Prst božji v svetoTnih dogodkih. Velikanaki 87eto7ni dogodki se 7ršijo 7pri8o naa. Omenimo le nekaterib: slovanski narodi ae po^sod živabno gibljejo in prodirajo naprej ter bo6ejo piiboiiti si ono duaevno in gmotno veljavo 7 zgodo^ini, kojo 80 do sedaj pogreaali; mogo8na Rusija je ravnokar turškeniu Z7erinst7u zavtlala aiurtno rano; osnovale so se 3 nove, deloma celo neod^isne drža^e slo^anske: Bolgarija, Srbija in Činagora. Mobamedanski svet očividuo bira in propada; po^sod mu tla apodkopava evropska omika, porodivša se iz kračanst^a. Italija zedinjena ječi pod judovskim sužanat^oni, preobložena z davki ter utegne vsaki 6as postati republika. Ob enem pa živi 7 njej papež Leon XIII. in mogocno upliva na narode celega sveta, kot poglavar 87. katoliake Cerk^e, 6era7no je ninogib prejšnjib pomočko7 oropan. Sredi E^rope se je po7zdignilo prusko • nemiko, ob enem freimaurersko ¦ lutro^sko ceaarstvo. Cesar Viljelm, jeg07 železni Bismark in prebrisani general Moltke so premagali vse. Napoaled so se lotili 87. katoliške Cerkve, a tu 80 prvič zadeli ob skalo, katerej niso kos. Med tem 8e je zrušilo mogočno francosko cesarstvo in tamošnja cesarska rodbina 7 kratkih letib popolnem in tužno propala. Navadni ljudje tega nič ali malo pomislijo; brezverni in neverni pa kri^o sodijo, ker ne porajtajo ali celo tajijo uplivanje božjega bitja na razvitek človeškib razmer. Verni človek pa presoja vse od uzviaenega, verskega, duae^nega staliača. Verneniu kristijanu so aavedeni dogodki le majbni kosi ove steze, po katerej Bog človeštvo vodi do temu nastavljene easae oiuike in blagostana, zlasti pa do večne sreče in zveličanja! Bog je, ki vlada celi svet, on je goapod 81o7eškej oeodi, ou po^iauje, on ponižuje, on 7odi tudi budo, katero zavolj človeku dane 87obode pripusča, naposled k dobremu koncu. Francozi imajo starodavuo kraljcvsko rodbino. Veliko dobrega je storila. S^etnike šteje med sorodniki. Zato jej je Bog dal sreco in blagoslo^. Vladala je 800 let. Okoli 50 kralje^ se je iz nje rodilo. Toda napoaled je tudi veliko hudega zakri^ila. Njeni kralji so postali nasilniki in teptali narodue in cerk^ene pra^ice. Kazen bila je brž k redi! Nastala je strabo^ita revolucija. Dobri in nedolžni kralj Lud^ik XVI. je kr^a^o pokoro delal za to, kar so nič^redni predniki zakrivili, položivši gla^o pod sekiro. Re^olucija je potem di^jo razsajala, dokler nje ni general Napoleon Bonaparte nkrotil. Ta je postal prvi in najinogočnejši francoski ceaar. U^edel je na Francoskem zopet katoliško službo božjo in državo uredil. On bi bil izgnano kraljevsko rodbino za vselej spodrinil in sebi in S7ojej rodbini utrdil ceaarski prestol, 78aj sinu bi ga bil zapustil, ko bi ne bil preveč gospodatva željen. Vso E^ropo je hotel potla8iti, res 87et užugati. ,,En Bog in en cesar bi naj bil", tako je v,.~krat djal. Cel6 papeža in škofov seje botel poslužiti za 87oje 6astilagodne namere. To mu je bilo 7 nesre8o. V kratkih letih bil je premagan in zaprt na otok 87. Helene sredi Atlantiškega morja med Afriko in Ameriko. Ondi je umrl 1. 1821. Nazaj pozvani kralji francoski so nekaj 8aaa dobro vladarili. Toda uže tretji, nanireč kralj Ludvik Filip je začel zapuščati pravo pot in je po8tal o8e no^emu freima7rerat7U na Francoskem. Kazen ni izostala. Uže 1. 1848. bil je sramotno po silnej revoluciji pregnan in je na Angieškem umrl, pozabljen od vsega aveta. In čudoo, no^o re^olucijo z republiko 7red je zopet Napoleono^ec ukrotil ter po^zdignil no7O francosko cesarst^o. Bil je to Napoleon III. sin brata pr^ega NapoNona. Sprva se je tudi ta naslanjal na 87. Cerkvi in srečno vladaril. Naposled je papeža izdal italijanskim rovarjem, se zaplel 7 7ojsko zoper Pruse in bil grdo tepen, 7jet, odata^ljen in izgnan na Angleško, kder je umrl. Kakor pm francoski ceaar tudi drugi ni umrl na cesarskem prestolu, ni izio6il sinu vladarstva. Mlad je umrl sin Napoleona I., mlad in žalostno je konec storil sin Napoleona III., preboden in razmesarjen od divjih Zulu-Kafro7 7 Afriki, kamor ae jebil podal uagledovat si angleškega bojevanja! Ž njim je propala cesarska rodbina francoska za ve8 6asa, mogo8e za 7selej, ker pogreša pravega cesarjeviča. Visoko je Bog povzdignil obad?a cesarja; poslužil se je nju 7 doaego imenitnih, za 81o7ešt7O 7ele7ažnih namenov. Toda zopet nju je zavrgel in globoko ponižal, ko sta «e poklicu izne^erila. To gledamo za8udeni pred seboj do^ršeno! Res, Bog je, ki drži 7 rokah oaode drža7, narodo? in oseb, on je ki povišuje in ponižuje!