PiiStnina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. S® W Cena posuineuuitftoiihn Din 1‘5(C »kfoV'111" ",mm TRGOVSKI T.IST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo- letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95S. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 13. junija 1931. Telefon št. 2552. štev. 66. Proti mazačem v trgovini. Cenjeni gospod urednik! Vaš članek o potrebi kvalifikacije v trgovini in obrti ste mi ga vzeli iz srca. že dolgo poslušam nezrele glasove o tem, da naj se v trgovino in obrt pusti vsakega, ki kaže nagnenje do gospodarskega udejstvovanja, češ da trgovina in obrt ne predpostavljata ni-kake kvalifikacije, ne potrebujeta nobene strokovne sposobnosti. Vsi talenti se pojavljajo sami od sebe in talentu je pač treba pustiti svobodno pot. Kaj je s svobodnimi talenti v trgovini, industriji in obrti, skratka v gospodarskem udejstvovanju, je pokazal povojni čas. Tedaj so se pojavili takozvani samostojni trgovci, poslovni voditelji, obrtniki, gospodarstveniki velikega sloga itd., ki jim je konzument že tedaj nadel primerno ime: verižniki. Kupčije so cvetele, da je bilo veselje. Trgovina se je sama rentirala, talent je stopil v ospredje. Vendar kako! Cene so same šle navzgor, vrednote so se izpreminjale samotvorno, veliko pomanjkanje je gnalo cene kvišku. V tistih časih ni šlo za talente, marveč vsak, kdor se je prijel trgovskega posla, je uspeval. Vendar je že sam razvoj te vrste trgovine in gospodarskega udejstvovanja sam pokazal, kam zaplove gospodarstvo, ako se vrinejo nepoklicani možje. Konec verižniške dobe je vsem nam v najboljšem spominu. Ogromni milijoni narodnega premoženja so splavali po vodi, največ pa je trpel konzument, kajti na njegovih plečih so rastle vrednosti in verižnik je mogel zapravljati čez noč pridobljena bogastva. Iz inflacijske dobe so se rešili samo oni, ki so se kot solidni trgovci in gospodarstveniki sploh ravnali po pametnih, v dolgih dobah preizkušenih načelih in postopkih reelne trgovine. Vse drugo pa je sramotno poginilo. Govoriti konkretno o tem obdobju slovenske trgovine bi bilo zares ominozno. To so bili mazači v gospodarstvu. V zadnjem času se mazači znova pojavljajo. Poglejmo si n. pr. kako je v lesni trgovini. Kadar poskočijo cene, se pojavijo lesni »veletrgovci« kakor gobe po dežju. Obrtnice ni težko dobiti, sicer pa poslujejo taki ljudje tudi brez njih. Ko pa cene zopet padejo, izginejo, kakor kafra. Redni in kvalificirani lesni trgovec pa plačuj tudi v slabih časih visoke davke in gini pod težo javnih bremen! In tako bi lahko navedli celo vrsto žalostnih primerov o nelegalni in nekvalificirani trgovini, škodo trpi v prvi vrsti konzument, potem pa tudi trgovina in trgovstvo in obrtništvo samo. Mazačem v trgovini je za direkten in hipen zaslužek. Vse drugo jim je postransko. N. pr. kvalitetna doba prvovrstnega blaga, konkurenčnost v cenah, preskrba prebivalstva z dobrimi pridelki in izdelki. Kako naj pritepeni trgovec razločuje med dobrim in slabim blagom, med kvaliteto in potvorbo? Vsaka obrt, vsako človeško udejstvovanje predpostavlja kvalifikacijo, šolo, temeljito praktično in teoretično poznavanje materije. Brez talce osnove ni mogoče graditi modernih hiš, a tudi stavba trgovine in posameznih obrti ni tako enostavna, da bi se je mogel lotili vsakdo brez potrebne predšole. Mi trgovci v Sloveniji se nahajamo še prav v posebnem položaju. Braniti moramo legalno in kvalificirano trgovino proti pogumnemu pokretu zadružništva. Zato je jasno, da morajo naše metode blesteti po svoji visoki kakovosti, naš trgovec pa mora biti na višku dela in trgovske mo rale. Tega vsega pri mazačih v gospodarstvu ni in ne more biti. Tem gre samo za bogatenje čez noč, pa naj se pri tem razbijejo tudi zadnji ostanki ugleda modernega reelnega trgovca in poštene trgovine. Zato mora biti naš klic slejkoprej: Proč iz gospodarstva z mazači, za htevajmo čim višjo strokovno kvalifikacijo za izvrševanje gospodarskih poklicev! Ljubljanski trgovec. ODLOČBA GLEDE OBVEZNOSTI ZAVAROVANJA VRATARJEV, SLUG, HLAPCEV ITD. Na predlog Centrale industrijskih korporacij v Beogradu je minister za socijalno politiko in nar. zdravje g. Nikola Precca izdal pod St. broj 23565 od 19. maja 1931 sledeče rešenje: »Na podlagi 3. odstavka § 3 Zakona o zaščiti delavcev in z ozirom na nastale sporne primere, ali je smatrati vratarje, čuvaje, sluge, kočijaže, hlapce, strežnike, kuharje, ki so zaposleni pri obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih in njih sličnih podjetjih, kot pomožno osobje v smislu Zakona o zaščiti delavcev, odločam, da vratarji, čuvaji, sluge, kočijaži in hlapci, strežniki, kuharji, ki so najeti za opravljanje pomožnih poslov pri obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih in njih sličnih podjetjih, niso smatrati glede odredb o delovnem času kot pomožno osobje po Zakonu za zaščito delavcev, ker te osebe niso v neposredni zvezi z organiziranim delom podjetja, kakor to predvideva § 2 omenjenega zakona. Za jačanje kredita in poslovne morale. (Predlog zborničnega podpredsednika g. Leopolda Bruderman-a v plenarni seji zbornice dne 6. t. m.) V zmislu § 4. odstavka 6 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja sme dolžnik ponuditi upnikom 40% plačilo z rokom plačanja v enem letu, 50% z rokom plačanja v letu in pol. Praksa je pokazala, da so ti odstotki tako nizki, da uprav vabijo k izigravanju zakona. In v resnici se zakon izkorišča v taki meri, da je postal skoro iluzoren, številne sodno prijavljene insolvence in prisilne poravnave izven stečaja se zlasti v področju naše zbornice baš spričo prenizko določenega poravnalnega odstotka tako množijo, da v prav nevarni meri ogrožajo poslovno moralo in kredit, zlasti pri nas, kjer so le redki trgovci, ki obratujejo z lastnimi sredstvi, je jačanje kredita neobhodno potrebno, kajti zaupanje v močan kredit je predpogoj za razvoj trgovine in industrije. Ako se v takih razmerah kredit izpodkopava, je vsak gospodarski napredek že vnaprej onemogočen. Zakon ne sme nuditi prilike za zlorabe in izkoriščanja, ampak v pomoč bi moral biti samo onemu, ki je po sili razmer prišel v težave, da se more s sorazmerno majhnimi žrtvami upnikov rešiti. Praksa je pa pokazala, da zakon tega namena ne more doseči. Zato moramo z ozirom na stalni porast števila poravnav izven kon- kurza — saj je Dravska banovina v tem oziru dosegla žal že tretje mesto v državi — in z ozirom na nevarnost, ki radi tega preti našemu kreditu in poslovni morali, zahtevati, da se zakon o prisilni poravnavi izven stečaja ukine, odnosno, da se minimalna kvota za poravnavo zviša na 75%. Predlagam zato, slavna zbornica blagovoli skleniti, da se ministrstvu trgovine in industrije pošlje spomenico s predlogom, da se zakon o prisilni poravnavi izven stečaja ukine, odnosno, ako to ni mogoče, da se kvota od 40% zviša na 75%. Predlog, o katerem se je razpravljalo že na seji trgovskega odseka* je plenum soglasno sprejel. POZOR PRED RAZNIMI SLEPARJI! Nemško poslaništvo v Beogradu je obvestilo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da so v Nemčiji brez vsake vrednosti novčanice, ki se glase na nemške marke in ki so bile izdane pred, oz. med inflacijo nemške denarne enote. Zavod posebno naglasa, da se v zadnjem času pojavljajo razna udruženja, ki laž-njivo pričajo, da imajo od nemške vlade posebna pooblastila za nakup teh nov-čanic in azvajajo nepoučene ljudi v razne sleparije. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. (Nadaljevanje poročila zveznega predsednika g. Josipa J. Kavčiča.) Ta odločba naj se objavi v Službenih Novinah.« Gornje rešenje je bilo dne 20. maja t. 1. dostavljeno vsem banskim upravam in upravniku drž. tiskarne v svr-ho priobčitve ter bo v prihodnjih dneh objavljeno v Službenih novinah. Prekmurski med. Med najvažnejše pridelke Prekmurja štejemo med. čebelarstvo je za Prekmurca, ki redkokje razpolaga z več kot o orali zemlje, zelo pomemben vir dohodkov in se s to panogo gospodarstva ba\ i velika večina ipoljedel.skega prebi-valstva. Ker je obnebje prav ugodno in tudi paše navadno ne primanjkuje je tega sladkega pridelka tudi v slabih letih toliko, da bi se ob primerni organizaciji mogel v velikih množinah izvažati tudi v inozemstvo. Kakor je videti, bo letošnji pridelek radi izvrstne akacijeve paše zelo bogat in prvovrsten. Med je lep, čist in zrel in se ga dobi po prav ugodni ceni. Priporočamo posebno trgovcem, da se zanimajo za to blago. Naslovi se zveilo pri oddelku za obrtno pospeševanje (sresko načelstvo za levi breg) v Mariboru. Mnogo se je zavzemala Zveza lani tudi za otvoritev železniške proge Hodoš-Da-vidhaza-Kotoi many, ki naj bi po najkrajši poti vezala Prekmurje in Slov. gorice z Ogrsko in Čehoslovaško. V telefonskem oziru se od leta 1929., ko se je na zveznem občnem zboru razpravljalo o neurejenih telefonskih prilikah v Sloveniji, ni ničesar izpremenilo. Zato bo Zveza na današnjem občnem zboru v posebnem referatu očrtala glavne hibe telefonskega prometa in zahteve trgovstva po zboljšanju telefonskih prilik v Sloveniji. V zakonodajnem pogledu je bilo preteklo leto jako živahno. Posebno mi je omeniti v trgovski zakonodaji prvi važen korak k ozdravitvi in konsolidiranju notranje trgovinskih prilik, ki ga je prinesel zakon o pobijanju nelojalne konkurence in ki je stopil v veljavo 11. maja lanskega leta. Po tem zakonu so kaznjiva vob-če vsa dejanja, ki nasprotujejo dobrim običajem v poslovnih odnošajih; navaja pa zakon tudi specialna dejanja, — napačno označbo blaga, prekupovanje itd. Po zakonu je prepovedano tudi obetanje in dajanje nagrad v denarju ali blagu. Tudi proti zlorabam v poslovnem življenju je namenjen nadalje zakon o razprodajah. Dne 1. maja* 1930 je stopil v veljavo novi konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza, ki je izredno važen za konsolidacijo poslovnih razmer v državi. Za naš tranzitni promet je velike važnosti zakon o svobodni coni v Solunu z dne 24. aprila 1930; za našo izvozno in uvozno trgovino pa zelo pomemben zakon o javnih skladiščih, ki je stopil v veljavo 4. oktobra 1. 1. V preteklem letu se je končno uravnalo tudi vprašanje odpiranja in zapiranja obratovališč, ki je povzročilo trgovstvu mnogo neprilik. Z na-redbo kr. banske uprave z dne 6. maja 1930 se je ugodilo težnjam trgovstva, izvzemši zahtevi podeželskega trgovstva po 4-urnem delovnem času ob nedeljah. Tej zahtevi na-redba o odpiranju in zapiranju obratovališč ni mogla zadostiti, ker je nedeljski počitek zajamčen v zakonu o zaščiti delavcev. Zveza pa bo stremela za tem, da se povodom revizije zakona o zaščiti delavcev ugodi tudi tej težnji podeželskega trgovstva. Pričetek tekočega leta se je pričelo tudi delo za unifikacijo trgovinskega zakona. Mnogo let se je razpravljalo o novem obrtnem zakonu, ki je bil v svojih osnutkih večkrat bistveno izpre-menjen. Priprave so bile konec preteklega leta končane in o zakonskem osnutku razpravlja pravkar Vrhovni zakonodajni svet. S tem zakonom bo postavljen temelj novemu obrtno-pravnemu postopku. Mnogo bo vplival tudi na organizatorično gibanje trgovstva in obrtništva, pa vsi želimo, da bi prinesel v obrtno-prav-nem, kakor tudi organizatoričnem oziru najširše možnosti razvoja in poleta. V ospredju socialno-političnih vprašanj je stalo v preteklem letu vprašanje revizije zakona o zavarovanju delavcev, že z zakonom iz leta 1922. je bila predvidena uvedba starostnega zavarovanja, ki se pa ni oživotvo-rila. Osnutek novega zakona o socialnem zavarovanju, ki ga je predložilo preteklo leto ministrstvo za socialno politiko, pa uvaja starostno zavaro- vanje in izpreminja sedanji zakon v zvezi s tem, v vseh svojih določbah, zlasti pa ureditvi prispevkov in dajatev. Trgovstvo iz socialnega stališča ne ugovarja uvedbi starostnega zavarovanja, vendar pa uvedba te panoge spričo težkih gospodarskih prilik, ki jih preživljamo, ne sme biti zvezana z zvišanjem prispevkov. Iz dosedanjega delovanja socialnega zavarovanja vidimo, da povzroča centralistična uprava previsoke upravne stroške. Centralistični sistem socialnega zavarovanja ni izveden niti v social -no-zavarovalnem oziru mnogo višje stoječih zapadno in severno evropskih državah. Iz skušenj smo se mogli uveriti, da centralizacija socialnega zavarovanja ne pospešuje njegovega razvoja, radi česar so se izjavili vsi gospodarski krogi Slovenije za decentralizacijo socialnega zavarovanja in za upostavitev avtonomnih banovinskih socialnih zavodov. V socialnem skrbstvu trgovstva preteklo leto, žal, ni prineslo nove pobude. V bivši mariborski oblasti obstoja Trgovska bolniška blagajna in »Trgovska samopomoč«, ki je osnovana tudi pri gremiju trgovcev v Ljubljani. V pogledu socialnega skrbstva nam manjka še marsikaj, pa bo potrebno, da bo tudi ta panoga obširnega delokroga naše organizacije stopila v ospredje. Jako neugodno so vplivale na že itak depresijsko stanje naše trgovine tudi neurejene kreditne prilike. V naših denarnih zavqdih se zbirajo velike vsote prihrankov, ki so odtegnjene narodnemu gospodarstvu. Podjetniška delavnost pada pod pritiskom nestabilnih razmer, ki vladajo povsod. Poleg tega pa je tudi visoka obrestna mera velik vzrok, da se podjetni gospodarji ne upajo investirati izposojenega denarja v nova podjetja. — Naša kreditna politika bi ob zadostnih sredstvih, ki so nakopičena v denarnih zavodih, morala stremeti za tem, da bi pospeševala, jačala in dvigala voljo po rentabilnih investicijah. Seveda pa bi bilo pri tem predvsem potrebno zožiti napetost med debetno in kreditno obrestno mero. Kreditna politika je važna postavka v pospeševanju narodnega gospodarstva, pa bo Zveza na današnjem občnem’ zboru zavzela stališče na-pram sedanji kreditni politiki. Tekom svojega obstoja je pokazala Zveza energično prizadevanje, da izpopolni stanovsko organizacijo. Dosegla je ta cilj in danes je, izvzemši čabarskega sreza, organizirano v 27 gremijev vse trgovstvo dravske banovine pod okriljem Zveze, v kateri so vse včlanjeni. Z zgodovinskim manifestom Nj. Vel. kralja je končala doba ustavnih bojev, strankarska politika, ki je prevladovala v vsem našem javnem življenju in razkrajala narod, se je morala umakniti velikemu konsolidacij-kemu delu, veliki ideji ustvaritve gospodarsko močne Jugoslavije. V gospodarskem pogledu mora stremeti v bodoče naša organizacija za čim uspešnejšim pospeševanjem interesov posameznih strok. Večje zanimanje za organizacijo bo prineslo snovanje gremijalnih strokovnih odsekov. Zveza bo zato v svojem bodočem delu podpirala stremljenje po snovanju takih odsekov. V kulturnem in vzgojnem oziru bo treba misliti na ureditev trgovsko-nadaljevalnega šolstva. S stabilizacijskim posojilom se je izvršila stabilizacija dinarja. Stabilizacijsko posojilo vsebuje tudi investicijsko posojilo, pa naj se kraljevska vlada spomni pri tem tudi na Slovenijo in podpre naša stiemljenja zlasti v železniško prometnem oziru. Nadvse važna je za nas zveza Slove ni j e z morjem, ki je postala tem nuj nejša, ker je Italija znatno znižala luške in prevozne tarife. Zato bo da našnji občni zbor v posebni resolu ciji apeliral na kraljevsko vlado, da se odloči ali je za zgraditev te proge ali ne. (Nadaljevanje sledi.) Položaj in težnje našega gospodarstva. I (3* . močilo predsednika g. Ivana Jelačina v plenarni seji o delovanju Zbor- ^ v e,n Se pa razdeljevanje opusti. k i ra.z<*eljevaiija daril raznim dobrodelnim m narodnim društvom. Prečita se s strani sekcije manufakturi-stov vloženi predlog, da bi prevzelo razdeljevanje daril društvom gremijalno načelstvo, za kar bi plačali vsi trgovci gremiju dvojno letno doklado. Iz govorov raznih zborovalcev je bilo posneti, da so za tak radikalen sklep pogoji pretežki in bi se ga marsikdo ne mogel držati. Zato se sklene, naprositi mestno načelstvo, da omeji potrditev nabiralnih pol samo na res podpore vredna dobrodelna in humanitarna dru- štva in to v sporazumu z gremijem, sreskim načelstvom pa naj se sporoči, da njihova potrdila na nabiralnih polah za Maribor ne smatrajo za veljavna. 4. Prečita se pritožba na bansko upravo proti zopetnemu milijonskemu posojilu mariborske občine za gradbo zasilnih stanovanjskih hiš. Pritožba navaja, da ima mestna občina že okoli /0 milijonov Din dolga, da se je ogromna večina teh posojil porabila v gradbene svrhe in se mnogo (preveč gradi primitivnih stanovanjskih hišic na periferiji mesta, ki se ne rentirajo in tudi nimajo uikake trajne vrednosti. Take hišice naj grade posamezniki, dolžnost občine pa je, da gradi v mestu primerne stavbe ter podira zastarele in nehi-gijenične hiše, ki spadajo že davno proč. Pritožbi se občni zbor po kratki debati pridruži. 5. Končno so bili sprejeti sledeči sklepi: a) potrdi se 4u/o-na provizija upravitelju gremijalne hiše; b) čisti do biček hiše mora znašali letno najmanj 60.000 Din; c) dovoli se gremijalnemu načelstvu pravica, porabiti v reprezen-lacijske svrhe letno do 4000 Din, in d) da izvede načelstvo reorganizacijo knjigovodstva, zlasti pa, da loči blagajno gremijalnih fondov od Bolniške blagajne samostojnih trgovcev in Trgovske samopomoči. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog g. Mejovšeka, da se razširi odbor-niška mesta najmanj za dva člana, o čemur naj se razpravlja na prihodnjem občnem zboru. n KOLI NIKA TVORNUA CIKORIJE LJUBLJANA. 1 OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA! REŠENJE GLEDE PLAČEVANJA NADUR. Gospod minister za socijalno politiko in narodno zdravje je izdal glede prekočasnega dela v smislu § 10 Zakona o zaščiti delavcev sledeče re-šenje: »§ 10 Zakona o zaščiti delavcev predvideva, da morajo plačevati lastniki podjetij vsako prekočasno delo najmanj 50(,/o višje od rednega. Zakon predvideva v svojem § 6 možnost podaljšave delovnega časa v slučaju, če jo sklenejo delavcev onega podjetja s tajnim glasovanjem. § 8 istega zakona predvideva gotove primere, ko se more redni delovni čas na prošnjo delodajalca izjemoma podaljšati. Odstavek 1„ 5. in 6. § 8 predvideva plačilo za izvršeno prekočasno delo, dočim ostali odstavki istega paragrafa takega plačila ne predvidevajo. Nekatere državne oblasti so tolmačile besede »vsako« v § io tako, da je plačati kot prekočasno delo tudi delo v smislu 2., 3., 4., 7. in 8 odstavka § 8. Radi tega dajem Inšpekcijam dela na znanje, da se ima smatrati kot prekočasno delo v smislu § 10 samo delo v smislu § 6 ter 1., 5. in 6. odstavka § 8, nikakor pa ne podaljšanje delovnega časa v smislu 2., 3., 4., 7. in 8. odstavka § 8.« Prednje tolmačenje je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje z razpisom St. broj 24272 od 19. maja t. 1. dostavilo vsem referentom Inšpekcije dela pri banskih upravah v vednost in ravnanje. Trgovšho društvo za Slovenijo v Ljubljani. (Govor predsednika Trgovskega društva »Merkur« g. dr. Frana Windi-scherja na občnem zboru društva dne 9. t. m.) tekom 32 iet, Kar ueiuje nase uru-scvo, so se razmere v našem gospu-uarstvu ni v nasi trgovini popoinoma predrugačile, mulam namena govoriti uanes podrooneje o razvoju in iiapreUKU nase trgovine niti v organizator nem niti v gospoaaisitem pogledu, marveč hočem samo poudariti, ua smo veiik del svojih uaiog, Ki so nam one postavljene ob ustanovitvi našega matičnega društva, izpolnili, napredovala je izobrazba, dobili smo stroKovne Knjige, dobili smo strokovno soistvo od trgovsKin nadaljevalnih sol in tečajev počenši pa uo trgovin-sKih akademij. Napredovala je razčlenjenost in številnost v trgovini in je narodna osamosvojitev v trgovini dosegla stopinjo, Ki si jo ob pričetku tega stoletja nismo mogli zamišljati drugače KaKor samo v ciljih in v vzorih. Razvili so se denarni zavodi na narodni podlagi in dobili smo marsikatero trgovinsko pomožno napravo, ki je trgovini potrebna. Včasih smo bili edina nacionalna trgovinska organizacija, ki ji je bilo pre-kvasiti trgovski stan v naši domovini. Danes imamo po vseli okrajih izvedeno trgovsko organizacijo v gremij ih, ki so povezani v zvezi trgovinskih gremij ev. Naše matično društvo, ki je bilo srečno zasnovano v nevšeč-nih časih kot sKupna organizacija gospodarjev in sotrudnikov, je ostalo Kljub velikim izpremembam v duhovnem in socialnem pogledu skupna organizacija. Obnesla se je v živem življenju in je gotovo odločilno pripomogla do tega, da pri nas nikdar ni prišlo do preostrih nasprotstev v službenem razmerju. Miselno smo pripravljali razumevanje za potrebe napredujočega časa med prvimi, če ne prvi smo med prvimi praktično gojili razumevanje za socialne zahteve in širili smisel za socialno kulturo. Ne smemo pozabiti, da se je cela miselnost temeljito preobrazila in da dandanes po skrbni pripravi duhov smatramo za sprejemljive in potrebne take naprave socialne vrste, za katere včasih ni bilo nagnjenja in umevanja, ker so bili časi drugačni in so bile dane boljše prilike celo prav mladim trgovcem za gospodarsko samostojnost v trgovini. Pisana je danes v trgovini že razčlenjenost in mnogobrojno je že število samostojnih trgovinskih obratov v toliki meri, da smemo in moremo govoriti že o gnječi in tuintam celo o prenapolnjenosti. Kupčijski obseg se tako zožuje ob napredujoči konkurenci stanovskih gospodarskih naprav za oskrbovanje z živili in potrebščinami, pa postaja vedno manj izgledov in priložnosti za samostojno nastanitev trgovinskega naraščaja. Z druge strani se slabšajo tudi možnosti tolikega zaslužka, da omogoča prihranke in nabirke v krepkih in zdravih letih za stare zobe. Tako je pojasnjeno, kako je v razmeroma kratkem času prodrlo in zmagalo prepričanje, da je tudi trgovcu potrebno misliti v dobrih časih na naprave, ki prinašajo pomoč v časih bolezni, onemoglosti in starosti. Kakor med obrtniškimi gospodarji, hitro napreduje tudi pri trgovcih zavest, da bo treba misliti na uvedbo zavarovanja za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti, številen trgovinski naraščaj, ki ga imamo in ga še dobivamo, vidi v pretežnem številu danes, da se mu zapira pot do trgovinske samostojnosti. Tako pa nastaja tudi na strani preudarnega gospodarja razumevanje za potrebo starostne preskrbe sotrudnikom in pomočnikom v trgovini, kajti zavest o primerni preskrbi na stara leta vzpodbuja deloljubnost nameščenca ter vdanost in vnetost podjetju in gospodarju. Tekom letošnjega leta smo imeli priliko slišati, kako napreduje smisel in razumevanje za socialno kulturo v trgovskih vrstah in kako vodilne glave med trgovci sami izprevidevajo, da je treba računati z bistveno izpremembo položaja v trgovini, z razpoloženjem duhov in z zahtevami socialnega napredka. Naša matična organizacija ima po 32 letih svojega obstanka, potem, ko so se uveljavile po našem trudu in prizadevanju vsepovsod pri nas trgovske stanovske organizacije s prostranim delokrogom, predvsem kulturne, izobraževalne, družabne in socialne dolžnosti. Včasih v prvih vrstah in edini v delu za povzdigo naše trgovine in našega trgovstva smo počasi izročili drugim mnoga opravila svojega prvotnega delokroga, ali imamo tudi še dandanes osobito v idejnem pogledu lep in koristen delokrog, pa mislim, da bi morala osobito naša trgovska mladina smatrati za svojo dolžnost, slovensko in stanovsko, da se zbira v okrilju naše prve nacionalne stanovske organizacije. Kdor prebira vodila v naših prvih pravilih in čita zahteve v resolucijah zborovanj, ki so daleč za nami, vidi, da se je velika večina naših progra-matičnih zahtevkov uresničila. Kmalu po novem letu smo prišli pod novo streho Trgovskega doma, za čigar zgradbo smo se zavzemali od svoje petletnice. Z zadoščenjem moram ugotavljati, da se trgovski gremiji in Zveza trgovskih gremij ev hvaležno zavedajo velikega in zaslužnega dela, ki ga je opravljala in opravila naša začetna trgovska organizacija. Prezahtevni danes ne smemo biti, ker danes niso časi za sentimentalnost, za priznavanje v solzni hvaležnosti, marveč so grdo in trdo materialni časi, ko je ne samo v našem stanu, ampak tudi v drugih težko pridobivati ljudi za skupno in solidarno delo. Ta nevšečna miselnost ne vlada samo pri nas. Tudi drugod upravičeno tožijo, da se'vse zateka pod okrilje organizacij stoprav tedaj, kadar trka potreba na lastna vrata, žalostna resnica je tudi, da je, kakor sicer naša mladina tudi naš trgovinski naraščaj težko pridobivati za delo v stanovskih in splošnih organizacijah. Kdor stoji v takih časih na vodilnih mestih, kljub nehvaležnemu delu in neplačanemu trudu ne sme kloniti duhom, ne sme dopustiti, da mu pesimizem razgrize ljubezen in voljo do dela, marveč mora navzlic vsem nemilinam in grenkostim vztrajati kot optimist v prepričanju in zavesti, da po sedanjih zadušnih prilikah zavlada zopet svežost, delavoljnost in smisel za ustvarjanje, kajti le to so načela, ki vodijo narode do napredka in do blagostanja. Težavne so dandanes razmere v gospodarstvu in naša trgovina živi dolgo časa že v skrbeh. Kupčijski promet pada spričo oslabele kupoval-ne sile zlasti našega kmečkega prebivalstva tembolj, ker je mrtvilo zavladalo v lesni kupčiji in obrtnosti. O krizi se je zadnje čase v gospodarskih zastopih mnogo govorilo in po pravici povdarjalo, kakšne muke trpi naša trgovina spričo velikega števila konkurzov in še večjega števila prisilnih poravnav, ki so posledice nesrečnega zakona. Zvestoba in poštenje gresta nazaj in je nevarnost, da izgubijo naši kraji dober kupčijski sloves, ki pomenja velik in važen ak-tivum za trgovino in trgovca. Pripravlja se nov obrtni zakon in se širijo vesti, da preti nevarnost spo-sobnostnemu dokazu v trgovini. Odprava odnosno oslabitev sposobnega dokaza, ki je važna zaščita trgovskega stanu, bi bila velika izguba za trgovski srednji stan in je seveda za nas popolnoma nesprejemljivo stališče, da se veljavni sposobnostni do-az ruši, ker je fundamentalna zahteva naše trgovine, da ga je treba dopolniti glede važnih trgovinskih strok. Naša trgovina zahteva odpravo prisilnih poravnav izven konkurza tako odločno, kakor mora zahtevati v novem obrtnem redu utrditev in zgraditev sposobnostnega dokaza. Pri nas Slovencih niso tla za brezskrbno feakovstvo. Mi morem« samo z delom, z resnično kvaliteto, samo s pridnostjo in štedljivostjo kvišku in navzgor. Za varljive fasade brez stvarne vsebine in notranjosti se ne moremo in ne smemo ogrevati. Gospodarski stiki med Jugoslavijo in Nemčijo. Dr. R. K'oh I er, predsednik selniškega urada v Leipzigu, je govoril v zagrebškem radio o gornjem predmetu med drugim sledeče: Živimo v časih, ko je svetovno gospodarstvo v temeljih omajano. Vse dežele sveta so od krize bolj ali manj prizadete, zlasti močno industrializirane. Tudi Jugoslavija čuti težo časa, kajti nizke cene surovin in agrarnili produktov vplivajo tudi na njeno trgovsko bilanco. Dočini je bila njena trgovska bilanca 1. 1929. Se z 327 milijoni Din aktivna, je bila lani s 180 milijoni pasivna, in to vsled katastrofalnega padca cen na svetovnem trgu. Dočim je pa štela Jugoslavija lani kvečjemu 30.000 brezposelnih, mora Nemčija iz donosa svojega dela preživljati še okoli 5 milijonov brezposelnih, to je ca. 15 do ‘20 milijonov ljudi, če štejemo vse družinske člane skupaj, ob skupnem prebivalstvu Nemčije 65 milijonov. Iz tega vidite, da imamo mi v Nemčiji zelo težke naloge pred seboj; kajti trajno ne moremo preživljati več kot četrtino prebivalstva brez proti-uslužnosti v obliki produktivnega dela. Nemčija je kot izrecno industrijska država navezana na prodajo svojih industrijskih izdelkov po vsem svetu, da preživi svoje prebivalstvo in da izpolni svoje plačilne obveznosti napram inozemstvu. Nemški ekspertni trg, repre-zentiran po velesejmu v Leipzigu, hoče pospeševati gospoda rske stike med narodi s tem, da nudi industriji in trgovini posameznih narodov priliko sklepanja novih poslovnih zvez, iskanja novih prodajnih trgov in pridobivanja novih dobaviteljev. Pri nas v Leipzigu jo razstavilo letos 26 narodov, in več kot 70 narodov je poslalo nakupovalce k nam. Nad 25.000 nakupovalcev iz izvennem-iških evropskih držav je obiskalo letošnji pomladanski velesejem v Leipzigu, 2427 jih je prišlo iz iziveuevropskih držav. Iz Jugoslavije smo mogli pozdraviti letos 498 nakupovalcev, lani v pomladi 490. Že to razmeroma visoko število nam pravi, kako tesni so gospodarski stiki med Jugoslavijo in Nemčijo. Ti stiki so se v zadnjih letih razvijali na zelo razveseljiv način. Dočim jo krila Nemčija leta 1923. sanio 8-7% jugoslovanskega uvoza, ga je krila v preteklem letu že s 17-6% ali s 1221 milijoni dinairjev, kar je le za majhno vsoto treh milijonov dinarjev manj kot je znašala češkoslov. kvota v uvozu Jugoslavije. Letos ije napredovala Nemčija celo na prvo mesto. V skupnem uvozu Jugoslavije so fa-brikati s 73% na prvem mestu, v izvozu zavzemajo surovino in polfabrikati ca. Vpisale so se nastopne fi r m e : Sedež: Velenje. Besedilo: Rak Edvard, žaga in lesna trgovina v Velenju. Obratni predmet: Žaga in trgovina z lesom. Imetnik: Rak Edvard, trgovec z lesom v Velenju. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. maja 1901. (Firm, 211/31 — Rg A III 117/2.) * Sedež: Celje. Besedilo: Ivan Itriggen. Obratni predmet: Izdelovanj© železnih konstrukcij, neaakitanih vrhnjih strešnih svetlin, ventiilaoij in rotorjev, vse po lastnih patentih. Imetnik Ivan Briggen, inž., Celje, Vodnikova ulica 6. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 30. maja 1931. (Firm. 258/31 — Rg A III 115/2.) 43%, živila ca. 37% in živina ca. 13%. Torej zavzemajo surovine in agrarni produkti skupaj 93% vsega jugoslovanskega izvoza, katerim stoji nasproti 73 odstotkov v importu tekstilij, ki jih Jugoslavija ne izdeluje sama. Trgovska bilanca pravi tedaj, da sloni razmah trgovine med Jugoslavijo in Nemčijo v izmenjavi agrarnih produktov za fabri-kate. Mi v Nemčiji potrebujemo Vaših produktov, kajti mi moremo svoje prebivalstvo le v prav mali izmeri preživljati s svojimi pridelki. V rastoči izmeri je udeležena Nemčija tudi na izvozu Jugoslavije, ki je prodala v preteklem letu v Nemčijo za 790 milijonov Din blaga, kar je 11-7% vsega jugoslovanskega izvoza. Čeprav smo mogli dobiti na našem potovanju le površen pregled o gospodarskih možnostih Jugoslavije, smo vendar videli, da stoji njeno gospodarstvo pred nalogami, kojih rešitev se more doseči morda šele v desetletjih. Jugoslavija razpolaga še z neizrabljenimi vodnimi silami, ki so skoraj neizčrpne. Zgraditi mora še železnice, ki naj odkrijejo velika ozemlja za gospodarsko izrabo. Razpolaga z zemskimi zakladi, kojih izkoriščanje nudi najlepše izglede za bodočnost. Nastale bodo nove industrije, ki bodo s hidroelektričnini tokom predelovale zemske zaklade in kojih izdelki bodo iskali pota ven v svet. Nemška industrija je ponosna na to, da je mogla pri tej izgradbi sodelovati, in upa, da ji bo to tudi v bodoče omogočeno. Okoli 90% nemškega eksporta v Jugoslavijo obstoji po 'trgovsko-statističnih izkazih iz fabrikatov, v prvi vrsti iz kemikalij, kavčukovega blaga, tkanin, usnja, papirja in papirnega blaga, porcelana, stekla, cevi, železniškega materiala in zlasti strojev, aparatov in orodja. Ca 1 tretjina nemškega izvoza v Jugoslavijo so stroji, znak napredujoče industrializacije Jugoslavije. Posebej je v tej zvezi treba omeniti še naš velesejem v Leipzigu, ki ni bil med zadnjimi soudeležen n.a stalnem dviganju eksporta iz Nemčije v Jugoslavijo. Danes so sejmi bolj kot kdaj prej sredstvo svetovnega gospodarskega prometa, ki združuje narode k skupnemu gospodarskemu delu. Velesejem v Leipzigu je torej posebnega pomena za trgovino med Jugoslavijo in Nemčijo in se bo ta pomen še povečal, če bo, kot je nameravano, Jugoslavija sledila zgledu drugih držav in bo v bodočem letu priredila na velesejmu v Leipzigu kolektivno razstavo svojih produktov. i6edež glavnega zavoda: Sv. Lovrenc na Pohorju; sedež podružnice: Otiški vrh. Besedilo: Ang. Losclinigg, trgovina z lesom in deželnimi pridelki. Obratni predmet: Trgovina z lesom in deželnimi pridelki. Izbriše se podružnica Otiški vrh, ker se je opustila. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 21. maja 1931. (Firm. 458/31 — Reg. Flnz. I. 248/11.) Sedež: Ljubljana. Besedilo: Prodaja cerkvenih potreb- ščin, družba z o. z. Glasom pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 13. avgusta 1930., opravilna štev. 16.970, z dne 8. maja 1931., opravilna štev. 17.864, se j© izpre-menila družbena pogodba v točki »Prvič« in »četrtič«. Firma družbe se odslej glasi: »J. Hafner, izdelovanje in prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z.« Osnovna glavnica se je povišala od Din 10.000'— na Din 12.500'— in je v gotovini popolnoma vplačana. Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. maja 1931. (Firm. 466 — Rg VC IV 203/2.) Velik nacijonalni uspeh. Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 17. junija t. I. ponudbe glede dobave 15.000 kg katrana. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 škatelj mazila za parkete in 300 kg kamene sali; do 25. junija t. 1. glede dobave 2500 kg olja za osovine in 40.000 kg portland cementa. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Ce lju sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave železa, jekla, jermen, gumijevih plošč in drugega materijala. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti im 2000 kg kave; do 2. julija t. 1. pa glede dobave 500 kg bombaža za čiščenje, 50 plošč cinkove pločevine, 100 kg bele pločevine, 200 kg kolarskih žebljev, kotlov ih cevi, raznega barvarskega materijala in '500 kg su-boksa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. junija t. 1. po-nudl>e glede dobave 15.000 kg okroglega železa za betoniranje, 500 komadov raznih pil, raznega orodja in 1 železnega rezervoarja; do 18. julija t. 1. glede dobave 100 kg rozin, 2000 kg koruze, 300 kilogramov testenin, 20.000 kg pšenične moke in 2000 kg svinjske masti; do 22. junija t. 1. pa glede dobave 90.000 kg portland cementa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg mila in 2500 kg masti. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 25. 'junija t. 1. ponudbe glede dobave bakrenega materijala, žic itd., balat jermen, 1 naprave za pretakanje bencina, 1 acetilen-generatorja za autogensko varenje, 10 sodov karbolineja, železne pločevine in 5 vagonov lubja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave sesaljke. — Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 25. junija t. >1. ponudbe glede dobave cilinderskega olja in bombaža za čiščenje strojev. — Dne 24. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsena-la v Tivtu ofertakia licitacija glede dobave sesal jk in spojk za cevi ter kolen za ognjegasne cevi. — (Predmteui oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 24. junija t. 1. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertailna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. junija t. 1. ponudbe glede dobave kabljev in kabelskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. junija t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, 450 kilogramov vijakov, 950 kg žebljev in 10.000 kg karbida; do 23. junija t. 1. pa glede dobave kablja, železa ter glede dobave 60 komadov lesenih in 20 komadov pločevinastih sodov. — Direkcija držav, rudnika Kakanj »prejema do 18. junija t. 1. ponudbe glede dobave usnja in masti za usnje. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave strelovodnih naprav in dynamo-žice. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do ,25. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 parne lokomobile in 1 sesaljke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 18. junija t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1. julija do 30. septembra 1930. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti bolnici). Oddaja zgradbe mostu med kotlarno licitacije, tka je bila razpisana za dan 8. junija 1931 pri inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, se bo vršila dne 15. junija 1931. »Jugoslovanski Lloyd« je dne 10. junija t. 1. priobčil ma prvi strani obširen članek O prehodu Kreditnega zavoda v domače roke pod naslovom: »Jedan nacionalni uspeh«, v katerem govori o nacij onalizaciji gospodarskih podjetij v Sloveniji, že včeraj -smo kratko zabeležili, piše zagrebški list, da je prešel ugledni Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je bil doslej nekakšna afilijacija Kreditanstalta, v nacijonalne roke. Sedaj imamo že točnejše informacije o tej transakciji. Kljub polomu Kreditanstalta je ostal ljubljanski Kreditni zavod čvrst in prišteva se med najmočnejše in naj solidne j še denarne zavode Slovenije. On ima 125.000 delnic in od teh je imel dunajski Kreditanstalt 110.000. Po pogodbi, ki je bila te dni podpisana na Dunaju, preide majoriteta delnic Kreditnega zavoda po ceni 200 Din za komad v roke slovenske finančne skupine z Mestno hranilnico ljubljansko in Hranilnico dravske banovine na čelu. Poleg tega prevzame del delnic veljski veleindustrij alec g. A. Westen in skupina domačih delničarjev, ki so bili doslej zastopani v upravnem svetu Kreditnega zavoda in ki jim načeluje ugledni slovenski veletrgovec g. Andrej Šarabon. Tako pridejo poleg samega Kreditnega zavoda pod neposredno narodno kontrolo tudi naj večja industrijska podjetja v Sloveniji, kakor pivovarna Union v Ljubljani, Kranjska industrijska družba na Jesenicah, tvorni-ca dušika v Rušah, velika železarna v Guštanju itd. Sam Kreditni zavod 7a trgovino in industrijo izkazuje v bilanci za leto 1930. poleg glavnice v znesku 125 milijonov Din 15-2 milijona Din rezerve in 848 milijonov Din tujih sredstev. Zavod je vedno posloval povoljno in je redno izplačeval 10°/o dividendo. Zato imajo njegove delnice mnogo večjo notranjo vrednost, nego kotirajo na borzi in nego je plačala zanje slovenska finančna skupina. Dunajski Kreditanstalt ima tudi v drugih krajih Jugoslavije več bank in industrij, ki spadajo v njegovo interesno sfero. Naj omenil samo Jugo-slovensko udruženo banko Beograd-Zagreb, Trgovsko in obrtno banko v Novem Sadu in podjetja, ki so s tema našima bankama v tesni zvezi. Ta transakcija je zares ne le velik slovenski, temveč tudi jugoslovanski gospodarski uspeh, ki zasluži, da mu posvetijo veliko pozornost ter da ga pozdravimo kot energičen začetek emancipacije od nezaželjenih tujih denarnih tržišč in vplivov. Slovenski gospodarski krogi so imeli od prvega dne našega ujedinjenja točno določeno smernico: Počasi, toda sigurno so prevzemali vse gospodarske pozicije v Sloveniji v svoje roke. Vse, tudi naj hujše strankarske borbe, niso mogle obrniti tega prizadevanja v drugo smer, temveč so pri tem nacij onalnem delu stali v skupni falangi pristaši vseh bivših strank in kulturnih naziranj. Posledice tega organiziranega in skupnega dela se jasno vidijo. Vsa gospodarska podjetja v Sloveniji, v katerih bi imel tuj kapital glavno besedo ali ki so bila od njega odvisna, prehajajo polagoma v slovenske roke, se nacionalizirajo. Ta nacijonalizacija pa zadnje čase ne gre samo dozdevno ln da bi se javnost preslepila, kakor se godi žal po drugih delih naše države. Pri nas se je in se še vrši nacijonalizacija v večini primerov tako, da nastopajo nekateri vplivni ljudje kot »slamnati možje« tujega kapitala, da sicer prevzamejo majoriteto delnic odnosno podjetja, da pa ostane podjetje še nadalje dejansko v tujih rokah, da je večina ali vsaj velik del članov uprave tujci in vodilno urad-ništvo so neobhodno potrebni in z domačimi močmi nenadomestljivi tujci, ki niti ne znajo našega jezika. Nacijonalizacija poedinih gospodarskih podjetij v Sloveniji se je izvršila zadnje čase stvarno in temeljito. I uprava podjetij i uradniki, razen Najboljši stroji 1 Vsak feupec najboljša refcrcnc« Tudi na obrobe dobavi tvvdka Ustanovljeno leta 1900, Ustanovljeno leta 1906, Raznih nadpisnih tabel: hišnih, uličnih in krajevnih. Izdelava raznih črk v žganem emajlu. Prodaja raznih patentnih izdelkov. morda redkih tehničnih strokovnjakov, so skoraj sami Slovenci. V slovenskem jeziku se vrši notranji promet in celo seje uprave, čeprav so navzoči člani tujci, ki ne znajo našega jezika, se vrše samo v slovenskem jeziku, vprašanja in odgovori tujcev se pa prevajajo. To pomeni pravo nacijonalizacijo, ki ima tudi vidno nacionalne uspehe, ne pa kakor v drugih delih naše države, kjer je ostalo vse pri starem, samo naslov firme: je naroden. Nacijonalizacija Kreditnega zavoda ni izvedena mogoče iz razloga, da bi Kreditni zavod vsled krize svoje matice dunajskega Credit-Anstalta zašel v kake plačilne težkoče, kar nam najbolje dokazuje to, da so delnice po Din 100-— nominala bile prevzete po Din 200—, pač pa je pri tem šlo za nacijonalizacijo podjetja samega. Največ zaslug za ta uspeh gre banu dr. Marušiču, kateri se je po naših informacijah največ in z vsem svojim vplivom zavzel za to, da bi bila tozadevna pogajanja zaključena z uspehom, katerega smo gori omenili. To je pravilen način pojmovanja nacij onalne dolžnosti, kajti po svojem delokrogu ne sme biti samo administrativni šef, pač pa se mora brigati za vse nacij onalne potrebe svoje banovine, zlasti pa gospodarske. Ker je ta nacijonalizacija izvršena po naj večjih komunalnih hranilnicah Slovenije, nadaljuje zagrebški list, smatramo po nekaterih informacijah, da so bili tu pred očmi še posebni razlogi. Slovenske komunalne hranilnice, organizirane v Zvezi jugosloven-skih hranilnic, so že davno želele ustanoviti lastno banko, ki bi bila središče njihovih denarnih transakcij. Kakor nemška ali avstrijska »Gi-ro-Zentrale« bi vršila ta banka denarni promet med hranilnicami in drugimi bankami, plasirala bi nepla-sirane ostanke kapitala poedinih hranilnic itd. Svoječasno je bila v to svrho ustanovljena Hipotekarna banka jugoslovenskih hranilnic in zdi se, da to še ni bilo dovolj ter se čuti potreba po ustanovi, ki bi mogla imeti še obsežnejšo nalogo in program, če so naša ugibanja v tem pogledu pravilna, je organizacija slovenskih komunalnih hranilnic, ki so ustanovljene na temelju avstrijskega hranilni-škega regulativa iz leta 1844., uspešno dovršena. Z ene strani so komunal- ne hranilnice organizirane v revizij-sko-strokovni zvezi jugoslovenskih hranilnic, dočim naj bi postal sedaj popolnoma nacij onalizirani Kreditni zavod osrednja denarna organizacija slovenskih komunalnih hranilnic. Med tem ko komunalne hranilnice v ostalih delih naše države — od katerih so samo dalmatinske osnovane na temelju omenjenega regulativa, a ostale vsaka po svojih posebnih pravilih — ne vedo ali bi se priključile ljubljanski Zvezi hranilnic ali bi osnovale svojo posebno Zvezo neregu-lativnih hranilnic, izgleda, da slovenske hranilnice že dobivajo svojo denarno organizacijo. Stojimo pred objavo zakona o komunalnih hranilnicah. Slovenske hranilnice so organizirane, druge ne-regulativne hranilnice pa čakajo in ne vedo, kaj bi počele, čeprav bi morale organizirano nastopiti in zastopati svoje interese glede na novi zakon. Zato je potrebno, zaključuje zagrebški list, da se ravnamo v tem pogledu po Slovencih in da tudi v drugih krajih naše države ustanovimo potom komunalnih hranilnic tako organizacijo našega nacij onalnega kapitala. Bratom Slovencem še enkrat čestitamo na doseženem velikem uspehu v nadi, da se bomo končno tudi mi ravnali po njih in sledili njihovemu primeru. VIKTOR MEDEN vcležganjarna, tvomlca likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Celovška c. 10 XjnMptiaha Imrui Tečaj 12. junija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —•— 22-73 Berlin IM 13-375 13-445 Bruselj 1 belga 7-8040 Budimpešta 1 pengfl . —•— 9-8707 Curih 100 fr 1095-30 1098-30 Dunaj 1 šiling 7-9259 7-9559 London 1 funt ... 274-19 274-99 Newyork 1 dolar .... 56-255 56-455 Pariz 100 fr —■— 221-12 Praga 100 kron 160-98 167-78 Trst 100 lir 294-59 296-59 Trjm poročita TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 1. junija 1931. Govedina: V mesnicah ipo mestu: I. vrste Din 16—18, II. 14—16. — Na trgu: 1 -kg govejega mesa I. Din 16—18, II. 14—16, III. 10—12, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 16—18, iedic 18, možganov 18—20, loja 6—8. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22, II. 16—18, jeter 25—30, pljuč 18—20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 20—23, II. 16—18, pljuč 10, jeter 18—20, ledic 18—20, glave 8—10, parkljev 6—8, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in eala 14—15, slanine mešane 13—14, slanine na debelo 14, imasti 16, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24 do 25, II. 18—20, prekajenih parkljev 6—8, prekajene glave 10, jezika 25—28. Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14 do 15, jagnjetine 18—20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8, II. 6. Klobase: 1 lig krakovskih Din 36, de-brecinskih 38, hrenovk 30—32, safalad 30—32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18. Perutnina: Piščanec majhen Din 18 do 22, večji 25—30, kokoš 25—40, petelin 25—35, domači zajec, manjši 6—10, večji 12—20 Din. Ribe: 1 kg karpa Din 22—28, ščuke 35—40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 36—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 0-50—0‘75. Pijače: 1 liter starega vina Din 16 do 22, novega vina 14—16, 1 čaša piva 3 do 4’50, 1 vrček piva 4—4'50, 1 steklenica piva 5-50—6. Kruli: 1 kg belega kruha Din 4-50, črnega 4, rženega 4, navadna žemlja 0*50 Din. Sadje: 1 kg holandskih jabolk Din 30, ena oranža 1-50—4, limona 0-75—1, 1 kg fig 12, mandeljnov 50, orehov 9—10, luščenih orehov 34—36, črešenj 10—16, suhih češpelj 10—12. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 90—100, II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12-75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg morske debele soli 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 iliter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0, na debelo Din 340—375, na drobno Din 4, št. 2 na debelo 315—350, na drobno 3-75, št. 4 na debelo 250—280, na drobno 3’50, št. 6 na debelo 225—250, na drobno 3*25, kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 8—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 3—3-50, koruznega zxiroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 4—5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene moke 3‘50. Žito: q pšenice Din 240, rži 210—220, ječmena 200—210, ovsa 200—230, prosa 190—200, koruze 150—160, ajde 220 do 230, fižola ribničana 290, prepeličarja 350, 1 kg graha 8—10, leče 10—12. Kurivo: 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 135 do 150, mehkih drv 70. Krma: q sladkega sena Din 100, pol sladkega sena 85, kislega sena 70—75, slame 50—70. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 4—6, ajserice 8—10, berivke 2, zgodnjega zelja (holandsko) 10—12, rdečega zelja 10—12, kislega zelja 3, ohrovta 10, karfijol 10—12, špargljev 24—32, kolerab 10—16, kolerab podzem-ljic 1-50—2, špinače 6—8, kumar 12—16, emč 12—16, graha v stročju 4—6, luščenega graha 14, fižola v stročju 16—20, čebule 4—6, česna (nov) 14, krompirja 1-25—1-50, krompirja novega 8—10, kisle repe 2, korenja 3—10, peteršilja 6—10, zelenjave za juho 4—6, ena artičoka 1 do 3 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 5. junija 1931 je bilo pripeljanih 410 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad Din 40—80, 7—9 tednov stari 90 do 130, 3—4 mesece stari 160—250, 5 do 7 mesecev stari 350—400, 8—10 mesecev stari 450—500, 1 leto stari 900 do 1500; 1 kg žive teže 6—8, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. — Prodane so bile 204 svinje. VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki USTANOVLJENO LETA 1846 TELEFON 2563 GRADBENO PODJETJE G. TONNIES DRU2BA Z O. Z. LJUBLJANA PISARNA: DUNAJSKA CESTA 25 VHOD DVORAKOVA ULICA 3 Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko. — Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. Zaloga vsega gradbenega materiala na skladišču Kette-Murnova cesta LJUBLJANA PISARNA Sv. PETRA C. 2/11. TELEFON 2944 Tiskarna MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva ulica štf. 23 TELEFON 25-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte. časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračun el LASTIA KNJI GO VEZNICA otvoz Grosuplje domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna moivoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubi SSrzoiavi: SKrispercoloniale Ljubljana — Gele/on št. 2263 Antf. Krisper (eloniaie JEasimik: Josip Vevlič Veletrgovina koloni-jalne robe. Velepražarna kave. SAtlini ta lajuhljamez Zaloga špirita, raznega iganja in m*Z? ZDunajska Kočna pottreiba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago GUSTAV PUC LJUBLJANA. TRŽAŠKA CESTA 9 nasproti tobačne tovarne Galerijsko MeparSŽUO Napeljava strelovodov po najnovejšem sistemu Jamstvo za solidno izvršitev Oblastno koncesijonirana Ssi- štalasija vodovodov Oddelek za strokovnjaško izvršitev in popravo vseh vrst auto-blatnikov in hladilnikov KLI$E|E vse/i vrsl- por 'folog rafij a /l-ali risbah. Sv vi* £ uje naj sol id n 9/Še kB cs r*no ST-DEU LlUillANA MIMATIN0VA13 KASTELIC in DRUG trgovina s papirjem na veliko LJUBLfAM Aleksandrova cesta št. 9 pritličje leVo lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli (glavne zastopstvo za Slovenijo: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh SLOVENIA Železniško-carinsko, špedicij sko in transportno podjetje Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro RAHSPORT Iv. Brunčič stavbni in pohištveni pleskar in lilar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 25 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna Telefon 34-76 I. Slano¥ic splošno ključavničarstvo Ljubljana, Gaieva ulica 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. Veletrgovina prlporoia špecerijsko blago nunevrilno iganja, raoita in dežolno pri« dalka • Raznovrstno rudninsko vodo l«stna praiarna za kavo in mlin sa diSa-»a s oloklr. obratom Cataikl na razpolago I Brezobrestna posojila JUGRAD" ft' za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/I. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48. Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8.—12. in 14.—18. Vinccei lovarua vinskega kisa, d. z o. z. £Z f m h 2 i a 12 a nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmederneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna : L&uEhlisiB^a, HuuaisLa c. i IS- uselstsr. Zahtevajte ponudbo! Ljubljana, Miklošičeva 21 MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE Telefon 27-18 Oglašajte v »Trgovskem listu«! OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6 8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRURI B. B. (o oj LJUBLJANA VII - Tel. 23-43 • A ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK gS^S1S^Q>R£)®SSSS1SS>®G SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER UUB L J A N A Ttkfon it 20 (0 prevzema vse v to stroko spadajoče posle. L a ■ t n o skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Prevoi pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobili predujmi Ib krediti vsake vrste, DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNI0H“, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas V Ljubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke,in sicer: svetlo in žrno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit. PODRUŽNA PIVOVARNA y Mariboru Telefon: Ljubljana 2310 In 2311 - Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana Maribor Kvedlilm zavodLzsez irgovino in induslri/e ...................... mmmmmsBvmessai Hjufaljcm&B* sil* <5© fv lastnem poslcp/^i Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706,2806. - Peterson International Banking Code Obrestovanje zlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, te, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, safedepositi 1.1.d. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - lndu«trijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.