici S. K. S. Z. je sedaj že nad 50 časopisov. Delavci in delavke, prihajajte večkrat v našo čitalnico čitat časopise!
V	knjižnici je pa zbranih že 2000 zanimivih knjig. Za vse to je udnina 10 vinarjev na mesec res nizka.
Ij Stenografski tečaj v S. K. S. Z. se prične prihodnjo sredo točno ob 8. uri zvečer v prostorih »Zveze«, Frančiškanske ulice štev. 2, prvo nadstropje na desno. Pouk bo vsako sredo. Za člane in članice je pouk brezplačen.
Ij Ljubljanska predilnica ima v nedeljo, dne 17. t. m., ob 9. uri sveto mašo na Rožniku. Pri sveti maši poje mešani zbor S. K. S. Z. Delavci in delavke, pokažite, da se ne sramujete svojega stanu, pridite vsi, ste-li v društvu ali ne, da tako pokažemo, da smo zmožni premagati vse boje, ki so naperjeni proti delavstvu, naj si bodo v gmotnem ali duševnem oziru!
Ij Velika nemška posest v sredini Ljubljane. Kranjska hranilnica jc kupila hišo Ivana Šiške v Gradišču št. 10 za 42 tisoč kron in hišo Ermacore v Gradišču št. 8 za 66.000 kron. Ker ima Kranjska hranilnica tudi Cenkarjevo posestvo, je ves obširen del Gradišča sedaj nemška last. Na tem prostoru se skoro gotovo zgradi nemško gledališče.
Ij Kako se v Ljubljani pometa ulice.
V	Škofijskih ulicah je včeraj en mož z dolgo brezovko v rokah popoldne cele ure prekladal prah s podstenja in jarka ob cesti na cesto samo. Oblaki dima so se vzdi-govali daleč tje čez livado pred Št. Peter-, sko vojašnico, kjer je »uživalo sveži zrak« mnogo srečnih ljubljanskih otrok. Vprašamo: Če je že tako ekonomično premetavati smeti z enega kraja na drug, da se o prvi sapici zopet vrnejo na svoje staro mesto, — ne bi li bilo primerno, da bi čistilci nosili s sabo škropilnico ter pred pometanjem smeti vsaj malo namočili, da bi oblaki prahu ne zastrupljali daleč na okrog ubogih naših pljuč ? ! Tako se dela po drugih mestih. Ako je voda iz vodovoda
predraga za ta namen, pa jo naj zajemajo iz Ljubljanice! — Nekatere ulice poškrope samo ua polovico, drugo polovico pa po cele dneve nc poškrope. Vzoren red!
lj Velik vojaški koncert celotne vojaške godbe pešpoika št. 27. se vrši jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer na vrtu hotela »Union«. — Pri slabem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani. Koncert dirigira g. kapelnik Kristoph osebno.
lj Poroke. Poročil se je danes gospod Franc Frissi, c. kr. asistent, z gdčno. Alojzijo Wessel. Jutri se poroči g. Jožef Sever, c. kr. sodni oficijant, z gdčno. Mari-jano Logar. V ponedeljek se poroči gosp. Frančišek Javornik, trgovec na Glincah, z gdčno. Angelo Kavčič iz Medvod. — Po-roče se: G. Jožef Omersa, potovalni uradnik, z gdčno. Marijo Mišič iz Novega mesta, in g. Franc Zore, trgovski poslovodja, z gdčno. Marijo Šepic.
Ij Nagloma umrl je v Požunu vojaški intendant g. Albert Souvan. Zadela ga je srčna kap. Truplo prepeljejo v Ljubljano.
lj limrli so: Marija Mežan, vdova mestnega stražnika; Ivana Hrovat, delavka, 42 let; Marija Selan, Stari trg 11.
lj Cena teletine v Zagrebu in Ljubljani. V mestni mesnici v Zagrebu se prodaja od danes naprej teletina po sledečih cenah: sprednji del po 1 K 12 h, zadnji del po 1 K 32 h, brez privržka (kosti) po I K 90 h kilogram. — V Ljubljani pa znašajo cene za sprednji del 1 K 52 h do 1 K 60 h, za zadnji del 1 K 80 in brez kosti 2 K. — Razlika znaša torej pri sprednjem mesu 48 h, pri zadnjem 28 h, — in vendar je Zagreb na slabem glasu zbog draginje!
lj Otvoritveno vrtno veselico priredi v nedeljo, dne 17. maia 1908. Ludvik Kotnik, gostilničar, Opekarska cesta št. 26. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Spored: godba, petje, šaljiva pošta, prosta zabava. Vstopnina prosta.
— Za posebni vlak v Bohinjsko Bistrico je oddati še nekaj voznih izkaznic. Dobe se pred odhodom vlaka ob 5. uri 47 minut na peronu južnega kolodvora pred odhodom vlaka.
Ij Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 19. maja 1906, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Jubilejnega odseka poročilo o dopisu županovem glede proslavitve šestdeset-letnega vladarskega jubileja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Poročila: O dopisu mestnega magistrata glede besedila zakona, s katerim se ima vodarini priznati značaj javne davščine; o prošnji »političnega gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmatski okraj« glede davčnih olajšav hišnim posestnikom v Vodmatu; o dopisu mestnega magistrata glede ustanovitve nove župnije za občini Vič in Glince; o volitvi dveh zastopnikov občinskega sveta v odbor »Dramatičnega društva«; o zakupni pogodbi, ki jo ima skleniti z mestno občino najemnik nove Švicarije; o prošnji podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za podporo; o prošnji častniškega zbora c. kr. pešpolka št. 17 za subvencijo k izdaji polkovne zgodovine tega polka ter o naročilu nekaj izvodov te zgodovine; o dopisu mestnega magistrata glede ponudbe Franca Kavčiča za nakup mestne parcele št. 23/23 Karlovsko predmestje; o prizivu dr. Alfreda pl. Valente proti odloku mestnega magistrata, s katerim se mu ni dovolilo napraviti novih vrat iz hiše št. 12 v Frančiškanskih ulicah; o dopisu mestnega stavbnega urada glede naprave provizor-ne mrežnate ograje okolu Prešernovega spomenika; o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za snujo-čo se dvorazredno trgovsko šolo; o sa-m o s t a I n e m predlogu o b č in -skega svetovalca Franchet-t i j a g I e d e d o I o č i t v e imen potom in drevoredom na posesti P o d t u r n s k e g r a j š č i n e; o prometu v mestni klavnici in na živinskih sejmih leta 1907; o dogovoru zastopnikov mestne občine in zastopnikov občine Jožica glede razširjenja vodovoda; o dopisu upanovem glede odkupa nekaterih objektov v svrho regulacije Kolodvorskih in Predilnih ulic; samostalni predlog Ilije Predoviča glede naprave hodnika na Poljanski cesti. — Tajna seja: poročilo glede določitve cen raznim stav-biščem na zemljišču prejšnjega vojaškega oskrbovališča; o prošnji nekega uslužbenca za nagrado; o dopisu mestnega magistrata glede podelitve koncesije Idi Fi-seherjevi za trgovino s knjigami, muzika-lijami itd.; o prošnji Maksa Hrovatina za koncesijo za ročni tiskarski stroj; o prošnji Uršule Kadunčeve za prenos starinar-ske koncesije; o prošnji Milic Weissa za začasni prenos gostilniške koncesije; o prošmi Ivana Miklavca za podelitev gostilniške koncesijo.
Ij Promoviran bo v ponedeljek na graški univerzi za doktorja zdravilstva g. Viktor Reisner.
lj Pogreša se od predvčerajšnjega dneva 33letni zglaševalni uradnik na Dunaju Anton Cechbauer, ki je bil na počitnicah v Vodmatu št. 46 pri svojih sorodnikih. Cechbauer je srednje postave, nosi turistovsko obleko, ima svitle plave brke. Pri odhodu od doma je imel pri sebi 80 h denarja, zlato verižico in srebrno uro. — Cechbauer govori samo nemško v dunajskem narečju. Kdor bi vedel kaj o njeni, naj obvesti orožništvo v Vodmatu, ali pa mestno policijo.
Ij Zaradi tatvine je bil obsojen v 14-dnevno ječo vajenec Frančišek Trevcn, ki jc komaj 14 let star.
Ij Premalo previden je bil včeraj 34-letni Štefan Zgor iz Sodražice, ko je pripeljal v Ljubljano na nabor svojega pastorka. Bil je tako »vesel«, da so ga aretirali in ko so natančneje pregledali policijske zaznambe, so našli, da Zgorja zasleduje sodišče radi hudodelstva javnega nasilstva. Izročili so ga sodišču.
lj Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 190 Ogrov.
— Prihodnji semenj v Kandiji bo v
četrtek, dne 21. maja 1908. »Gospodarska zveza« je pisala županstvu, naj pusti razglasiti, da pride nakupovat več glav goveje živine za Pulj. Tudi gospod Končina iz Zatičine bo prišel nakupovat več prašičev. Kupci in trgovci se na to opozorijo.
Razne stuarl.
Tropična vročina v Rumuniji.
B u k a r e s t, 15. maja. Ze od predvčerajšnjim vlada tukaj tropična vročina. Termometer je kazal včeraj 36 stopinj v senci. V južni Rumuniji je velika nevarnost. da suša pokonča vse žito.
Povodnji na Tirolskem.
I 11 o m ost, 15. maja. Vsled izvan-redno hitrega tajenja snega, ki je nastalo zaradi nenavadno toplih zadnjih dni, jc izstopilo mnogo hudournikov. Veliko polja je preplavljenega in iz vseh krajev prihajajo poročila o škodah, ki jih napravlja voda. V Briksenu je voda poškodovala električne naprave, tako da je mesto že od včeraj brez luči. Velike površine polja so popolnoma razdejane, tako, da več let ni pričakovati na njih žetve. Veliko krajev je popolnoma vsled povodnji ločenih od prometa.
Stavka prekajevalcev v Budimpešti.
Pogajanje med prekajevalci-pomočniki iu gospodarji ni imelo uspeha; zato se je stavka včeraj zjutraj razširila za kakih sto pomočnikov. Pozneje so se pridružili stavki vsi delavci v klavnici, ki pa še vedno obratuje. Bati se je, da prično iz solidarnosti stavkati tudi delavci plinarne in vodovoda.
Zaloigra v častniški družini. V Lich-tenthalu pri Baden-Badenu se je ustrelil major Bauer, čegar sin se je bil proti volji očetovi skrivoma zaročil. Oče ni hotel dovoliti v zakon in je sinu odtegnil mesečno podporo. Sin ga jc dal po odvetniku opominjati. Vsled tega sta se sprla in oče je sprožil na sina tri strele. Misleč, da je sin mrtev, se je ustrelil.
Plen vlomilcev izkopan. Pri deželnem sodišču v Črnovicah je zaradi tatvine zaprt neki Ivan Romanczuk. Sedaj se je dognalo, da je isti član vlomilske drhali Waszynskega. Na Romanczukovem domu so našli prikopano skrinjico z 11.600 kronami in 200 rublji v zlatu, ki izvirajo od vlomov Waszynskega. Redarstvo išče v okolici nadaljnih plenov.
Samoumor notarja. Notar Ivan Satek iz Nemškega Broda, ki je bil radi pone-verjenja in ponarejanja tnenjic v vrednosti 200.000 kron suspendiran, se je pretočeni petek obesil v preiskovalnem zaporu. Satek je bil za 40.000 zavarovan ter zapade ta znesek najbrže konkurzni masi.
Oskrunjena cerkev. V neki cerkvi blizu Plznja je ločena žena organista Zej-ke, ko je orgljal, sprožila nanj dva strela. Prvi je zadel soproga, drugi njegovo mater. Rani nista smrtonosni.
Socialni demokrat Anton Dobescb ni hotel 12. t. m. priseči pred naborno komisijo v Brnu. Dobescha so zaprli in proti njemu uvedli kazensko preiskavo.
Telefonska ln brzojavna poročila.
SLOVENSKI ROMARJI V LURDU.
Lurd, 16. maja. Prvi dan v Lurdu prekrasen. Zakramentalna procesija veleino-gočna, večerna z Iučicami bajno lepa. Pri procesiji z Najsvetejšim smo vsi videli čudež, ko jc mrtvoudna nagloma s postelje vstala. Spominjajte se nas jutri, mi se bomo vas tukaj.
»SVOBODA« NA VSEUČILIŠČIH.
Pretepi na dunajski univerzi.
Dunaj, H), maja. Na tukajšnjem vseučilišču so bili danes strahoviti izgredi.
»Bumel« je še tnirno prešel, po »bumelu« so pa svobodomiselni dijaki vseh narodnosti (!) napadli katoliške dijake, ki so zapuščali univerzo v svojih društvenih barvah ter so jih pregnali z univerze. Svobodomiselni (!) dijaki so zasledovali katoliške dijake, žvižgali jim in nanje pljuvali ter jim peli sramotilne pesmi. Policija je z velikim naporom ločila oba tabora. Svobodomiselni dijaki so katoliške dijake zasledovali preko vseučiliškega trga, Garni-zijske ulice v Schwarzthurni ulico, kjer so morali katoliški dijaki v Sclnvarzthurm-liofu iskati zavetja. Na poti so bile neprenehoma demonstracije. Nekaj katoliških dijakov je bilo pretepenih in bati se je bilo, da pride še do hujših spopadov. Svobodomiselni dijaki so katoliške dijake uprav oblegali do 1. ure popoldne, nakar so šli pred univerzo. Katoliške dijake jc morala braniti policija ter jih spremiti domov. — Poslanci Prochaska, Drexel, Sturnpf so videli demonstracije ter napovedali odločno akcijo pri vladi.
Pretepi na graškem vseučilišču. — Kmetje za svobodo katoliških vseučilišč-nikov.
Gradec, 16. maja. Tudi tu so bili danes na vseučilišču silni, krvavi izgredi. Neki član katoliškega akademičnega društva »Carolina« bi imel biti promoviran. K promociji je prišel poslanec Hagenhofer z velikim številom kmetov. Svobodomiselni dijaki so jim zastavili vhod. Nastal je strahovit pretep; bilo se je palicami. Več oseb je bilo ranjenih. Policija je morala potegniti sablje in je tudi več oseb ranila. Izgredi so trajali do tri četrt na 2. uro. Kmetje so predrzne svobodomiselne dijake strašno nabili. Končno sta morali oditi obe skupini. Napovedana promocija je bila odpovedana. V mestu je vsled tega silno razburjenje.
Gradec, 16. maja. Z ozirom na danes napovedano promocijo člana »Caroline« odvetniškega kandidata Mihaela Aldriana jc včeraj rektor Hildcbrand na vseučiliški deski nabil poziv, naj dijaki respektirajo svobodo in nai se varujejo vseh škandalov in nasilstev, sicer bo pri vseli promocijah brez izjeme javnost izključil.
PRIHODNJI TEDEN V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 16. maja. Prihodnji ponedeljek je zopet plenarna seja državnega zbora. Ker so Rusini umaknili svoje nujne predloge, pride najprej v razpravo nujni predlog vinarskega kulturnega odseka. Poročal bo krščanski socialec Schraffl. Nujnost in inerituin tega predloga bodeta sprejeta z veliko večino. Nato prične zbornica obravnavati proračun. Proračunski odsek ima v torek dopoldne zadnjo sejo. Predloga Adler-Sylvester o delavskem ministrstvu bodeta padla.
Dunaj, 16. maja. V torek zborujejo tudi naslednji odseki: justični odsek, tiskovni odsek, ki bo nadaljeval razpravo o novem tiskovnem zakonu, legi t imaci.isk i odsek, ki se bo bavil s protesti proti volitvam poslancev: Forstnerja, dr. Stojana. Dietziusa, Sturma, dr. .lagerja, grof Ko-lovvrata, dr. Kindermanna. Za dan 26. t. m. jc razpisana seja davčnega odseka, ki se bo bavil z uvedbo davka na avtomobile.
ORGANIZACIJA POLJEDELSKIH DELAVCEV.
Dunaj, 16. maja. Socialna demokracija jc pričela snovati strokovna društva za poljedelske delavce. Tudi krščanski socialci prično organizirati poljedelske de-lavcc.
DELEGACIJSKO ZASEDANJE.
Dunaj, 16. maja.V nedeljo, dne 17. t. m., je napovedan na Dunaju skupni ministrski svet, ki mu najbrže predseduje vladar sam. Poslanski krogi so vznevoljeni. da sc vrše pogajanja edinole z ogrskimi delegati, kako da skupna vlada ne pozna predsednika in vojnega poročevalca avstrijske delegacije. Nevoljni so tudi, ker objavlja vsa poročila le judovsko časopisje. Fuchs namerava sklicati po kronskem svetu avstrijske delegate, da dokažejo, da se nc puste voditi po Mažarih.
»CIRIL-METODOVA AKADEMIJA« NA MORAVSKEM.
Brno. 10. maja. »Novi vek« poroča, da se ustanovi na Moravskern »Čiril-Meto-dova akademija«. Avstrijskim slovanskim duhovnikom bo omogočeno, da napravijo tu doktorat. Na akademiji se ustanove stolice za dogmo, zgodovino razkola, literaturo itd.
MYSLIVEC O POLITIŠKEM POLOŽAJU.
Dunaj, Ki. maja. Z ozirom na politiški položaj je izjavil poslanec Myslivcc: Avstrijska politika se omejuje zdaj zgolj tia Češko. Češke zahteve so skromne. Zdaj sc gre za načelo jezikovne enakopravnosti in o dvojezičnosti uradov in državnih uradnikov.
Z ZAGREBŠKEGA VSEUČILIŠČA.
Zagreb, 16. maja. Včeraj so bili na zagrebškem vseučilišču promovirani za doktorje trije židje in en Frankov pristaš. — Akadetnični centralni odbor je izdal danes odprto pismo, v katerem jim izreka prezi-ranje in bojkot, ker so na profaniranem vseučilišču iskali akademično čast.
Zagreb, 16. maja. Občina Kastav je votiraia za hrvaške vseučiliščnike 200 K. Slede ji tudi druge hrvaške občine.
NA HRVAŠKEM NE BO KOMISARJA.
Budimpešta, 16. maja. Ogrska vlada dementira vest, da bi hotela poslati namesto dosedanjega bana na Hrvatsko kraljevega komisarja. To da je le pobožna želja hrvatsko-srbske koalicije, katere položaj bi se s takim korakom izboljšal.
NUNCIJ BELMONTE SE NE VRNE NA DUNAJ.
Kolin, 16. maja. »Koln. Zeitung« poroča. da se nuncij mons.. Granito di Bel-inonte ne povrne na Dunaj. Na njegovo mesto utegne priti mons. Sardi, sedaj apostolski delegat v Carigradu. Tudi stališče avstro-ogrskega poslanika pri Vatikanu, grofa Szecsen-a, je omajano, in sicer vsled znanega škandala z judi Feilbogen.
SESTANEK CESARJA VILJEMA.
Berolin, 16. maja. Cesar Viljem se povodom svojega potovanja po Sredozemskem morju sestane s španskim kraljem Alfonzom na Balearskih otokih.
Berolin, 16 maja. Cesar Viljem se je včeraj v VViesbadenu sestal z belgijskim kraljem Leopoldom. Nemški cesarici se kralj Leopold ni predstavil, ker je cesarica, ki Leopolda prezira, izrekla željo, naj to opusti.
TRŽAŠKA VOLIVNA REFORMA.
Trst, 16. maja. Tržaški namestnik se je v petek zjutraj vrnil z Dunaja, kjer je bil zaradi volivne preosnove za deželni zbor tržaški. »II Piccolo« poroča, da ne misli osrednja vlada pritrditi vsem izpre-membam, ki jih je sklenil deželnozborski odsek ter proti nekim celo ugovarja. Ke-dar dobi predsedništvo odsekovo uradno obvestilo o nazorih vlade, bo sklicana seja odseka, oziroma pododseka, da razpravlja o novem položaju.
ŽITNE CENE
Budimpešta 16 maja.
Pšenica za maj........11 82
Pšenica za oktober......1012
Rž za okt..........8 84
Koruza za maj............6 56
Oves za okt..............6 82
Efektiv: nesprem
IVIeteorologično poročilo.
Višina n.morjem *06'2m, srednji rračni la» 7't6'Omn
s	Cu «p> lOTA.ja	jtadji tiaro oietra » mir	i emp«-Titnru po «'elxijo	Vetror	Nab.	ie » 3
						9»
15	9. »več	739 5	17 3	sr. Jzah.	jasno	
16	7. zjutr	39 1	14 2	sl. svzh	del obl.	00
	2. pop	39 4	26 8	sr jjzah	jasno	
Srednja včerajšnia tem; 19 4 oorni 14 0»
Rodbina Cale»ri naznanja vsem Drijateljem in znancem pretužno vest da je njih nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod
I ian Caleari
lesni trgovec v Škofjilokl
danes zjutraj ob '/4 4. uri v Trstu nagloma preminul.
Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dne 16. maja ob polu t uri popoldne v Trsiu iz hiše žalosti Via Piccolomini št. 6.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Prosi se tihega sožalja.
Trst, dne 15. maja 19C8.
Izjava.
12221-1
Podpisani obžalujem in prekličem vse neresnične hesede, katere sem govoril proti Mihi Čarmanu strojevodji v papirnici na Goričanah ter sem mu tudi hvaležen, da mi je odpustil, ker ne bode sodnijsko postopal proti meni.
Šmid Jožef.
mmmmiiinfmfiffififfmiiftmfffflfif
Dr. Fr.Zbaftnik, deželni svetnik v Ljubljani, naznanja potrtega srca v svojem imenu in imenu sorodnikov prežalostno vest, da je njih iskreno jjubljena mati, oziroma stara mati in tašča gospa
Marija Zbašnik
danes ob 7. url zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula.
Pogreb nepozabne rajnee vrši se 17. maja ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti v Dolenji vasi pri Ribnici na pokopališče pri sv. Petru v Prigorici Sv maše posmrtnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Roka.
Vabilo
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge r Rovtah pri Logatcu
registr. zadruge z omejenim poroštvom"
ki se vrši
dne 31. maja 1908 ob 3 uri po-poldne v prostorih Kmetijskega društva.
Dnevin r«'d:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1907.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev predstojmštva.
5.	Volitev nadzorsiva.
6.	Slučajnosti
K obilni udeležbi vabi člane
1215 1 1	Predsiojništvo.
Oklic
prostovoljne dražbe.
Vsled predloga g. Josipa Pavliča se bode v torek dne 19. m»>. 1908
popoldne ob tretji uri vršila prostovoljna dražba polovice hiše št. 55 v Kamniku, Samostanske ulice. Ponudbe sprejema in pojasnila daje
Dr. Alojzij Kraut
1217 1—1	odvetnik v Kamniku.
Vremščina
enake vrednost' s cvičkom se dobi še na Suhori i , O*troinem Brdu in Buiah fare Košana in Suhorija. Kupcem, ki ne morejo sami v te kraje, rada posredujeta nakup brezplačno Karol Le- as« v Košani in Anton Boianec na Suhorji. Cena litru 36 do 40 vin.	1216 3-1
mr Kuharica
želi službe v kakem župni&ču na deželi.
Naslov pove upravništvo .Slovenca". 1224 —1
Radi nrpsplitvp se ProdB takoi Pod iako
natll |/ICSCIIIVC ugodnimi pogoji dobro id"ča modna trgovina s predtiskarijo, galanterijskim in parfumerijskim blagom ter kirurgičnimi in drugimi predmeti na najbolj obljudenem kraju v Ljuo-Ijani. Naslov pove uprava .Slovenca'. 1212 4-1
Galanterijska
TRGOVINA
se zaradi cdpotovanja takoj po ceni odda. Ponudbe pod „Lebenst« llung",
poštnoležeče, Ljubljana.	1223 2 1
M13 priiia!
V sr-do pred Draznikom Vnebohoda, t. j. dne 27. maja t. 1.
rb 9 uri vršila se bode v prija*ni vasi Šmartno poleg Litije
Velik mlad
-ČUlfAJ
se proda ceno. Lingerjeve ulioe I,
2 nadsir levo.	1225 1—I
Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-mco, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi h>tro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali soudeležb«) obrnite se zaupno na	1203 1 -1
„Prvo zemljiščno npravo"
(Erste Realitaten-Verwaltung)
Dunaj, VIII.1 Albertgasse 30.
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnja4ko podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih dižavah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, prosimo, nam takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem in provinco.
= prostovoljna =
javna dražba 0
poslopja 6t. 20, v katerem se nahaja dobro idiča trgovina z mešanim blagom, žganjeiočem <n gostilno. K poslopju pripada več zemljiškh parcel z ugodno lego in se bodo te parcele imenovani dan, ako ne bo kupca za celo posestvo, na drobno r<-zprodajale. K zemljišču pripadajo tudi trije zaraščeni gozd . Posestvo je arondirano.
Pogoji in pojasnila se bodo kupcem naznani'a pred pričetkom dražbe Na željo da pojasn la tudi pred dražbo lastnik št. 20 Šmartno pri Litiji.	1204 3-1
24-15
ljubi svoje zdravje, ga odstrani 5345 not. potr spričev, dokazuje o ubornem učinku
- - ECaiser-jevih - ■
karamel za prsa
- » fr«m< talkami. -
Zdravniško preizkušene In priporočene proti kaLlju, hripavosti, kataru, slezi kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavol 20 In 40 vin., tkatllica 80 vin dobivalo .r V Ljubljani i Lekarna pri ,,0rlu" pri iek'* mestu, de-ielna lekarna pri ,.Mariji Pomagal", E Leustek, Ubald pl Trnko«y, jo6. Mayer, pri ,.KronI" A Bohinc, vogal Rimske in Rlelweisuve cesle . Ivan Oiuričič v Metliki, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Šavnik v Kranju In )oiip Močnik, lekarna pri ,,Sv Trojici" v Kamniku
9 Samo 5 vinarjev %
Vas stane, da zahtevate moj ravnokar izišli veliki cenik, katerega pošlji m zastonj in poštnine prosto. \Miki pr met! □ Hizke cene! o Dobro blago!
Nikelnaste ure od gld. 190 do gld. 12'—, srebrne ure od gld. 3 90 do j gld 80zlate ure od gld. 12 - do 500 - Srebrne verižice od r gld. — 90 do gld. 20 —, zlate verižice od gld. 10 — do gld. 250 —.
Velika izbira priprevnih krasnih blrm&IISKIh daril!
HJllttllPr uror in trgovec,
. AUUUKl, ..... Mestn
Priporoča se z veiespt štovan;em
Ljubljana, Mestni
:: trg :: nasproti rotovža.
^Pozor^
toraj pri nakupovanju ur,zlatnine In srebrninel Kdor sl želi kupiti dobro In zanesljivouro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo eksport. tvrdko, kjer bodete gotovo najbolje postreženl. Imam ogromno zalogo p ve vrste švicarskih žapnlh ur, verižic, zapestnic, obeskov, okraskov, uhanov in prstanov z navadnimi In brl-Ijantnlml kamni; vseh vrst budilk, stenskih In salonskih ur, blago Iz kina-srebra itd. vse zaradi prevelike zaloge : po konkurenčnih cenah. :
Otvoritev restavracije
na,Zelenem hribu'.
Slavnemu občinstvu si usojava naznaniti, da sva otvorila s 1. majem
restovrcc jo n< ,Z le em hribu' m mm testi.
Skrbela bodeva, da postreževa cenjene goste z iebornim vinom in pivom, z dobrim , gori*im in mrzlimi jedili ter izborno kavo. Zraven je lep, senčnat vrt, pripraven za koncerte.
.	Za mnogobrojni obisk se priporočava
Na razpolago je tudi
k eglji&če.	A"*011 ln M 'HffllMr,
restavracija.
Podružnica
3 * Ipjetu, .
O.i < glavnica I I I K 2,000.000. I I
l|uul|rii<ska iradiliič baiiM v Litih j ni, stntarjm u.ice srcv. 2
priporoča	žrebanje glavni dobitek
promese na 3 % z« m j. kreditne srečke I. em. po K 5'—	15. maja	K 90.000 —
„ „ 4% ogr. hip o tečne srečke .... po K 4'—	15. maja	,, 70 000'—
i, ,, ogr. premijske sre kecelepoK12*—, pol. po K 7.—	15. maja	„ 200 000'—
^odrutn ca
t w Of»l«Wftfj!
I	|
• 9nn no«
ffltiMMMMMilfMHMMiMMMM*
tjt Reklamno in plakatersko podjetje
A.Smole (prej A.Kališ)
to to to
to
to to to to to to to to to to to ffl to to to to to to to
y prisilni upravi.
P n naročnikom navedenega podjetja vljudno naznanjam, da se je glasom sklepa c. kr. dež. sodnije v Ljubljani z dne 3 aprila 1908 oziroma 25. avg. 1908/9 dovolila nad gori imenovanim podjetjem prisilna uprava ter sem podpisani postavljen sekvestrom glasom sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani odd. V. z dne 1. maja 1908, št. E. 850/8/5.
Gosp. A. Smole toraj nima nikake pravice niti sprejemati naročil niti plačil.	1177 (2i
Vse pošiljatve, bodisi denarne ali pa naročila, naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu, kar blagovolijo gg. p. n. naročniki vzeti v vednost.
Z odličnim spoštovanjem
PETER NIATELIČ,
reklamno podjetje v Ljubljani, Škofje ulice št. 14 — v lastni hiši.
Telefon št. 155. — Filijala telefona trgovina Iv. Kostevc, Sv. Petra cesta.
to to to to to to to
to to to to to to to to to to to d*
Hmmmmmm* s tototo I* (I*tototo
V najem oddajata v Rudslfovem
na Glavnem trgu lepo, veliko 1200 3 l
trgouino
5 Ipecerijc ir> železninc
katera je že nad 50 let stara in dobro vpeljana, prejšnjega lastnika A. Guština. z dvema velikima portaloma, zraven več prostornih magacinov in obokanih kleti, z električno razsvetljavo, z vso opravo, eventuelno se tudi celo posestvo proda ali zamenja z lepim posestvom na deželi. Hiša je na najlepšem prostoru z dvema velikima stanovanjema in vso opravo.
Natančna pojasnila pri lastnikih Kopač in Paučič v Rudolfovem.
Lepo, dobičkanosno
1195 3-1
posestvo
obsegajoče 28 oralov njiv, travnikov in gozdov, se proda z vsemi gospodarskimi poslopji v prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem, oddaljeno 1 uro od Maribora in l/< ure od železniške postaje. Skupna cena je 21.000 kron.
Več se izve pri Josipu Sernec v Oradiški, Spod. sv. Kungota, p. Pesnica na Štajerskem.
Pozor! Ugodna prilika!
Proda se iz proste roke
večie posestvo
docela arondirano. ležeče ob kranjsko-štajerski meji na železniški progi Zidani most-Krško, obstoječe iz približno 50 oralov zaraščenega gozda (gaber, akacija. hrast, smreka) ter iz 50 oralov lepih travnikov ter nekaj njiv in vinogradov. Redi se lahko do 35 glav živine. K posestvu spada enonadstropna hiša, vodnjak, velik hlev ter kozolec Okrajna cesta pelja mimo posestva. Obilo sadnega drevja. — Cena jako ugodna. — Kaj več se poizve pri gosp. Francu iimenc-u,županu v Dolu pri Ljubljani.	1205 .5-1
Učenec
za pilarsko obrt se takoj sprejme pri M. Lerch-u, kovaču, Velikovec, Koroftko.	1198 '3—3
Dva pomočnika
za veliko delo sprejme takoj
Anton Čebulj, krojač
1193 4-3 Jesenice, Gorenj&ko.
Proda se
hiša
z vrtom, nekaj zemljišča in 4 vrale k hiši pripadajočega gozda. Posestvo se nahaja v Ljubljani. — Več se poizve pri lastniku Sv. Petra nasip 57. 1159 3-2
Natečaj.
v stolni cerkvi djakovske in sremske škofije je izpraznjeno mesto
cerkvenega pevca za tenor I.
Za izpopolnenje tega mesla se razpisuje s tem natečaj do IS. junija t, I. s sledečimi dohodki:
1.	Letna plača tisoč dvesto kron (1200 K.
2.	Prosto stanovanje, oziroma v gotovini 300 K.
3.	24 kubičnih metrov drv.
Prosilci naj vlože svoje prošnje na stolni kapitelj v Djakovu in s potrebnimi spričevali dokažejo: da niso prekoračili 40. leta, da so telesno zdravi, da znajo hrvatsko, oziroma slovensko in da so vešči koralnega petja. Prosilci naj izjavijo v prošnji, če so voljni priti v Djakovo na svoje stroške na poskušnjo. Onemu, ki bode sprejet, se povrnejo potni stroški.
Prednost imajo tisti, ki so dovršili kak višji glasben zavod ter so vešči orgijanja. V Djakovu, dne 12. maja 1908.
1190 3 2
Stolni kapitelj bosensko-djakovski.
Daje sc na znanje da se po prihodn|i ponedeljek, t. j. 18. t. m., na drobno razprodalo posestvo Janeza Strah-a iz Spodnje Zadoorove St 3 pri Ljubljani.
Dražba se bode pričela ta dan ob 9. uri dopoldne pri hiši štev. 3 v Spodnji Za-dobrovi.
Najprvo se bode prodala živina, namreč: 7 krav, 4 telice, 2 konja: potem vozovi, sani, koleselj in konjska oprava, 12 prašičev, nekaj suhe detelje, sena in slame, škupe, večja množina desk, drva, gospodarsko orodje ter hišno in kuhinjsko orodje: potem pa hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, gozd in hrib.
Plačilni pogoji so jako ugodni, ker se bode mogla kupnina plačevati v treh ali štirih letih.
Hrib .Gostinca', spadajoč pod litijski okraj, se bode pa prodajal prihodnjo sredo, 2C. t. m., na licu mesta.
Natančneji dražbeni pogoji se bodo zvedeli pri dražbi, opozorijo na to dražbo.
Ker bo prodaja jako ugodna, se kupci
1191 4-3
Štev. 7.
znan
1137 2-2
Pri ob)<4nc*ofolast«eni komisiji za preizkušnje pomočnikov v LjubDjani se vrše letošnje
___	w
ssije
v dneh I. junija, 212. septembra in 30. novembra.
Zglasili se je pravočasno pri podpisanem predsedniku (Ljubljana, Stari trg 34), kjer se dobe tudi potrebna pojasnila.
Obrfno-o&l&sh". komisija za preizkušnje pomočnikov.
!	V L j u b 1 j a n i , dne 5. maja 1908.
Predsednik: Ivan Subic, c. kr. ravnatelj.
Prodaje se potom parcelacije
1196 2-1
posestvo Bežigrad
10 minut od Celja, sestoječe iz dobrih travnikov, njiv, host in več k tej graščini spada-jočjih večih in manjših arondiranih posestev s hišami, gospodarskimi poslopji, kozolci itd.
Razven tega se proda poleg tvornic cinka in emaila 0 oralov stavbišč od 200 štiri-jaških sežnjev naprej.
O priliki kupa ima kupec položiti primerno aro, a ostanek kupnine lahko plača takoj, ali od 1 —15 let v polletnih obrokih, za katere sme sam določiti termin.
Banka se vknjiži samo na od nje kupljena zemljišča.
Brez ozira na določene termine pa more kupec kadar hoče izplačati celi ostanek kupnega zneska, brez odpovednega roka in pristojbine.
Ustna in pismena poročila daje gosp. J. Dolinar v Celju, Vrtne ulice, ali banka sama.
Hrvatsko-slav. banka
za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu.
..	Usojam si naznaniti prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu,
'	j da imam veliko zalogo	1211 6 -1
raznovrstni^ v6z
kakor: koleseljev, break, napolkritih in drugih tudi že rabljenih v6z, naprodaj po
nizki ceni. --------------- .	—■-------------—.—---------- —.......... _
:: Ivan Demšar ::
Ljubljano, Marije Terezije cesta it. 6.
Sprejmem tudi
več učencev
=«= za kovaSki obrt.--
mnm %W

amfrM	.«(k"*®-.« a-*- * kli	I
&
In *
jjRimske toplice
I Tržič (Monfaicone) na Primorskem. *
M Stalna toplota 38—40" R. — Sezona od I. junija do zad- fj M njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, | ^	ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a.	"d
Ji 1057 3	Oskrbništvo Rimskih toplic. H,
Mlad pomočnik
»1 vajenec
z dežele
za pekovsko obrt, se sprejmeta takoj.
Naslov pove uprava .Slovenca-. 1175 2-2
Zelo dobro idoča
1053 15-6
gostilna
na jako lepem kraju, kjer je glavni promet, na deželi, se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najem tistemu, ki bi se pisal Tišler.
Naslov pove upravništvo .Slovenca'.
Spreten gostilničar in izurjena kuharica, zakonska,
z večjim premo-
ženjem, iSčeta
dobro idočo
s gostilno
v trgu ali v mestu v najem.
Pismene ponudbe pod „dobra gostilna" na upravo tega lista. 1150 3-3
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku, 693 17
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših aivalii.h strojev ne oddajamo p>ekupovalcem, marveč j h občinstvu naravnost podajamo.
Singer Co., aku. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
ulno
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
tropinovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlan di Glorjlo
1009 24- 7	Rovinj, Istra.
S letno pis. jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
®5ir5 kro
Razpošilja po povzetju
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetiškim kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanir-pokrovom čez kolesje .'i6 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K 5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6#—, 3 komadi K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K ll'—, 3 kom. K 3l'—. s sekundnim kazalcem K 13 50, 3 komadi K 38 — — Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
272 20- 16
Dr?a tovarna nr ^gr Hanns Konrasi
c. in kr dvorni * založnik
založnik
v Mostu (Briix) ištev. 1157 (Češko).
HogHto ilustr. ceniki « nad 8000 Bilkami nc na «« btero poiljtjo tratift ln trnnjrn.
cTozlafarsivo in poioBarsho.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
Sotzlmi S J?e6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter Izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled — lsvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
Priztialna pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Gotzlml. & £e$ar
f»v«tu.ari(vo in podoftarilM.
i DeslilBdin žganju
spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve- A LijJ ževalnih pijač se takoj prične z najboljšim jr r<j)i uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo- hul vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te- L**J meljito in strokovno manipulacija na licu me- $ sta, Obširne informacije v dosego dobre kup- PmI L**^ čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe ,pod šifro: ,Erste Fabriksfirma 08882' na
M. Oukes Nachf. V
jfe 1013 10-4 Dunaj, l/l, \Vollzeile 9.	W
P	M
S to znamko opremljeni
Maršner-jevi -v
1 Mg
(malin, citron, jagod, Crešenj, dišečih jagod)
--o najboljši. -
Prva češkf akc. družba tovarn za orlent. sladkorne in okoladne izdelke Kr Vinugradi prej A Maršner.
Izvolite pisati po vzorce !
Modno blago

volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni _ _ ,C- „ prekrasnih modnih vzorcev za Ct£YRs* srajce, obleke itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga
V. J. Havliček in brat
v Podebradih, Češko. Mnogo pnznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K 528 20-12
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih ie večkrat preskuiena, od zdravniških (X.)	avtoritet priznana, je
naravna
aEkaiična kisiina
Th voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Služba
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj m franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
ZalogR pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana.	114 52—20

IVAN PENGOV
podobar. Izdelovalen oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—10
podoborsko delavnico
umrlega g. And. Rovseka, Kolodvorske tiHee Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
organista in cerkvenika
je razpisana pri Sv. Križu nad Jesenicami na Gorenjskem. Prednost imajo oženjeni, ki hi znali tudi kako rokodelstvo in katerili družinski udje so tudi pevci. Dohodki: 600 K na leto ter prosto stanovanje in nekaj drv. Služba se lahko nastopi takoj.
Župni urad Sv, Križ nad Jesenicami,
dne 7. maja 1008. 1153 3-2
Hiša naprodaj.
Zaradi odpotovanja proda se nova pritlična hiša v Spodnji Siftki, lepa lega, hiša se dobro obrestuje, je še 10 let hišnega davka prosta. Zraven je velik vrt, pripraven za vsako stavbo. Kupci naj si blagovolijo ogledati najdalje do 15. junija t. I. Cena 4300 kron, drugo je vknjiženo.
Več se izve pri lastniku v Spodnji Šiški Planinska cesta štev. 237 pri Ljubljani.	1149 7-3
Lep hrostou les
posekan in stoječ, ob državni cesti, 15 minut oddaljen od kolodvora, je
naprodaj.
POSCStUO SMlJulllJ[ine nQ
Proda se novozidana hiša, jako lična, pripravna za vsako obrt, s potrebnimi gospodarskimi poslopji, skladišče, hlev, kleti, ! pet stanovanj, poleg hiše in gospodarskega poslopja je takoj velika njiva, gozd v bližini.
Dom se "ahaja tik okr. ceste, 20 minut od mesta, v Štefan)! vasi Št. 66.
1145 3-2
t U Ameriko ;in Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
Več se izve pri Alojziju Dorniku, Mengeš.
1116 3-2
Lekarna ,Pri zlatem orla'
Mr. Ph. Mnrdetschlneser, kemik v LluHljani
Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu



v %
*rt, 'h.
Dunajske želodčne kopljlce, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove od- ■ / ' « (tan|ai«če. Steklenica 20 v., | 6 steklen 1 K Odvnjnlne krogljlcc (posrebrcne),
Mll ........ ž"lodec in črevesje čisteče.
škatijlca 70 v , h škatlj. 3 K. Prašek proti kašlju iu Zeliščni sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica I K, 6 steklenic 5 K. Chlna-žeieznnta malngn d;i kri in moč oslabelim osebam. I steklenica JK.fi steklenic 10 K. Želez-nate krogljlce s čokolado, za malokrvne in blede ženske in dekleta Fluld, vrlbaino sredstvo, proti revmatizmu in protinu. Steklenica 1 K, 0 steklenic 5 K.
Vsa žlvlnozdravilnu in iivinoredilna sredstva, - živinski in prašičji redilni prašek itd.-
,Ada"-preparati (ime oblastv. zavarovano)
_ so najuspešn. uporabljivi:
Ada-mlio in crdme povzroči naileršo polt; Ada-if zobna esenen in Ada-
V zobni prašek, najlepše zobovje; Adn-lasna voda iu pomada, rast las;
-nikake izgube Ins.-
Vsak koniad ,,Ada"-preparatov velja 1 K.
^ O
tS Š «
-C1 a; O
O C ,c
•3; m
J* ^ * J
5 O
o 'o t; tr i? O tj
Vsa navedena sredstva prirejajo se edino Ic v nad 300 let obstoječi lekarni ,,Pri zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu včrcvijarsk. mostu) in razpošiljalo vsepovsod slehrni dan po pošti
O .
£ ^ % % 9 %
o % -- f> J)
U V
* «>
o
1124 4
vožnja s
f4-t 12
Cunard Line
Bližnji odhod t
Iz Trsta : Slavonija 19 maja. Panonija 2. junija.
Carpatia 16. junija. Iz Liverpoolai Lusitania (največji in najlepši
parnik sveta) 16/5, Mauretanija 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
	»HMHB	H v''?		
				
domačega izdelka
priporoča po najn&jl ceni in kakovosti slavnemu p. n. občinstva preč. duhovSčinl
JOSIP VIDMAR
-- v Ljubljani ==■
frd Škofijo itev. 19. — Stari tr| Stev. <u
Prešernove ulice itev. 1 M vm Poprav&ta tefrna te ©an«
100000000000000011011000000003010100000 0	Naznanilo in priporočilo.	Q
0 Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje sporočiti, da sem se preselil s svojo pl 0--H »A	<» IC^B1.! -- fi|
S iz Bohoričevih ul. 3 v lastno hišo v Linhartovih ul. št. 8. kjer sem jo primerno povečal. Potrudil fž) sc bom, da vsestransko ustreženi željam cenj. naročnikov.	Velespoštovanjem	UJ
0 1143 10-4	ALOJZIJ TRINK, miz. mojster. 0
ly0ia000000Q00B000iiQiigi00000a00(3)EiQ000@
•■■■HHBHBHnffiBBMUHHftHHHHi&m
M
iaznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet prevzel svojo
v lastni hiši v Flori-janski ulici štev. 6.
Točil bodem pristna vina, kakor tudi Koslerjevo dvojno marčno pivo. Skrbel bodem tudi za dobra jedila in primerne cene.
Obljubujem cenjeno občinstvo postrezati po svoji moči točno in solidno.
Velespoštovanjem
lisi 3-3	Fran Pock, gostilničar.
m®
morajo ><aUo nesnago,
kur p« tej Inliko nn>a tndi najmanjlta rana raieij« T aolo hudo, tetku 07dr»vlji»» r»»o tu 40 let so je i«-kazalo mciilnn tIhč.ii> mazilu, taka imenoraiio praiko domače mazilo kot zaooalji.o neditvo za »brezo. To rzdržujo rano čitto, obTarnje iito, olajSaj« vnotj« i« bolečine, hladi in poipeSaje zaceljenje.
—— Razpoillla •• viak dan. —— 1 rašica 70 Tla., pol poSice 50 rinarjer. Proti predplačila K 3 16 se polljejo 4 pnšice, ali K 7 — 10 pujic poltnine proito na Teako postajo avstro-
ogrske monarhije. Vil deli embalaž« Imaja ■ a k o n I to deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Prag*1! Mala »tram; ogel Nerudova al. 203.

1 nhtflnrcT*') brerplačno dnpošibatev mo|ega llust* £fUlliCVUJit cenika z nad 1000 slikami. -
Jtinstvo veti let Vsako nepopolno blago se vzame
nazal za p ipolui znesek Slika '/j nav. velikosti.
Revma
Nevralglje, kožne bolezni in rane, chron. Morbus Brightli
Protin!
ohromelosti in pri razliCnlh :: :: ženskih boleznih :: ::
Ischias
Krapina-Toplice
Izborni zdravilstveni vspehi
termalno zdravilišča
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno ii izredno učinkujoče termalno zdra«tlnu kopališče 38 do 44» C, z največjim termalno-
kopalnim bazenom v Evropi.	765 20—10
Vedni pritok in odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice in konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje ,Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek iDunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. NaroČila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec In Poijčane.
St. 365
srebrna dam-ska remont.t>I &>5G
fet. 322
srebrna moška remont 3-50
Št 337
srebrna s sidro 15 kamnov 5» — dvojni plašč 6'SD
St. S41, srebrna s sidro dvojni pla&č 16 kamnov posebno
močna
7-9-5IR
Anton Kfffmnnn,
•	tovarniška zalosa ur, zlatnine in srebrnino.
. vse de/elc Kiaribor L 5., stajersko.
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
sc dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne.
in
Laško
1604 35
BS
Szantnerjevi črevlji giiliaaai
Pomladanskih novosti » to&e Prva in največja zaloga Črevljev na Kranjskem Dokoienic (kamašen) M-"-ce'"j j a j	j
Največja zaloga
za lovce In go zdarje. v izvrstnih oblikah
F. SZAIMTMER
Ameriških čevljev p.imel..,hcenah<
Št!? 'Siiff-JSkJE^^SJ! Ijubljana, Šelenburgove ulice 4, IJubljana.
- Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naroČila proti pivittj«.
Trgovoi dobijo ppiimna popust.
ETERNA
kraljica
s cevk za pipe! 2
Velike prednosti napram vsem do sedanj m ustnim ce<kam.
C. kr. avstr. patent, Zdravniško priporočeno.
a* «»*»■*-	<k NO d . (
- ------- —
Cvetlično milo St. 650
najboljše toaletno milo sveta
velja Cisto
nič *
če pošlješ trgovcu, pri katerem jemlješ „Ceres*-jedilno mast, ovitke Ceres-zavoj-čkov. Za vsakih 10 ovitkov dobiš I kos najfin. cvetličnega mila št. 650 čisto zastonj.
je cenejša od družili masti n izdatnejša. . ...	. Porabi se
jedilna mast je 15-20%,
manj kakor masla ali svinjske masti, in so jedila prav okusna. 1059 2
Stanje hranilnih vlog:	Rezervni zaklad:
23 milijonov kron.	nad 800.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernoulh ulicah štev. 3,
o lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovžn),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—5
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
nmmm
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čevlje.
Dobi se povsod. 7so
jgmmgsgsBismisgsggg
1049 30-11
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinska Mina Alojzija Zajca MS!
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!

P.3zor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kanarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem sfike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	856 24-6
v
Ignacij Camernik, kamnosek
&
liiiiiiinimi

nacij Camernik,
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
■nič
lil
~vsm
u
■Vi
I
4)
«5
KM®

O N O
Š
mM

»»
HojcenejJa in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki Severonemškega lioyda "
□ Bremena lieu-Vorka
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. ICronprtnz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. ■—»»
fftSgr Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 20
Edvard Tavčar-jo, o koiomuii um ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek iti aoboto. Vsa potovanja kc tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexlko, Californla, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Btltlmor* in na vse ostalo dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Bueno3 Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Ustanovljeno I. T842.
Slikarja napisov Stark in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh v tubah za akadem. slikarja.
Elekritni obrat
Tovarna In prodala oljnatih barv, firneia In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Telafon 154. Palavnlca:
Miklošičeva cesta St. 6 ^ Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, ttedllnega mazila za hrastove pode, karboDneja Itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu u vsa ▼ aajino stroko spadajoče delo ▼ mesta la oz deželi kot priznano reelno in fino p« najnižjih cenah.
i i
v
Štajersko.
latina
Želatniska jroitaja, pošta it i br.ojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kislika. brez prahu. Moderna uredba, živahno družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij. pneum aparat, p rne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zapriju, hiimorrhoidah. kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, kalarom v grlu in krhl,u. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih In Marijinih varih. — Novi hotel z d etetično restavracijo In novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 1102 2
1 ■
Zanesljivega
VILA
1162 3-3
sprejme takoj zaloga piva Goss v Spodnji Ši&ki.	1192 3-3
Sukneno in modno blago za mo&ke obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, oefir in kambrik za bluze ————— in krila. ——
Došlo v veliki izberi po ugodni ceni.
R. MIK!* LluUlJnnn
Stritarjeve (Jpltalske) ulice 5.
Vzorce na zahteva poštnine prosto. 1060 7
s 3 sobami, kuhinjo, poselsko sobo in kletjo, z lepim sadnim vriom in vrtom za zelenjavo, eno uro od Kranja, se ceno proda. Naslov se izve v upravništvu „Slovenca".
Irite	ESilZSRiii
	EHSr^Vitt^e
filVVtVpi^M^ '	
LMikuscrJH	
QH| tovarna dežnikov, Mjm	
WIUl Ljubljana, Mestni trg 15. IMpI	
1 Novosti
Zastonj m poštnine prosto naročajte moj
o novi veliki cenik S koledarjem o
ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro služeče predmete.	=
v
Sr. Čuden, urar in trgovec v JLjubljani.
959 9
Zdravilišče u k^ališce Kamnik ! Zastonj!
= na Kranjskem.
1'oHtRja c. kr. drž. železnic«, l1/« ure od Ljubljane. Začetek sezone 15. muja. Krasna garala lega. Vsi h vist zdravljenje (sibteui Piitss-
mtz 111 WiuierniU, ub.ivi p«» Kueipp-u). Voda za pitje in kopanje. Solncne kopelji, ogijen.eve in električne kepelji, masaža in elekirot*rbpija. plavali i baztn. Izbo na kuUmja, cene zmerne. 1'roHpekte pen i. ju dr. Kudolf Wackenrelter, r..v-nateij in najemnik kokain} a.	I101 10 — 1
poiiijom ilustrovani cenik Šivalnih strojev In voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi :: že od 19 gld. naprej. ^^ :: Lorenc Rebolj u Kranja.
Marjja Sattner,
Ljubljana, Dunajska tasta ii 19, H. stsp., H. nadstr. (Medljatova hiša),
n priporoča pni. MmvMbI m
izdelovanje cerfiveniR
para-menfov.
IN M—U
Iidiloj« Ml« ornat« kasni« t raeh litar(ienih barvah, plnvljal«, «bh»-Jllne bom, ftote in na aa ilolbo bolj« potreba« stvari, priprost« In aajfineja, kakor m glad naročilo, t ■tU na tam in ilaUn tik aj«. — Iidelaja tudi butm ta kaldahln« lat iiTrfuje vsakovntn« urkfti« parilo is pristnega platna. VporaMjn •uno (ikri kla|«, etaa p« ■•(•iiutl alzk«, ugotavlja trpeine, veatno dala ia hitre poatrelbo. Prenovljenja starih parameatov tadiude-voijno prarsama.
0>OOOOOOO^-OOw ooooooooo«
o
Najkrajša i, najcenejša UOŽIlJS u AfTISflbO
z modernimi , velikimi brzoparnikf iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
|e proga
rdfi;'e zvezde „Red Star Line".
Na nasiti parnikih: „Finland", „Kroonland", Vaderiand', .Zeeland" in „Samland", kateri /■-ak tedi n v sobotah oskrbujejo redno vožnjo nud Antvverpnom <n New Yorkom, so snažnost, zborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, ia vsakega potnika eminentnega pomena, in trata vnžnla 7 dni
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Nafta proga oskrbuje tudi po večkrat na a ose vožnjo 6ez Kanado, katera pa je 'Jamo cenejša kakor na Nevv Y«rk..
fojasnila daje -ladno potneni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Soiodvorske alloe odslej itev. 26 od jui-u;ga kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju*. '42 46 20

Poštoneiu u n iv ^ e I u , <1 >» s v o j e
CEVUE
prodajamo po strogo stalnih cenah, breikonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene » vsak par, se ima zahvaliti naša firma za nedosežni renome,

JI 3 50 460 3*75 474 625 750 3-110
dame.......... J'—
Moški štifljetni, močno delani . . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi
Isti za
Elegantna priložnost! Priporočamo nastopno označene urite: Odlična kakovost!
912 10-6
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Na,večja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmern h cenah.
JS. L Fl{ »O I> I1 K A ^ K E	k - m. <1 r
Damski salonski čevlji iz črnega usnja Al 1'Efl
divje koze.........jI« 1 JU
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......n
Damski čevlji na trakove iz dobrega
rjavega usnja, moderna oblika . . jj Damski čtvlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . » Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf,
eleg. pom čevlji, Goodyear šivani )} Damski čevlji na trakove iz najfinešega
chevreau Ooodyear šivani . . , M Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........,,
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....„
375 375 340 475 575
340 6-
Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalske) ulice 9.
Lepa zračna
661 10
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajen h hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoeiču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
OO
Z električnim obro- • tom urejena tvornica g
G. Skrbič g
«« Zagreb43 7 O
llioa itev. 40 Q ©
priporoča q
svoje slovite solidne in cene ta-	A
luzije, lesene, tkane in platnene	a
rolete, železne in lesene za-	I;
tvornioe za izložbe in proda-	V
jalne ter prosi, naj se tej solidni	O
_ tvornici izvoli nakloniti največje za-	Q
(Q upanje. Ceniki in proračuni zastonj.	^
•••••OOOOMcMMO
m	n	M-W
Anton Preske
fero|a« v Ljubljani, Sv. Petra cesta i«. U
atfllkevaa i zlate kolajno « Parim-.
Mllkatn k zlate kolafii« !■ krHaera s Load«RN 13(15.
rffi^r^ovrsS^ fflMiMJMi
It trpečega la telldnega blaga pa alzklk aoaafe
^vojo izgotovljene obleka
u lavalaka v najvafijl is bari |ro Bajalijii conah.
MHvftti) nslfer« ivutrljiktta flnsitn ;>J*sft<k®! ««iit«Rj
■JbagateJio aalog« In Najrazno* ^»006 58 S vratnejAo Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovaleo klavirjev In aodna zapriseženi zvedeaeo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
'fr il%»Hff- ""■**" " ftgMaBh Vedno so v zalogi preigranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-njeln popravljanja
vsah sistemov. Olavno zastop-»tvo dvornih firm L. BBaendorfer na Dunaju, Gebrtlder Stlngl na Dunaju, Avgust Ffirster V LBbavu, Th. Mannborg v Llpskom. Za vsak pri mepl kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja # Izposojevalnlna. — Delna plaSlla. ■
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove alice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. ob- g? činstvu v izvrSItev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se Se priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo, j ----2467 62-14
te-
Nad Št. Vidom
je
1176
Andrej Zajet
cementarna
na pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže.
kuhinje in hod- mfivaiAno er* I at <p» aa v razn'h barvah nike krasne - UcaiUno plUdbO jn 0kus. uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
L°tbpoCK grobne spomenike in
(F1 Iff 1 I brušene in polirane kot marmer. — Slavnim cestnim (UKVlljlt?! odborom in zasebnikom nudim	■ —
romontno	(6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-
vCVl dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnjje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 9
Ceniki in vzorci na zahteva.
v-Mitumii
St
m
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovcr
se priporoča prečastiti duhevičini in cerkvenim predstojništvciisa« kakor p. n. občinstva ia pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva > slikanja na steklo
££ ofelsbfsk« v figuralni in navadni erna-nmentiki; ste^bne ter portalno steklarstva
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v '3 najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. «■ Zaloga kakor velika izber steklenega in porečja lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-« dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u-u S - Biarisi ia proračnni aa zahteve zastonj. 3 Spričcrala sitfili loTfieaft del ss bi rtzpflap f. i. sljesalcis ▼ »flei.
griček
naprodaj s prijaznim razgledom, kjer je posestvo, ki obsega do 1 orala zemlje, s sadnim drevjem in malo gozda. Zelo pripravno za letovišče. V bližini je studenec z jako dobro vodo. Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesta 14 v Ljubljani.
v/ni/t i i" ,/J,t>n>ri}ro
Ji'i/ti')mi XL>/ijv <st 'b/\ • pc 1'c/ii i/i Aruvnesl/ivo-/>c/f rc///' m//,sc vl>rrie/o
, xS///?c<<'./£'??i c '/e/;;«
v £Vub//uni l/tcločvors/ce uliceJ20 Sšct/ccv/ s/iui (/\yit. •mita se b/v\yiictčno.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili tn v dragem modernem :: :: s s blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE OBLEKCE =
v . po najnižih cenah.
/AH. KRIST0F1Č poroč. BUČAR
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Zaščitna cnamka „Sldro"
LiilieitCajsIci
Nadomestek aa

o
™ HO
11
IX


w»
0»
Sldro-Pain-Expeller
>• ifMii priinut k»» lnvr.tno bol blfcJoJ.i« lB •dT*dne mazilo pri prehlnjenj« Itd | mm M t., t I 40 in X I M i.bl». t Tieh Irtuurt
M nmVep.v.Aj« lig« poTi»4 pril)«btyMaft *w*6.fe nlKn, Mj h j«rnljt}*> le trirlMl.. »MImIm t f*«tlj»h ■ »J* Mi«u. cd.—k« „S14ro" , »>i» M )4 r'*IT«
Rlchterjeva lekarna
pri ..zlatem leva" v Prafl UlicabethgSHHC j1»t. I nora
tm (o-it
Parna ž^ De$Hgn$m o Ljisbllcsol
9 kupuje proti gotovini <
tm
"S "
m
rejlsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
j I laško oolo debele in od 5 eol | naprej široke, ter plačuje iste po i 14 vinarjev I laško colo, po-
; stavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.

--—
215T
v lastnem zadružoem dtmu
V Ljubljani na Dunajski cesti štev.
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja
k 59.197.246 20 k 12 888.795 43
H H
H N H
obrestuje hranilne vloge po 4 Vlo
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pia-čuja posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloije do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... k 17,43$.933"24.
Posojuje na zemljiS6a po 5 '/«°/o z • Vi °/o na amortizacijo ali pa po 3v«°/o brez amortizacije) na menice po 6 %•
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URA3NE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.	201
! h & Kupuje fudf hrastovo | hlode bs frlze. / ^ *
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših laconaii in v velikih izberah
priporoča m 52-28
Ivan Soklič.
Predstave s« vrtijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ura popoldne.
Kinematograf EDISON
& 8 Dunajska cesta nasproti kavarne ^Europa". s s
Danes v soboto nov spored«
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava sa dijake po zni-i i žani ceni. i i
Hišana p*
IMI U W ij-c~imu^I>_».~iy»i.~>i/*.■ "nt)'
5 minut od Vevške papirnice, 20 minut od cerkve v Polju 20 minut od poslaje Zalog, je takoj naprodaj pod ugodnimi pogoji pritlična hiša s štirimi stanovalnimi deli, kuhinjo in kletjo. Poleg hiše je sadni vrt, na kateremu stoji skedenj ter kozolec. Po-sestve je 8 mernikov. Poizve se pri Ant. Tertniku, posestniku v Zg. Kašlju pri Dev. Mar. v Polju.	1139 2-2
msmmmmmmmmm®
C. kr. oblastveno potrjeno i* 38 ucilisce za /trojno risanje
branja vfesifi
Ljubljana, Stari trs St. 28.
e Dobi se tudi kroj po životnl meri. e
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
= Lepo ^
posestvo
blizu južnega kolodvora, obstoječe iz enonadstropne hiše, velikega vrta, cvetličnjaka, velikega dvorišča, kakor tudi skladišča in hleva, eventuelno 2 lepi stavbeni parceli se pod jako ugodnim pogojem proda. Dopisi na gospo O. Valenta, Ljubljana, Slomškove ulice 6, I. nadstr. 1155 3-2
MS MJiji iJS 'SJSitJ Sli irj ISi iti iii Kti! iti iti it
< ui. m J-t $ts t« r« tiz »t iti tt
Opozarjam p. n. trgovca, žijanjetoče, kakor t-idi gostilničarje na svojo veliko zalogo eienc, rumove kompozicije, rai"0> vrstnih čajev, konjakov, malage, L.crimae Chri.ti, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega oc^jemai ;a, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tv>dke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši usp.h vsake esence po priloženem navodilu. Neugaiajoče blago sprejmem na svoje stroške nazai.	24U5 26 23
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
li^UNt Bcni^ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
m
m m
8
Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke!
ter vsekovrstne modele priporoča
2237
A. Uiuotf - Mozetič ^^r
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Itarleai, uitia Hi kiutrik* iljikl kljiianičiritr«.
flidrnllCni vidri ta sesalki
Josip Weibl
J. Spriitzir-ja iasl. IJUeUAH, tlomikni iliei 4
j>riporoč». m o5avn«ipo občinstva is pntiactiM duhov&ini v Udelor«n)a vaah t t« strok« apa-Ibjočlh pradmotov: ftl&n« c mar* tj s s« atroj, obbajilna slu, a (Taja as nlrodvors »fe.rnaj«« •nreSJa, vaina vrata, balkoni, veranda, atolpaa krtka, itadilalka, atrala-
▼oda, talaana okna, talasna atola Itd. Vpac^allteta: valjtftal aantori te itlniai plaht* pa oajnovajftaa alstaaa ■ aaaadvigalaiai a 1M» 63—B9	»p«nuni brat vijakov.
jermenar in sedlar
Jos. Stupica,
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
o konjskih oprav ©
nfo^Se Kočije, druse uozove
ln najrazllt uprežno opravo,
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče
potrebščine
kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave.
715 12-9
Velika


aa aa
aa aa
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene cene. =
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Priznano najboljša
delavnica
za izdelovanje oblek po meri.
Velika zaloga domačega in pristno . n-:: gltškega blaga. ::
595 21
OSREDNJA BANKA
* Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4l/4 %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
CESKIH HRANILNIC,
___(Ustiedni banka českyoh spotitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' i» ',«•/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilamo sigurnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000--
Telegraml: „Sporob«'nk«*\
Ovnonlranja kavcij la
vadij raznih vrat. Eakont menjlc aarao
denarnih zavodov. Bankovne Informacija In »vete brezplačno.
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak	Al 3|	to je: d^je za 200 kron
delavnik od 8. do 12. ure I«** ^ '4
0 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanfe prekinilo.
Rentnl davek plača hranilnica sama. a« st—i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
!>' n jfil(furii^jAn prilika asa Atedei\J« !
Kanonik J. Suftnik 1. r., podpredsednik.