T f^W f a


GLAS NARODA
The only Slovenian Daily < tu the United States u
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued eterj daj except Minam —• and Legal Holidays s-50.000 Readers. --
TBUEFON PIBAJUfE: 4687 COKTLANDT. Entered as Seeond-Glau Matter, September II, 1909, at the Post Offioe at Mew York, N. Y„ undsi the Aet of Congress of Marsh S, 187».
NO. 81. — ŠTEV. 81.
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 6, 1916. — ČETRTEK, 6. APRILA, 1916.
TELETOM PISARNE: 4887 OORTLAJTDT. VOLUME XXIV. — LETMtK XXTV.
Oficijelna izjava. — Mobilizacija nizozemske vlade je svarilo za Nemčijo. — Blokada.
Govor nemškega kanclerja. Stališče Nizozemske.
Politične in vojaške razmere
POD KAKŠNIMI POGOJI BI NEMČIJA SKLENILA -
___| prebivalstvo silno razburjeno. k<T
MIR? — BODOČNOST POLJSKE IN BELGIJE. — ZA \ je začela vlada mobilizirati. - To
VEZNIKI SO HOTELI NEMČIJO IZSTRADATI, TO ^l'11'^11^ ^ jp nekoliko polilo.
'	i ko je podal ]>re»tse<iuik noslanske
DA TO SE JIM NI POSREČILO. — NEMČIJA SE BO zbornico izjavo, da jO bila'to k- var-POSIJJŽEVALA VSEH SREDSTEV, SAMO DA BO »ostna odredba. — Glavni cilj Ni-
Haag, Nizozemsko, .">. aprila. Se pred enim tednom je bilo vse
DOSEGLA SVOJ CILJ. — PRINCIP NARODNOSTI. KANCELAR JE REKEL, DA MORA NASTATI PO VOJNI NOVA BELGIJA.
Berlin, Nemčija, .">. aprila. — Danes je imel v držav-zboru nemški državni kaneelar Bethniaim-Holhveg govor «. vojaškem in političnem vprašanju v Nemčiji. V svojem govoru j«- odločno dementiral vse govorice. da namerava Nemčija napasti Združene dražve, češ, da so vsa ta poročila izmišljena in brez vsake podlage.
- Zadnji ras so se raztrosile govorice, da nameravamo po vojni napasti Ameriko in Kanado. To je naj večja 'a/ kar se jih je rodilo v sedanji vojni. Vsa ta poročila so naravnost smešna in so brez vsake podlage. Mi se borimo /a nas obstanek in za našo bodočnost. Nemški sinovi krvave iti umirajo samo za Nemčijo, ne pa za kako drugo deželo. Vsakemu je jasno, da ni naš namen smo kljubovati viharju. ampak da je naš glavni eilj — zmagati.
\ko zavezniki od nas zahtevajo, da naj uničimo pruski militarizem jim zanioremo dati samo en odgovor: odgovor z mečem, Ako bodo zavezniki hoteli še zanaprej pustošiti Kvropo in moriti ljudi, bo padla vsa krivda nanje, tie pa na nas.
Zavezniki hočejo uničiti prosto Nemčijo in vpeljati v njo razmere, kakoršne s<> vladale pred stoletji, ko je bila Nemčija predmet, ob katerega se je vsakdo obregnil. Nadalje hočejo odvzet i Nemčiji vse gospodarske prednosti. Da bi se jim to posrečilo, delajo pod krinko — človekoljubnosti.
Nnša naloga ji v prvi vrsti rešiti poljsko, lit vinsko in belgijsko vprašanje. Sprva se niti Nemčija niti Avstrija nista hoteli dotikati poljskega vprašanja, toda vojna jti je prisilila do tega. Vprašanje je zdaj pred svetom in se ga mora rešiti.
Pred vojno je bila Poljska v rokah ruskega činovui-ka. < iuovnik se ne bo nikdar več vrnil v okraje, kjer so zdaj Nrmei, Avstrije! in Ogri. Oni store vse, kar je v njihovi moči, samo da ]»omagajo ubogemu ljudstvu.
Pa tudi nova Belgi ja mora nastati po vojni. Mi nikakor ne smemo pripustiti, da bi bila Belgija še v bodoče vazalna država Anglije in Francije. Zatiranega naroda ne smemo izročiti ua milost in nemilost sovražniku, ampak moramo skrbeti, da se bo nadalje razvijal. Zmožnosti do nndal j nega razvoja ima več kot dovolj. Odmev vojne bo še dolgo, dolgo časa zvenel po Belgi ji, toda to nikakor ne bo motilo našega delovanja.
I/ sedanje krize, največje kar jih pomni zgodovina, mora vzkliti nova Ev roj »a. ki se l>o v marsičem razlikovala od stare. Prelite krvi se ne more več nadomestiti, uničeno blagostanje so bo le polagoma vračalo v dežele.
Mil-, ki bo sledil t«-j vojni, mora hiti trajen in ne sme imeti v sebi nobenih kali bodoče vojne.
Anglija pravi, da bo nadaljevala boj tudi po vojni. To bo boj za trgovske interese. Angleži nameravajo najprej uničiti naš militarizem, potem pa našo gospodarsko p »litiko. Njim ni drugega v mislih kakor uničiti in podjarmiti narod, ki šteje sedemdeset miljoiiov ljudi.
Nemčija je v vsej tej vojni zasledovala samo en eilj: hraniti pred sovražnikom svoje meje. Lahko rečem, da se ji je to popolnoma posrečilo. Kjerkoli se je pojavil sovražnik, je bil pognan nazaj. —
Nadalje je rekel državni kaueelar. da je Nemčija pripravljena skleniti mir. seveda, če izpolnejo zavezniki vse t!jene pogoje glede Belgije. Poljske, kolonij in gospodarskega vprašanja.
Nemčija se bode zanaprej posluževala torpednih čolnov, vedoč. da je to njeno najboljše orožje, potom katerega si je priborila nevrjetne uspehe.
Omenil je tudi sestanek, ki ga je imel lansko leto v tem času s cesarjem Viljemom Takrat so bili Rusi še v Karpatih, Francozi so pa stali v severni Franciji v ofenzivi. To je bil najtežji trenutek za Nemčijo, pa tudi to je prestala. Zdaj je zmagovita na vseh frontah in si je sve-sta končne zmage.
zozemskf je, obdržati elit konca svojo nevtralnost.
Predsednik .je pripomni!, da niso /adnji čas nastopili uikaki politični zapletljaji. Vlada ima sicer nekaj važnih informacij, katerih l>a zaenkrat še ne sme izdati.
London, Anglija. ">. aprila. Zastopnik "Časnikarske Zveze" je sporočil, da je vsa nizozemska armada mobilizirana in da se nepre stano vrše ob meji vojaške vaje Država se hoče na vsak način pripraviti na slučaj, če bi vdrl sovražnik v deželo.
Vlada je zelo jezna na Nemčijo in na Anglijo, ki sta ji zablokirali skoraj vsa pristanišča. — To se ni zgodilo v sled sovraštva do Nizozemske. pač pa vsled sovraštva, ki vlada med Anglijo in Nemčijo.
Washington, I). L1.. 5. aprila. — Tukajšni diplomatični krogi so prepričani, da namerava Nizozemska s svojo mobilizacijo posvariti Anglijo in Nemčijo. Baje so začeli tudi Nemci koncentrirati svoje čete ob nizozemski meji. Napetost z vsakim dnem bolj narašča.
Izpred Verduna.
Vroča artilerijska bitka v Argonih Pariško poročilo. Spopadi vzhod, no od rtiče Maas.
l*.prememba v italijanskem kabi-f Angleži v Mezopotamiji.
London, Anglija. f». aprila. — Rim, Italija 5. aprda. — \Y-e-1 Angleško vojno ministrstvo nazna-raj je reftignirul italijanski vojni: nja. da je armada generala Lake miniiter general Zupelli. — Na, napadla včeraj dobro utrjene tur-
njegov ineito j fctopil generalske postojanke pri Uin-el-Heima'tStane s poštnino vred 35 centov. Paoto Moto no, ki je ie pred krat- in jih po hudem boju zavzela. —' k i m zapovedoval nekemu »talijan- Utrdbe so odaljene 20 milj od Kut-»kcaro emttdneam iboru	! el-Amare.^
Zračni napad.
Dunaj, Avstrija. 5. aprila. — Avstrijski generalni štab poroča: Ko so vprizorili naši zrakoplovci napad na italijansko obal, so jih italjanske obrežne baterije tako obstreljevale, da sta dva padla v morje. Zrakoplovoma se je približal nek italijanski torpedni ruši-Iee, pa ni moegl ničesar opraviti, ker so se nad njim še pravočasno pojavili ostali zrakoplovi in ga za čeli obstreljevati. Zelo poškodovan se je moral umakniti.
Letalea sta se rešila, zrakoplova sta pa izgubljena.
Velika izguba.
Berlin, Nemčija. 5. aprila. — Meseca marca so izstrelile nemške baterije na zapadni fronti 44 fran eoskih in angleških zrakoplovov Nekaj so jih izstrelili tudi nemški zrakoplovci, posebno poročnik Im melmann.
Roosevelt.
Včeraj je rekel Theodor Roosevelt. da bo kandidiral za predsednika n;» republikanskem tiketu.
Poslanik Francis.
Včeraj se je podal v Evropo s parnikom "Oscar II." novoimeno-vaui poslanik za Rusijo. David 11. Francis. — Njegov prednik je bil (i«-o. T M a rye.
"Pirat".
Včeraj >«• odvedli Ernsta Schil-lera. ki j«* zaplenil na visokem morju angleški parnik "Matoppo", v Toni]»s. — Sodnik, ki se je pogovarjal ž njim. j«' rekel, da je obto-ženec. preeej napetih misli, toda njegovo skrajno patriotično čustvo bo pojenjalo, ko bo sedel nekaj časa v ječi. — Včeraj so zaslišali v 1 >«'1 a ware kapitana zaplenjene ladje.
Turška ofenziva.
Petrograd, Rusija, 5. aprila. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
Turki so napadli desno krilo naše armade v Kavkazu. Mi smo jih uspt-.šuo po»uali v beg: in jim prizadeli velike izjrube. — Pri Coruku sin zavzeli nekaj važnih strategič-nih postojank.
POZOR ROJAKI!
Kdor še nima Slovensko-Ameri-škega Koledarja za leto 1916, naj ga nemudoma naroČi. V zalogi ga imamo samo se nekaj uvodov. —
Naročite ga takoj!
Slovenje Publishing Co., I M OorUandt St., «Tew York, W. T.I
Pariz, l-'r&neija, 5. aprila. — Iz poročila, ki je bilo izdano danes popoldne, je razvidno, da so se vr šili v Argonih vroči artilerijski boji. Najhujša bitka je divjala pri La Fille Mortc. — Vzhdno od roke Maas je prišlo «!<> manjših spopadov. Francozi so precej napredovali v gozdu pri Odette in zavzeli nekaj sovružninkili strelnih jarkov.
Malo pozneje je bilo sporočeno, da obstreljuje francoska artilerija nemške prometne ceste v Argonih. Na nekaterih mestih so ceste tako razkopane, da ni mogoče po njih ničesar prevažati.
Amsterdam, Nizozemsko, 5. aprila. — Berlinsko časopisje poroča, da je umrl pred Verdunom za dobljenimi ranami nemški generalni poročnik pl. Dorrer.
Berlin, Nemčija, 5. aprila. — Dai ics je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Artilerijski boji v Argonih in v okolici reke Maas še niso končani. V splošnem je položaj nespremenjen. Francozi so nameravali zasesti nekatere višine severovzhodno od Iiaumondu. toda mi smo jim prekrižali načrt.
Pri Dounaumontu so stopili Francozi na par mestih v ofenzivo.
V Lotaringiji in v gorenjem delu Alzacije se vrše spopadi med našimi in sovražuiškimi predstra-žami.
Tatvina.
Rotterdam, Nizozemsko. 5. aprila. — Včeraj, so tukaj aretirali 16 lelaveev, ki so obdolžeui. da so u-kradli s paruika "Lindeiihall' ve-ike zaloge čevljev.
Čevlji so bili namenjeni belgijskim revežem.
Cesar Franc Jožef.
London, Anglija. 5. aprila. — Nek tukajšnji časopis je dobil i? Amsterdama brzojavko, da sc je podal avstrijski cesar Franc Jožef la italijansko fronto in da se še vedno nahaja v glavnem vojnem stanu.
(Ta vest je le malo vrjetna, če se pomisli, da so zdravniki vsem, ki s cesarjem občujejo, prepovedali govoriti ž njim o vojnih dogodkih. Jp. ured.).
Monopol na kavo.
Kodanj, Dansko. 5. aprila. Nemško časopisje poroča, da bo lemška vlada v najkrajšem času Zaplenila vse zaloge kave in eaja. Vsak. kdor bo hotel kupiti čaj ali kavo. bo moral imeti posebno nakaznico.
Napad na angleško obal.
London, Anglija, 6. aprila. — Pre dkratkim se je pojavil nad severno angleško obalo nek nemški zrakoplov Zeppelinovega sistema in začel metati bombe ua obrežne \*asi.
Povzročena škoda ni posebna.
London, Anglija. 5. aprila. — Vamestnik državnega tajnika J. Tennant je izjavil, da so izgubili Nemci pri napadih na angleško o-bil že dva Zeppelina. — Kje sta padla zrakoplova na zemljo, ni hotel namestnik državnega tajnika povedati.
Samomor.
Včeraj se je v Bronxu zastrupil s plinom 76-letni starec John Temper. — Kaj ga je gnalo v smrt. se dozdaj še ni dalo dognati. — Najbrže je bil nekoliko slaboumen.
Nova iznajdba.
Pariz, Franeiia, 5. aprila. — Marconi je iznašel nov zrakoplov, 'ii se povsem razlikuje od sedanjih. — Iznajdbo je dal na razpolago italijanski vladi.
dobe vsi nasi naročniki v Pennsyi-vanjji knjižico "Nova postava za ponesrečene delavce v Pennsylvania" Spisal Je to knji&oo Kosto
Pomorska bitka.
Spopad med oddelkom nemških bojnih ladij in angleškimi torped-nimi čolni ob norveški obali.
Kodanj, Dansko. 5. aprila. — Iz Kaltiškejj^a morja je priplul nek oddelek nemških bojnih ladij. Ko je dospel v bližino norveške obali, so ga napadli angleški torpedni in podmorski čolni. Vnela se je vroča bitka, o kateri se pa še ne ve, kako se je končala.
London, Anglija, 5. aprila. Nek nemški podmorski čoln je potopil v Biskajskem zalivu španski parnik " Vigo". Moštvo se j«' rešilo. Mornarje je sprejel na krov angleški parnik "Polo" in jih pri-vedel v Gibraltar.
Neka tukajšnja brzojavna agen-tura zatrjuje, da so Nemci potopili angleški parnik "Bendew".
Haag, Nizozemsko. f>. aprila. — V Severnem nfbrju je bil včeraj torpediran nizozemski parnik "El-zina Gelfa . 3Ioštvo se je rešilo. — Nizozemska vlada bo takoj začela z obširno preiskavo, kakorhitro se bo vrnilo moštvo v Rotterdam.
— V Sredozemskem morju se je potopil angleški parnik "Clan ampbelleParnik je imel skoraj lesettisoč ton deplacementa.
Artilerijska bitka.
Pariz, Francija. f>. aprila. — Včerai so se vršili ob reli solunski fronti vroči artilerijski boji med zavezniki in Nemci. Bitka je bila nc.-dločilna.
< irska še vedno ustraja pri svo-'ili zahtevah, da morajo zavezniki takoj zapustiti Solun in Maeedo-•lijo. Na noto. ki jo je poslala v London in v Pariz, grška vlada še lozdaj ni dobila odgovora.
Mleko.
Chicago, 111., 5. aprila. — Kakih 10.000 farmerjev je izjavilo, da ne bo prodajalo zanaprej po tako niz-ceni mleka kot ^a je dozdaj. — Farmer j i raj še krmijo svinje z mlekom kot da bi ga prodajali. Revne družine si že zdaj ne morejo nabaviti mleka.
Po ulicah so se vršile včeraj ve-'ike demonstracije.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, 5TAJERSKO, ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in drage kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i lijonov kron. Vse te pošiljati ve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojakn, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'' ter priložite Vaš natančen naslov in nasi ob osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
*	S | K	|
o--------85 1 VJO____ 15.90
10---- 1-50 I 330---- 37.25
15---- 2.15 | 140---- 38.55
20---- 2.80 ! 150____ 10.00
25.... 3.50 J 160____ 21.20
SO.... 4.15 | 170.... 22JS5 35.... 4.80 | 180,,,. 23.85
40---- 5.45 J 190 ---- 25.20
45---- «.15 | 200____ 26.50
50.... 0 80 | 250.... 33.15
55---- 7.45 I 300____ S9.75
60.... 8.15 | 350.... 46.40 65.... s.80 | 400.... 53.00
70---- 0.45 1 450____ 59.65
75.... 10.10 ! 500.... 66.25
80---- 10.75 J «00____ 79.50
85.... 11.40 f 700.... 92.75 90.... 12.05 ? 800.... 108.00
too.... 13.25 i »00.... 110.25 110.... 14.00 | 1000.... 120.00
Zasledovanje bandita Ville. Odbit napad na Parral.
PRI CHIHUAHUI JE ZAVLADALA ZA CARRANZO IN NJEGOVE ČETE RESNA SITUACIJA. — CAR RANZA NOČE DATI AMERIKANCEM NA RAZPOLAGO SVOJIH ŽELEZNIC. — VILLA SE NEPRE STANO UMIKA, — AMERIKANCI NAJBRŽE NE BODO MOGLI VEC NADALJEVATI SVOJEGA EKS PEDICIJSKEGA POHODA. — VILLOVIM PRISTA ŠEM SE PRIDRUŽUJEJO PROSTOVOLJCI.

Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoraoi računati po najnovejših cenah In
bomo tudi nakazovali po njih. _
Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, ee ori nas cene morda že večkrat spremene.
TVBDKA FRANK SAKftEK,
S3 Cortlandt 8t, K
Torreon, Mehika, 5. marca. — Nek Villov oddelek pod poveljstvom generala Revsa je navalil na Parral in poskušal razdejati utrdbe okoli tega mesta. Carranzovim vojakom se je po kratkem prizadevanju posrečilo napadalce pregnati. Sovražnik je izgubil 42 mrtvih in precej vojnega materiala.
Pri Sombrette so razdejali v četrtek Villovi pristaši progo mehiške centralne železnice ter s tem povzročili, da je skočil s tira nek osebni vlak. Veliko oseb je bilo mrtvili oziroma ranjenih. — Sombrette leži med mestom Durango in Canitas.
E! Paso, Texas, 5. aprila. — Poveljnik mesta Juarez, general Ga vira, je nocoj izjavil, da je Carranzov general Cavazos včeraj pri Clinquiti razkropil močan oddelek Villovih vojakov.
Villa se najbrže ne misli spustiti z ameriškimi četami v hoj. Neprestano beži proti jugu in se zdaj nahaja najbrže kakih 100 milj vzhodno od Chihualiue.
7. ameriški kavalerijski polk mu je sicer neprestano na sledu, toda doteči ga nikakor ne more. Med Villo in ameriškimi vojaki je še vedno precej milj razdalje..
San Antonio, Texas, 5. aprila. — Ameriška ekspedi-eija je Villo že tako daleč zasledovala, da ji preti resna nc-sna nevarnost od zadaj in od strani. Iz zanesljivega vira se je doznalo. da Villa vse ukrepa čisto na svojo roko. — Spremlja ga samo kakih deset ali dvanajst njegovih zaupnikov. Baje niti njegovi vojaki in častniki ne vedo, kje se nahaja.
Okoli Chihualiue je vse polno Villovih vojakov, ki zaplenijo vse, kar jim pride v roke. Prebivalstvo mesta se boji, da bi vojaki tudi nanje ne vprizorili kakega napada.
Vil lovim četam se neprestano pridružujejo novinci iu dezerterji
San Antonio, Texas. 5. aprila. — General Funston je rekel, da Amerikancem najbrže ne bo mogoče prodirati dolje v Mehiko, ker jim Mehikanci nočejo dati na razpolago svojih železnic. Veliko vprašanje je, kako bo mogoče preskrbovati čete z živili in vojnim materialom. Ameri-kanci imajo zdaj v Mehiki kakih 6,000 konj, ki potrebujejo veliko krme. Ako ne bo dal Carranza v najkrajšem času vseh železnic na razpolago, se bo morala ameriška ekspe-dicija vrniti.
Brownsville, Texas. 5. aprila. — Sem prihajajo poročila. da zbira general de la Rosa, banditski poveljnik, ki je lansko leto ogrožal ameriško mejo, okoli sebe vsepolno sumljivih ljudi, iz katerih bo sestavil novo armado. Nahaja se baje v okolici Victoria, Tamaulipas.
Washington, I). C., 5. aprila. — V vojnem departmen-tu se je danes razpravljalo skoraj izključno le o mehiškem vprašanju. Nikomur bi se popolnoma nič čudno ne zdelo, če bi general Carranza naenkrat zahteval, da mora oditi ameriška ekspedicija iz Mehike. Kakorhitro se bo izkazalo, da Amerikanci Ville ne morejo vjeti, bo Carranza odločno zahteval, da naj se nemudoma vrnejo domov.
Državni department je naročil posebnemu odposlancu Rodgersu. da naj od Carranzove vlade še enkrat odločno zahteva, da bi prepustila ameriškim vojakom železnice.
če bo imela ta zahteva kaj uspeha, se zdaj še ne ve.
Senator Gallinger je rekel:
— Senator Fall mi je sporočil iz E1 Paso. da se nahajajo ameriške čete v zelo resnem položaju. Na vsak način morajo dobiti takojšnja ojačenja, če ne. se ne ve. kaj se bo zgodilo žnjimi.
El Paso, Texas, 5. aprila. — V tukajšnjem mestu je danes aretirala policija šestnajst Mehikancev, ki so baje navdušeni Villovi pristaši. V kratkem se bo vršila proti njim sodni j ska obravnava: zagovarjati se bodo morali zaradi zarote.
V ojuo sodišče v Juarezu je obsodilo ua smrt šest oseb, ki so hotele izročiti juareško posadko Felixu Diazu. Med njimi sta tudi general Chaverrea in Sebastiano de la Cruz.
Smrtno obsodbo je podpisal general Ga vira.
Dvakratni umor.	f	Novi zrakoplovi.
Norfolk, Va.. 5. aprila. — Nek j London, Anglija, 5. aprila. — črnec z imenom Carter je ustrelil V poslanski zbornici je rekel da-včeraj ua eesti dva mornarja, ki j nes zastopnik vojnega ministrstva, sta bila prideljena bojni ladiji da namerava vlada nabaviti nekaj "New Htmpshire". — Črnca so [novih aeroplanov najnovejšega si-
■Jk^..
e rotirali.
: aI
stema.
Edini slovenski dnevnik
t Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
''GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.) Owned and Published by tbe
KLOVXNIC PUBLISHINa CO. U rarporftdon) FRANK SAKSEH, President LOPIS BKNKDIK, Treaanrer.
Place of Business of the corporation
and addrvasM of above officer«: •2 Cortland t Street Borough of Man-hattan, New York City, N. T.
Ei celo leto velja list m Ameriko Id
Caaado.................... $3 00
» >i l^tifc • e ••••• e	• 1.50
M	eelo leto m meato New York..	4.00
m	pol leta ca mesto New York.*	2.00
m JErropo ca rce leto...........4.50
m „ pol leta....................2.55
» , , četrt leta................1.70
"OLAS NAHODA" Lzbaja vsak dan lsriemAl nedelj Id praznikov.
-GLAS NARODA" (-Voice of tbe People") lamed every day except Sunday* and Holidays.
_Ruhrrli>tlt»a yearly <3.00._
Advertisement en agreement
Dopisi bres podpisa In osebnosti ae ne
prloMnjejo. Denar naj ae blagovoli poBljatl po t—
Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov pro-al mo, ds se nam trnll prejšnje bi-bivali »le naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poSlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
^'»r«Isndt Kt.._New York City
_Teiffnii 4d87 Cortlandt.
Strašne posledice vojne.
' Recimo, da bi bila vojna že dali- s končana. Xi treh« misliti, da bo tako. toda recimo, da bi bila dane«. Kakšen dobiček bi imeli oni, ki so jo napovedali, kakšen dobiček bi imeli, ki so jo iz V O jeva! i ' Gotovo je. da bi visoki j?r»-Npodi ničesar ne manjkalo. Ona se je /.. d»>bro preskrbela in plača s Motaki belo in oko. č«> jo s kronami ne more dobiti. V Budimpešti in na Ihinaju so naprimer ljudje. ki imajo v sedanji vojni po deset do dvajset služb. Vsaka jim nese že \s;, j toliko na mesec, kolikor je ]>rvj dober delavec celo loto zaslužil. I'menio je, da poleg vseh dvajsetih služb nimajo prav nobenega dela. To so razni svetniki, ki obenem predsedniki velikih bank. kateri so interesirani pri raznih draprih denarnih zavodih, častni predsedniki raznih patrio-tičnih društev itd.
I mevno je tudi. da hočejo biti dobro plačani za svojo ljubezen do domovine. iSamo ubojra para, ki nine in mora na komando umirati. nima od te ljubezni nobenemu dobička.
Zakaj tudi? Vsak, ki nosi vojaško suknjo, j«- obsojen v smrt. Smrtno obsodbo mu podpišejo <>ni. katere mora že vsaj navidez spoštovati in ljubiti. Tako je bilo f-e skoraj vedno in povsod tam v starem kraju, ampak ljudje tegra dosednj niti - pravzaprav vedeli
< e bi bila danes končana vojna. Ham bi šel kmet. kje bi delal? Česa bi se lotili oni tisoči ia stotisoči pohabljencev, nezmožnih za vsako d^lo Vlada morda zdaj pomalem skrbi zanje, kakorhitro bo pa vojna končana, bo vlada pozabila vse dol/m ost i do onih, ki so se zanjo tepli in prelivali kri. RevSemo, bolezni, davke — to bodo imeli od vojne.
Že eno tako stvar je težko prenašati, vseli treh pa skoraj ni mo-ffoče. Zdi se nam tudi, da nobeden želodec ni tako utrjen, da bi nio-
pel prebavljati zlate, srebrne in bakrene kolajne.
Kolajn je zdaj tam onstran morja silno veliko. Skoraj bi rekli. da jih je več kakor kruha.
Ko s*' bodo pohabljenci vračali domov, bodo tudi lahko pokazali svojim domačim dekrete, v katerih bo natančno popisano, kako in Xie so se odlikovali.
To bodo lahko pokazali; in če «e bo zdelo kateremu vredno videti mesto, kjer je bila pred vojno še močna jeklena roka, ga bo tudi lahko videl. To bodo imeli za spomin.
Kakšni bodo otroci, ki se rode med vojno?
Tudi na to vprašanje je lahko odgovoriti. Ssamo en primer naj navedemo. Ljubljanski listi so priobčili sledečo notico:.
Vojn« Is spolne boleani. Pri nižjeavstrijskeui nameatnistvu so imeli konferenco, pri kateri je
»e misli ljudstva poučevati^ le-
taki. ampak naj to dela časopisje. Profescr Finger je rekel, da je vsled vojnih razmer obdela ena tretina zakonskih mož; tudi med ženskami se je ta bolezen pomno-pcrnnožila; obelele so cd bolnih zakonskih met ali pa, ker je morala silno padla. Vsled te bolezni je zelo padlo število rojstev, v Nemčiji za 200,000.
Te besede je torej rekel edell prvih strokovnjakov za spolne bolezni v Avstriji. Tak človek ponavadi prav dobro premisli, kaj reee. zato je verovati njegovi izjavi. ,
Torej tretina zakonskih mož je v Avstriji spolno bolnih. Vrnili ae bodo domov in okužili svoje žene. Kakšni bodo otrociVsak si lahko sani napravi o celi stvari sodbo.
Vojna uniči ljudi telesno in duševno. toda s tem še ni njeno delo končano, š,- rod za rodom bo trpel pod njenimi posledicami, otroci v tretjem in četrtem kolenu bodo preklinjali svoje očete in očete svojih očetov, ker so jih pripravili na svet.
Kako je z delom po naših naselbinah.
Sharen, Pa. — To mesto je oddaljeno milj od Pittshurgha. Tukaj je več tovarn za m uničijo, ki obratujejo s polno paro. Plača ni preslaba. Vse je seveda odvisno od delavca in prostora. .Slovencev ni veliko tukaj, veliko večjih je pa v Farrell, ki je oddaljen samo eno miljo od tukaj. — U. R. Jakobič.
Niagara, Wis. — Z delom gre tukaj dobro. Papirnica posluje s polno paro. tako da ni treba biti nikomur brez dela. Skoda, da je plača tako nTzka. Nekateri 'pravijo. da bomo vkratkem malo več dobili, pa sam ne vem, kako bo. Slovenec f*em jaz edini v tej naselbini. Veliko je Poljakov in Francozov.
Hartford, Ark. — Delavske razmere ^o prav slabe. Vsak dan o-bratuje samo t-ii premogorov, pa še ta takrat počiva, ko zmanjka železniških voz. Ljudi je toliko, da mora novinec čakati eden ali dva meseca, predno pride na vrsto. Zasluži se še precej dobro. Država je suha. Slovencev je tukaj šest družin in nekaj peelar-skih baronov. — J. Z.
Les Angeles, Cal. _ Delavske razmere so približno take kot so po drugih naselbinah. Za onega, ki ima delo, še ni tako slabo, ker je plača precej boljša kakor na Vzhodu. Sem pa vseeno ne svetujem nikomur hoditi, ker je tukaj vedno dosti brezposelnih. Podnebje je krasno. Kaj takega ne premore nobena država v Uniji. Dne 10. marca smo imeli 98 stopinj vročine. — Josip Parkelj.
Društvene vesti.
Slovensko podporno društvo Bratska Zveza št. 140 S. X. P. J. priredi svoj letni piknik dne 11.] junija v parku "Zum griinen Wald". M a spe tli, L. I. Cenjena greaterue\vyor»ka društva so naproša, da naj na ta dan ne prirejajo nobene veselice oziroma piknika. ,
Podporne društvo sv. Jožefa v lirooklvnu ima izvanredno sejo v soboto dne 8. aprila, pri kateri bo navzoč sam glavni predsednik K. S. K. J. in bo posredoval, da se preneha zahrbtno rovanje napran^ naj m a r 1 j i v c j š i m društvenim članom. Člane omenjenega društva se opozarja, da se gotovo te seje udeleže in pomagajo z nepristranskimi nasveti doseči v društvu res pravo bratoljubje.
NAZNANILO.
< lanom slov. mladeniSkega podpornega društva "Kada** v Sihe-boygan. Wis., naznanjam, da bo prihodnja seja dne 9. aprila. Ker imamo rešiti več važnih točk. zato je želeti, da se udeleže vsi Člani brez izjeme. Le na ta način za-moremo vse pravilno urediti.
John Zoran, tajnik.
DAHOVI. Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Couemaugh, Pa. John Zupančič je nabral na godovanju pri Mariji Umek $2.50.
My t on. Utah. Geo. Sifiar $2.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
P. V.t Detroit, Mich. — Vojne je dandanašnji že takoalitako preveč. Ali bi se ne dalo zbujenjel narav« na drug - nač-in in veliko ' toljse oringi_________r.
Usodepolno pismo.
V mest o Barcelona na Span->keui je slovel fVrnaiiJ -z CJareia kot najbogatejši vek-trgovec. Postavil si je velikansko polaco. ki je bila kras in kinč ulice St. Jago. katera je bila ve<lno najbolj obljudena. Njegov oče je bil dolgro let nadzornik velike tobakarne v Sevilli. Ljudje, ki so ga poznali že iz prejšnjih časov kot revnega trgovca. so veliko govorili o njem. posebno pa o njegovem nepošteno pridobljenem premoženju. Torej ni čuda. da je bil tudi njegov sir bogataš. Fernandez je bil v resnici jako imovrti kupec. Poročil s" je 7. najzaljšo in bogatejšo hčerko nekega trgovca v .Madridu. Ali kar mu je oče zapustil od-več na blagostanju, to mu je vzela mati narava na postavi. Imenovali so splošno "grdi Gareia". Pil je prav vnliljaste in majhne postave. a nenavadno velikega nosa. Nos mu je bil velikan med nosovi .'li se je prav možato zavzemal med rumenimi, skoposti vpadlitni lici. Kako velik je bil razloček med njim in njegovo lepo. rdeee-lieno ženo. katero si je seveda le potom knpei^ske špekulacije pri-dobil. Pa tudi o njej se je pripovedovalo marsikaj čudnega, saj -labih jezikov nikjer ne manjka. Pila je baje prejšnja leta zaročena z nekim kaviJirjem. katerega pa nihče ni poznal. Morda je še tudi sedaj nekoliko mislila na njega, kar bi ne bilo nič čudnega- pri svojem smeši j i vem niožičku. Splošno je pa bila zelo spoštovana g-ospa in usmiljenega srca.
Bil je ravno veseli čas predpu-sta. Nekega večera je sedela mlada gospa sama v sobi pri glaso-1 viru ter veselega obraza igrala. Kar zasliši trkanje na vrata. Gospa vstane in veli. da naj vstopi. **Oprostite!r> nagovori jo prišlee in vpraša, če ne stanuje tukaj go-I spa Garcia ter pazljivo ogleduje t sobo. Ko mu odgovori, da je ona gospa Garcia, položi tujec pisemce na mizo, rekoč: "To-le pismo bi a govoljno izročite gospodu soprogu!" Nato se prikloni ter na-gloma zapusti sobo.
Gospa Elvira vzame pismo v ru-I kNaslov se je glasit na njenega moža. Za pečatnik je bil pa jako sumljiv, kajti namesto imena ali grba se je videla pištola.
"Kaj ima moj mož kakšne tajnosti1? Kdo je prinesel to pismo in zakaj je odšel tako hitro ? Kaj pomeni zapečatnik? Trgovsko pismo to ni. todi ne pismo s pošte, tedaj odkod? Morda kakšna ljubezen?7' Nehote se je nasmejala, ko se je v tem trenotku domislila malenkost m* postave svojega moža. ''Pa vendar, kako je to mogoče, da prinese meni to pismo povsem neznan Človek?"	'
Takšne misli so se rodile v glavi radovedne gospe ter vzbujeva-le razna vprašanja.
"Kaj, ali nisem jaz dovolj obžalovanja vredna žena in on naj ima še kakšne skrivnosti? Nikoli ne!" In že je hotela razpečatiti pismo, kar se odpro vrata in v sobo stopi Fernandez v plašč zavit. Pri tem je gospa že nekoliko osupnila. ker je on že tudi zapazil pismo v njeni roki. Jako nezadovolj-' nega obraza izroči pismo možu. rekoe: "To-le pismo je ravnokar prinesel nek tuj mož." Soprog ! pogleda naslov, razpečati pismo j ter eita natihoma. A kmalu začne 'spreminjati barve. Strah se mu je I bral na obrazu. Obrne se k Elviri lin ji izroči pismo, da ga tudi ona bere. Brala je na glas:
"Kupcu Garcia! Prosim, naj bo v desetih dneh pripravljenih zame 25.000 tolarjev. Izgovor bi Vam nič ne koristil, ampak le škodoval, ker Vi ste dovolj bogati. Jaz sam hočem priti po denar v Vašo hišo. Jaz sem mož-beseda in ne poznam šal?. Ce pa Vi temu ne verjamete, oglejte si malo natančneje pečat; kajti jaz sem Rode-rigo z imenom "močni".'*
Pismo ji pade na tla. Fernandez strmi v njo in drži roke na-( vskriž. No. pa saj poznamo žen-ske. V eni minuti se jokajo in sme-jajo. Ko zapazi Elvira kisel, siro-ten obraz svojega moža, se je začela smejati. Naposled reče možu: ''In ti morda verjameš tej pisari ji? Gotovo je to burka kakega tvojega prijatelja", in seže zopet po pismu, da bi ga raztrgala. Toda Fernandez jo prehiti in zapusti molče sobo.
Roderigo je bil namreč eden tistih ljudi, ki so čakali ob petah in cestah potnike in bogate trgovce ter jim "prijazno" zlajševali mošnje z denarjem in jih oropali. Njegovo ime je bilo prav dobro znano po vsem Španskem. Klatil se je sedaj tu. sedaj tem, a po-4aod je li ili it i Pn—riTi ni imel ravno veliko, ker-je bil on
sam dovolj predrzen, pogumen iu zvit. Govorilo se je. da je eelo plemenitega rodu. <la iru- je pa zavidljivo opeharil njegov brat za nje-
jgovo premoženje ter um bil tako povod njegovega nesrečnega življenja. Živel je pa že po vseh krajih. a povsod je bil drug gospod-Veasih se je sukal v krogu najimenitnejše gospode, kjer se je pa tudi obnašal prav plemenitaško. Bil j je tudi izvanredno močan, zato so mn dali priimek "močni".
Garcia se je napotil naravnost k mestnemu županu. Pokaže mu pismo ter prosi za svet. pomoč in varstvo. Župan je bil pa hladnokrven mož ter pravi smehljaje: "O Garcia. Garcia, kaj pa vam je danes; ali ste znoreli? Kaj mislite, da se bo lopov upal vas obiskati. :n to ii v ulici, v kateri je ob vsaki uri vse živo ljudi. v mestu, kjer so trije kraljevi polki? Gotovi« niste pri zdravi pameti, če pustite takim muham brenčati v vaši glavi! Vzemite svoje pismo, katero vam je pisal kakšen bolj nedolžen poredne/.! Pojdite domov in ne imejte še mestne straže za norca !"*
Seveda je podal Fernandez na dom, toda zaželjnega miru ni dobil. Bil je noč in dan v strahu. Srce ga je pa tem bolj bolelo, ker ga je žena vedno pikala in zasmehovala. Komu drugemu pa te tajnosti ni razodel, ker sv je bal. da bi bii raznesen po vsem mestu in zasmehovan. Ampak zahtevanih 25.000 tolarjev j'' imel pripravljenih.
Tako je čas potekel do določenega dneva. Fernandez je pričakoval v največjem strahu vzhajajoče solnce. Kar se še enkrat spomni in hiti k županu, četudi ve, da bo zasmehovan, in pravi: "Gospod župan, jaz si ne morem pomagati; strali me bo še uničil. Smejajte se kakor hočete, samo da mi daste kakih dvajset mož. ki bo-bo preoblečeni varovali mojo hišo. Kar boste za to zahtevali, vam bo-dem vse poplačal, samo orožnikom ne povejte o tem nič, da me nazadnje še oni ne zasmehujejo!"
Brez ugovora usliši sedaj župan njegovo milo prošnjo. Kmalu s/ je videlo preoblečeno policaje švigati okoli hiše Garcia. Orožje so imeli skrito pod plaščem.
Bilo je popoldne. Neka elegantna kočija pridrdra po ulici St. Jago ter se ustavi pred hišo Fer-naudeza. Iz nje sta skočila naj-prvo dva lepo oblečena lovca ter sta stopila vsak na eno stran kočije iu odprela vrata. Sedaj stopi iz kočije mlad. lep duhoven in za njim nekoliko starejši, navidez jako imeniten gospod v obleki prebita. Okoli vratu mu je visela težka zlata verižica s križcem, v katerem so bili vdelani demanti, in na levi strani je krasil njegova prša imeniten red. Garcia je stal ravno pred vrat mi. Ko zapazi, da se visokočastitljiva gospoda njemu približujeta, gre jima nasproti ter ju sprejme z vso častjo. Prišla sta gospoda iz Madrida ter sta namenjena obiskati samostane; zaradi tega nakupujeta, dragocene t v:; rine za. cerkveno opravo. Plačevala sta vs<- sproti v zlatu. Bila sta že namenjena odhajati, kar se obrne imenitnejši duhoven ter vpraša čisto navadno, če m* stanuje tu v mestu neki trgovec Garcia. Fernandez se globoko prikloni ter odgovori: "Jaz sem Garcia, visokočastiti gospod!" "No. to je prav lepo in kakor nalašč! Torej ste vi mož gospe Elvire dela Kosa iz Madrida ? Jaz sem z njenim očetom prav dobro znan in imam važno sporočilo zanjo."
Fernandez nato vljudno povabi visoke goste v svoje stanovanje v prvo nadstropje. On je korakal naprej. Kmalu so prišli do neikh velikih vrat. katere Garcia lahno odpre. Stopili so v krasno sobo, kjer sprejema gospa goste. "Ta prečastitljiva gospoda ti prinese-ta nekaj novic od tvojega očeta1", reče Fernandez soprogi ter tuja gosta prav slovesno predstavlja.
Gospa Elvira pogleda prelatu prav dobro v oči in — obledi! Pa predno so se začeli nadalje pogovarjati. je navidezni preiat potegnil iz žepa revolver ter nameril na Fernandeza z votlo cloneeim strašnim glasom: "Nobene besede več! Jaz sem Roderigo. imenovan močni! Danes je deseti dan. Pokažimo torej, k:ij smo! "Vi. Garcia, prinesite takoj zahtevani denar! Nič zalega se vam ne bo zgodilo! Če pa ne prinesete in če s? le količkaj oglasite, ste vi in vaša žena mrtva!" Gospa pri teh besedah omedli' in se zgrudi na divan. Fernandez se je pa začel umikati proti peči ter trepetaje mrmral: "Kakor gotovo je Bog v nebesih!" A pred duriui je stal spremljevalec Roderiga na straži in je držal v roki revolver.	4
Urno,, urno, „ gospod . Garcia,
meni se mudi!"" se sliši zapovedo-valni Ljlas Roderiga. "Ne mudite sel	vam dovolim samemu ili
po denar, ampak pazite dobro.
najmanjša stvarca, ki bi bila povod izdajstvu, bode vam in vaši
Elviii v smrt! Če l>i bila velika Mla.	tndi jaz ne bojim smrti.
Toda mene varuje moja moč. moja obleka, moji sluge in moj voz. Torej bodite oprezni, Fernandez, in požurite se!"
Do smrti prestrašen tava Fernandez k neikm stranskim vratom ter po vsem životu se tre see izpol-nuje ukaz roparja Roderiga.
Roderigo pa stopi medtem k brezzavestni frospej ter spremeni
v	tem trenotku svoj preteči obraz. Pohlevno in obžalujoč jo se pri-pogne k njej, jo prime lahko za t oko in govori z mehkoljubeznji-vim glasom: "Elvira, zbudite se. ah. zbudite se i i» vzemite ta li->.teK!" Kmalu odpre bpe melanholične oči ter zapazi v svoji roki nek listek. "Berite!" zašepeta ji Roderigo na uho in v tem trenotku stopi Fernandez v sobo s polnim mošnjičkom denarja in t in li s polnim srcem žalosti za 2r>.lKX) tola rji.
Hitro stopi Roderigo k njemu rekoč: "Tako. tako. moj dragi Garcia, sedaj smo vsak pri .svojem!" in tolaži preblcdelega skopuha ter mu vzame težko, a sladko breme iz rok. Ropar, nekoliko časa mošnjiček tehtajoč, pravi: "Upam. da ste mi toliko našteli, kolikor sem zahteval. Samo eno željo še imam v mojo sigurnost. Okoli vaše hiše se klatijo stražarji. zategadelj me morate spremiti na voz. kakor zanesljiv prijatelj. Vi se popeljete? z menoj kake pol ure iz mesta in se potem vrnete nazaj. Moja beseda, da se vam ne bode nič zalega zgodilo. Tudi se pozneje ne bodeva nikdar več videla. Med tem časom pa mora gospa vedno ostati v sobi. Če bi le količkaj poskusila me izdati, ste
vi	brez usmiljenja izgubljeni!"
Fernandez uvidi potrebo natančne pokorščine in veli svoji ženi. da ostane zanesljivo v sobi do njegove vrnitve. On sam pak je spremil svoja "mogočna gosta" do voza, in sicer tiiko imenitno, kakor za more to storiti le kaki plemeniti Spanec. Prvi stopi v voz prebit, potem Garcia in nato drug mlad duhoven. Kočija se zapre in oddrdra. Stražarji pa so se jako
.čudili tej imenitni družbi ter dolgo gledali za njo.
Gospa stopi nato k oknu, odpre listek, katerega je dobila od Ro-deiiga, ter bere:
"Gospa Elvira! Pri mo ran sem bil vsaj enkrat s: Vam pokazati v moji sedanji podobi, v poklicu, [katerega mi je usoda odločila, ko i sem izgnbil Vas in premoženje. I Nisem našel pokoja, ne miru! U-pam pa laglje prestajati svoj obupni stan. če zapustim Evropo. Vaš uhrni in trdosrčui mož mi j" moral dati denar za potovanje. Nisem mogel drugače ravnati. Prosim Vas. odpustite mi to! V krat-j kem sem že v Ameriki. Nikoli več j se ne bova videla! Pozabite na | najino pošteno zvezo iz krasnih časov v Madridu. Razdrli so jo kruti lakomneži in skopuhi! Nik-I dar se več ne povrnejo! Pozabite, | Elvira, tudi mene. samo ne preklinjajte me. da tem laglje najdem j božje usmiljenje, katero hočem j iskati vso ostalo življenje. O, presrečna doba nedolžnih mladostnih dni! Z Bogom! — Grof Rode-riero."
j Eua ura je že pretekla, ko jt! i prišel Fernandez nazaj. Varuhi so ' ira obstopili ter nm sporočili, da ni bilo dosodaj še nič sumljivega videti. '"Pojdite domov, prijatelji!'" jih nagovori objokani Garcia : "denar je že šel rakom žvi-t žprat — Roderigo ga je odnesel!" I Sfmžarji mn niso hoteli verjeti. Ko jim je pa Garcia vse razložil.
j so odšli poparjeni domov, i .. „____
i Rad bi izvedel za naslov svojega I prijatelja FRANKA KROM-j PARČEK. Doma je iz Slivnice j pri Celju na Spod. Štajerskem, i Prosim cenjene rojake, če kdo j ve za njegov naslov, da ga mi i naznani, ali naj se mi pa sani I javi. Omenjeni je zelo velike | postave ter vedno prav dobre
volje. — John Zimerman, Bos
.'*f>, Hartford, Ark. f6-8—
IŠČE SE
pomo.- pri gospodinjstva in za pe-štovati otivika. Za tak posel bi bila dobra dekle od 11 let aii pa že starejša ženska. /;< pot plačam jaz. Pišile na:
Louis IIriba r. —j _Bess*'mer. Pa.
NOVA
MODERNA KROJAČNICA.
I ijudno naznanjam cenjenim slovenskim rojakom v Johnstown. Cambria. Couemaugh in Franklin ter okolici, da -em otvoril svojo j MODERNO KROJAČNICO j na 288 Ohio St., Jchnstown, Pa. i ozirema Mcxham.
A' zalogi imam vsakovrstno najnovejše blago ter izdelujem uio-1 škt- in ženske obleke po iiajnovej-j sem kroju. Delo in blago prve vr-J ste. garancijo pa vam dam takoj da vam nikdo druiii bolje dati ne more. in sircr: ako ni obleka izdelana natanko no vašem okusu, ni j vam tieba plačati uiti centa zanjo. Gotov sem torej, da bom za-j dovoli! s to garancijo vse moje I cenjene oil jemalce.
Sem v krojaški obrti l-i let in; imam dovolj skušenj v tej stroki; poleg tega pa držim stalno tudi pomočnike, da vam obleko tem-preje zgotovim.
Jaz ne pošil j:im obleke drugam delati, kakor to nekateri drugi j krojači delajo, namreč, da vam! vzamejo mero iti potem naroče' obleko od drugod. Ce vam jo tam i>e izdelajo dobro, je takorekoč denar proč vržen. Torej, rojaki in rojakinje, jaz izdelujem obleke sam doma : v teku enega tedna jo imate že v rokah.
Poleg tega popravljam in čistim ter likam stare obleke po jako nizki ceni.
Moje nove obleke bom /.u začetek izdeloval od -fl'C.OU m pre j do $30.00.
Priporočam se uajtopieje svojim rojakom in rojakinjam in zagotovim. da bo vsakdo z mojo po strežbo popolnoma zadovoljen.
TONY FORTUNA. 2šs Ohio St., Johnstown. Pa. Iti—1 v 2 ti)	Moxhaui.
Rojaki!
Columbia gramofone iu slu.enske l>loScc jc dobiti vedno pri: •
IVAN PA-JK, 45G Chestnut St.. Couemun^b, Pa.
«r pfšite po cenik. *•*
Iščem svojega prijatelja SILVESTRA MAilKOVEC. podoma. " Kovačev iz Ivrcsuiškiii Poljan, 1'ara Kresnice. Prosim e> njen-rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ki-r mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. — Albin Kovič. Box S, Lawrence. L\i.	( 6-6—4
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je neizprosna smrt odvzela v enem tednu našo ljubljeno .hčerko in sina oz. sestro in brata j STANKA in SLAVICO. j Zemeljske ostanke smo izročili ! materi zemlji v Hoversville, Pa.. j na kat. pokopališču. Stanko je j bil star - leti in pol, Slavica pa | komaj en dan.
Naj v miin počivata! {Justin in Fannie Šefman, starisi.
Milan, brat. | Listič, Pa.	(5-6—4)
. —mmmmemwm^—; Dr. Richterjev
IS PAIN-EXPELLER
jM za mutiČM boleči-|9 m*, ok*rclo»t in aegik-
■H Pristni prihaja jH v ^zavoju, kot Je
Brichte«
~ ---N*v Tarfc. N.T.
IŠČEMO
UOU delavcev pri gradenj u Johnstown & Somerset proge. l>elo bo trajalo okrog '2 leti. Pišite na: 014 rear Railroad St., Johnstown. Pa. (5-7—4;
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino 7.0. '•Glas Naroda" ln knjige, kakor tu«li za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
»Jenny Lini!, Ark. in okolica: M Umel Cirar.
San Franoispo, Tal.: Jakob Lov&n. Denver. Colo.: Frank :>krabec. Lead v i He. Colo.i Jt.rry Janinik.
Pneblo, Colo.: Peter Culi?, J. M. Rojtz. Frank Janesh in John Germ. SaliColo, iu okolica: Louis C'a-j ste!!o (The Hauk Saloon). ! Walsenburs. Colo.: Ant. Safticn. Clinton. Ind.: Ijirattert Holskr»r. Indianapolis. Ind.: Alois Rudaian. Woodward, la. in okolica: lAikaa P<.vtl«re?nr.
Aurora. 111.: Jernej li. Verbič. | Chicago. 111.: Frank Jurjovec. Dt-pue, JUL: l)an. P.adovinac. Juliet, III.: Frank lAuricb, Joim Xa-j letel in Frank Bainbicb. La Salle. 11!.: Mat. Komp. Oelesbj. 111.: Mutt. Ilribemlk WaukeRan. 111. in okolica: Fr. lVt-kovšek in Math. Ogrin.
So. Chicago, II!.: Frank Cernc. Springfield, ill.: Matija HarDorlC. Cherokee, Ivans.: Frank ltežisnik. Columbus, bans.: Joe Kn.ifelc. Franklin. Kans.: Frank I.eskovec. Frontenac, lians. in okolica: Frank Kerne in ltok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. .Mineral, bans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos
Hinge, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolira: Pavel sbaltz In M. F. Kobe.
Maniatique, Mich, in okolica: Frank Katzlan
t Aurora, Minn.: Jcsrtp Pujlna.
Cbisholm. Minn.: K. Zgouc In Jakob Petri eb.
Dolnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely. Minn. Ui okolira: Ivan (iouže, Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. So. lianje. Mich. In okolica: M. U.
; IJkovIch.
' M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel ln Louis M. PernSek.
Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel. Ilibbins, Minn.: Ivan Pou.še. ; Kilzvillc, Miun. in okolica: Joe Ada-mi oh.
Nashwault, Minn.: Geo. Maurlo. New Dululh, Minn.: John Jerica. Virginia, Minn.: Frank llrovatlcU St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Gregor Zcmec. Great Falls. Mont.: Math. Uric h K'.il Ltidge, Mont.: .To.seph .Teraj. Roundup, Mont.: Tomaž Pauiin. Govranila, NT. Y.: Karl SternlSn. Liltle Falls, N. Y.: Frank Gregoika. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. j MarinPie, Clia?. Karlinger. J:it;ot» lie;«, nik i:i John I'rrstor.
Kariierlnn. O. in okolira: MntVi Krami r.
Rridtreport, <).: Frank Ilu^evar. Coliuwood. <).: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: .!. Kmnse In Bnlant.
Voimgstown, <>.: Ant. Kikelj. (Irrgan City, (>r»-r.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarleb. Amhridge. l'a.: Frank .1 akSe. B<*ssemer. Pa.: T.<inis Hribar. Rraddock. Pa.: Ivan Germ
I Bridgrville, I'a.: Rudolf L'leterSek lSurdlne, Pa. in okolira: John Ker-Slsnik.
Canonsburg, Pa.: Jf>hn Knkllob. Concmaujrli, Pa.: Ivan Pajk In John Zupančič.
i Clariilge. Ph.: Antnn .Terlna. I Boughton, Pa. in okolica: A. Demšar.
Ifetrragh, Pa.: Dragutln Slavic. Durtlo. Pa. in oltolica: Joseph Suhor. j Export, Pa.: Frank Trebetz.
Forest Citj, Pa.: K. Zaiur In Frank Ijehen.
I Farell, Pa.: Anton VnlenttnCiC. 1 Vttz Henry, Pa.: F. Gotlleher. ! Greensboro, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Trvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: FranK Gabrenja in Job n Polanc.
j Luzerne, Pa. in okolica: Anton Oeohiik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Scholtx. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. Podvasnik, I. Magister in TJ. R. J»-kobich.
South Belbleliem« Pa.: JerueJ Ko-privšek.
Sleelton, Pa.: Acton Uren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Jos5p Jovan. Willock. Pa.: Fr. Seme In J. Peter-neL
Tooele, C t ah: Anton TalPIC. Winterquarters, Utah: L. BiaZleb Black Diamond, Wash.: G. J. l'o-renla.
Davis, W. Ya. in okolica: J. Rrosteh. Thomas, W. Ya. in oliolica: Frank Koeljan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander Pe»llr. Milwankee. Wis.: Josip Tratnik In Aug. Collander. • Sheboygan, Wis.: IIer«itilm Svetlin. , West AlKs, Wis.: Frank Skok. i Rock Springs, Wyo.: A. Justin. V»l 1 Slalieh In Valentin Marcina. Keir.mercr. Win.: Jop. Matt.b
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodca, slabi prebavi, zaprtju, slabokrvnosti, glavobolu, rcvinatizmu. trganju, bolečemu križu, ako ste prehladni in kašljate, imate morda bolne ledico, mehur, jetra, težke iu otekle nog', roke, sto trudni, posebno ako imate kako moško bolezen, zgubo moči in inemoglopti itd.; vsem tem priporočamo naše zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihranilo operacija Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper pleSavost itd. Akc potrebujete ])omoči in zdravil, obrnite se na nas, mi vam iiošljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravju. PiSite takoj in naUovite vsa pisma takole: _ „	J. F. DOLENC, P. O. Bn 81», Milwaukee, Wis.

GLAS NAHODA. 6. APRILA. 1 916.
svete Barbare
za:zcdinjene;dr2ave severne amerike Sedež : FOREST CITY, PA.
lakorp«rirtM da« 21. junujt 1902 v driafi Pranijlitsk
GLAVNI URADNIKI:
Prcxlaedolk: JO2ef FETERN'EL, Box 03. Willuck, Pa.
L ped pred nctiulfc: K ARO L ZALAR, Box 547, Fore«t City, Pa.
n. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Rock Spring*, Wja,
Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Foreat City. Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Forest City, Pa.
Bla*»jnllt: MARTIN MIT1IČ, Box 637. Forest City, Pa.
PocblaMcnec; JOSIP ZALAR, 1004 Nortb Chicago SU Joliat, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK J Dr. KARTIS I VIC. 900 Chicago SL. JoUet, HI.
NADZORNI ODBOR:
Pred*edolk: HJNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. L uadioruik: JOHN TORNIČ, Bnx CJJ. Forest City. Pa. II. nadaornlk : FRANK PAVI.OVČ1Č. Box 70S. ConemanKh. Pa. ILL nadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Iaalex Are.. Cleveland. Obis.
POROTNI ODBOR:
PmSaedntk: MARTIN OBRE2AN. Box TX Bast Mineral, Kasa L porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, Franklin. Kana. LL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. D'J8 Davson At«„ R. F. D. 1. «rssa Hild, Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČBVAR, R. F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport, a L Bi ravnik: ANTON DEMŠAR. Box 139. Broughton. Pa« IL upravnik: PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt. ILL
Dopisi naj ss poiUJsjo L tajnika Ith Teltoa, P. O. Box T97, Forest do, Penna.
Dmitrsae glasUol ^Lll RiBODi"
Iz Avstrije,
Gospodarski pregled. — Ojacenjei
V	Bolgariji so u teku podajanja za uvedbo novih davkov ter monopola na so! in tobak.
V	turški zbornici istotako raz-
zalog zlata. — Padanje valute. Davek na žganje.
f'adalljll valuti se .je uspešno zastavila pot. to svrlio m* je pri jjus kakor ua Nemškem prepovedal uvoz razkošnih predme-iov in promet s tujimi in nevtralnimi državami se je združil v na-laš« ustanovljenih denarnih een-
i mis h.
!>aw-k na znanje >e je jtopot /višal, in steer za 40 vin. po litru. Twko da /našu *«»daj davek za kon-i iiijrentirani špirit 2 K 10 in lMKJ /« ruzkoutingeutiraiii špirit. To .|e od lanskega poletja ze tretje
pravljajo o novih davkih; med drugim gre za užitnino na sladkor, petrolej, vžigalice, igralne kane. cigaretni papir in špirit.
V Ilelgradu je razen Laender-banke otvoril svojo ekspoziture tudi ogrski Kreditni zavod, Gospodarsko življenje Srbije se na novo oživlja. Avstroogrska voja ška vlada strogo gleda na red ir upostavo prometa ter gospodarskega življenja.
Kaj pa naši nasprotniki V Vs: so v hudih denarnih škripcih ter iščejo novih posojil in novih dohodkov. Francija, ki je doslej iz d a hi na vojnih stroških 41 mili jurde frankov. Je uvedla davek
xvišanje: prvi zvišanje mtmeea.
julija po L»n vili. na liter je bilo!,lM vo*u* dobičke. Na Angleškem na korist države, drugo zvišanj«'
Cf-Nt
Admiral pl. Cape^le, poveljnik nemškega brodovja.
Ogenj pri Verdunu. ! Iz razstreljene Gorice.
1'ariški dopisnik "Timesa" poroča sledeče:
— Vsa poročila / bojišča soglasno naglašajo. da ni bilo nič strašno streljanje s topovi ob o-fenzivi v ('hampagni v primeri z brezobzirnim obstreljevanjem, ki
"(irazer Tagblattu" poročajo iz vojnega tiskovnega stana:
Te t h i i sem bil v Gorici, v "mestu smrti", kjer so izstrelki 'rešiteljev civilizacije' ubili 130 žensk, otrok in starčkov, 500 pa težko ranili. Gorica je po Itali-
je grmelo z gromečo silo nad gri-1 janski vojski, ki naj bi jo "odreči ob reki Maas. 30.") in 42 em I	strašno trpela. 2700 hiš
možnarji so pomnožili zbor in so pomagali razrivati zemljo.
Strelske jarke in poljske utrdbe so krogle trgale v kose in u-ničile: granate so ni'-tale, ko so razpokavale. kvišku male gričke ali pa izkopavale jame v zemlji. Nikdar prej se še ni pripravila kaka bitka tako v najmanjših podrobnostih in nikdar še ni bila kaka armada tako bogato preskrbljena z materialom za končno zmago.
ima Gorica; od teh je 1200 močno poškodovanih ali pa sploh popolnoma porušenih.
Mesto cvetic je postalo mesto smrti: oaza bolnikov se vsak dan obstreljuje. Nesmisleno. brez smotra se uničuje biser Soče. Sedaj stoje že tudi bližnje vasi pod uničujočim ognjem Italijanov. V IVvini ne stoji več nobena hiša. V Solkanu in Vrtojbo so udarile težke granate. Gmotna škoda v j tioriei sami znaša nad 20 milijo-
'' Mornin niku :
Priznati
Post"' izvaja
moramo
meseca I'ter j« M*danje tretje zvišanje j« pet rii« m en j en o
stoje pred devetim jilom v znesku 300 milijonov tov šterlingov. Kazen tega se popa 7.i> Rajata Anglija in Francija z a-držav..	Morganovo skupino ra
novembra po 40 vin. na bilo v korist deželam in
je določila eena za rafinirani j,!l "0V«*Pa posojila v New ^ orku pint vs. kronovine na 4Vj(lu SK"tir Zil -Vhikijo 1250 milijo C za hI cena denaturiranemu'IIOV 111 xa Anglijo 3750 milijonov
špiritu j« ostala l"i0 K za hI.
V" svrlio ojaeenja zalog zlata > MVt»troogr>ki banki so se odlomile vse hranilnice, da sprejemajo M aro zlatnino in stare zlatnike kot gotov denar ter izda jejo zanje hranilne knjižice; obrestujejo se te zlate vloge za pol do 1 odstotkov. Razen t epa vsebuje knjižica posvetilni list. ki potrjuje. da Je dal vlagatelj v težkem < asu. svoje zlato domovini na razpolago.
Zadnje dni je vlada uredila trgovino z jajci na ta način, da mora iti ve uvoženo blago izključno skozi rok" od vlade poverjene centrale. Oderuški špekulaciji z jajci je s tem zavit vrat. Isti na-kupovalniei, ki je vpisana pod i-menom "Miles '. je že dalj časa izročena tudi oddaja inozemskega surovega masla. Vlada namerava temeljito urediti tudi trgovino s kavo.
Na Ogrskem so se ukrenile dali kose/m* odredbe za zagotovitev i pomladnih m-tev. Pritegnejo se v najobsežnejši meri ruski vojni u-jetniki. razen tega se zvišajo tudi mezde poljskim delavcem za li0 odstotkov. Dm se da vzpodbuda za čim večjo pridelavo sladkorne p« se. se ji je zvišala cena od 4 K 50 do 5 K nO za met. stot. Tudi v Avstriji je v isto svrlio zvišala eena sladkorni pesi za bodočo kampanjo od 2 K 77 in 3 K na 4 K za met. slot
V zadnji s«'ji sosveta žitnopro-metnega zavoda je vladni zast. nuglašal. da izhaja iz poizvedb, ki ho sedaj zaključene, da bomo s
frankov.
liusija razpisuje novo notrani posojilo v znesku 2 milijard rub-lje\ po ku_rzu 95. Razen terra išč< Rusija v Ameriki 1 milijardo rubljev na posodo. Razen različnih novih davkov namerava v-peljati tudi monopol na zavarovanje.
Italija je pred finančnim polo mom; njena industrija in promet sta radi pomanjkanja premoga malone zadušena. Posebno hue udarec je zadel te dni italijansko vojno vodstvo, ker je popor.* la v Turinu edina italijanska tovarna za barve in anilin,
s "
Zanimivosti.
Novi nemški podvodni monitor.
Mornariški sotrudnik londonskega lista '"Daily Telegraph" izvaja.-
— Napovedana nemška podvodna vojska proti trgovinskim ladjam mogoče preseneti. Nemčija namreč razpolaga, kakor poročajo uevtraici z vzhodnega morja. z novo vrsto podvodnih čolnov. ki se najbolje imenuje podvodni monitor. Angleški mornariški strokovnjak pravi, da je novi čoln zgrajen v obliki smodke, oborožen z močnim oklopnim stolpom, v katerega ne more vdreti voda: v sredi stolpa se nahaja poveljnikov most. Coin se lahko popoluo-
v uvod-' n<>v kron.
' Gorica pa. vendarle živi. Trgo-strašen j vim- so odprte. Na Velikem trgu se igrajo otroci. Ženske hodijo na izlet v okolico, kjer si morejo pade na kako močno postojanko' ogledat i Oslavje. 1'odgoro in Sa-narckovala neumnost ali obup in ! botin. Moški opravljajo svoje po-sicer iz priprostega razloga, ker j sle in se ne menijo ne za graiia-
vojnim poso I značaj nemškega napada. I go lilijonov fun- varjanio nazoru, da bi odločne na-
uavadno brani močna }>ostojank:< tudi postojanko, ki je velike važnosti. Cena odgovarja vedno nevarnosti. Zgodovina vedno bol.i
te, ne za šrapnele. ne za kroglje iz pušk. Mesto cvetja in smrti — vendarle živi!
Govoril sem z okrajnim glavar-dokazujc resničnost nazora, da je! jem baronom Haumom. ki mi je le malo postojank samih tako moč-j pripovedoval to-le: nih in tak ohranjenih, da jih ni! Gorica ima še vedno 11.000 pre-mogoče vzeti.	j bivalcev. Nasproti vračanju pre-
Ne zasmehujemo zato Nem-! bivalstva. v prvi vrsti kmetov in cev. V Franciji poizkušajo zdaj. j kupčevalcev. zavzemamo prijazno kar so storili uspešno v Galiciji j stališče. Aprovizacijo mesta oskr-in v Belgiji. Močno postojanko, ki buje Trst; sedaj je že izvrstna. —
tvori ključ, hočejo zavzeti z velikim plazom materiala in moštva z vso temeljitostjo in odločnostjo nemškega vojaškega intclekta. 7. navadno jasnostjo so si izbrali čas napada. V ('hampagni in na Flcndernskem ji- najbrže zemljišč'' tako. da ni mogoč protinapad. Ne dvomi se. da računajo Nemci tudi na mir nčf vzhodni bojni črti. Rusi so trenutno zapleteni drugod v trv.ke boje. - -Vreme čuva večji de' i i ništ « črte pred protinapadi.
Velika vrednost Verd.uK« kot ključa francoske črte je tako jasna. da nam ni potrebno ugibati, češ da so pod vzel i Nemci napad, ker so izstradani ali pa blazni. Reči moramo namreč, da so poizkusili silovito napeti moči. da končajo z enim udarcem vojsko, ki mora. če se izjalovi, resno u-činkovati na njih vojaški in zato tudi ua njih političen položaj.
Odvetnik Summers.
Net\ vorški sodnik Crane je poslal danes v zapor odvetnika C. E. Summers«, ker je hotel neko osebo oslepariti za precejšen del ded-
šeine. — Koliko časa bo zaprt, se ma ah lia pol potopi: vozi pa tudi doJB||aj ni določilo.
krušnim žitom prav dobro shaja- ,ahko kakor "»vailna ladja in ga
trgovske ladje sploh ne morejo po-| Četrto nemško posojilo. Škodovati, vojne ladje pa le s te-j Berlin, Nemčija. 4. aprila. — žavo. V oklopu sc nahajajo topo-j Državui /akladničar je danes izjavi. katerih število in kaliber ni i v-jj ,]a j/, bilo danes opoldne Pod-znan. a to stoji, da je kaliber več-|pisami ^ polovica nemškega voj-ji. kakor so ga vporabljali Nem-|ue?a posojila. — To je že četrto ci dozdaj.	nemško vojno |)osojil<».
I i tlo prihodnje žetve, ako se borno držali predpisov glede dodatkov. Tudi pomanjkanja krompirja «»* nam ni bati. ker g« je med drugim v Galiciji in na Ruskem Poljskem še velike zaloge: tre-notno pomanjkanje krompirja iz vira odtod, ker ga radi mrzlega vremena ne kaže prevažati. Ko HOiMpii! vreme trajno milejše
Samostanov v Rusiji
milejše, bofcje 900, v katerih živi 20,000 re-
in do 50,00

Strašni snežni viharji divjajo ob besaraMki meji. Več
ljudi že vsled njih mrtvih.
.............. •• -

Preje so bila živila prebivalstva večinoma nekoliko pičla, sedaj imamo vsega zadosti. Mesto je sedaj snažne j še nego je bilo preje Ruševine in podrtine se sproti spravljajo s poti. Razstreljene vo dovodne cevi in električne napeljave so zopet popravljene. Zapuščene hiše in civilno imetje se straži: pošta deluje brezhibno, ceste se neprestano izboljšujejo.
Obdelujemo tudi polje v bližini postojank in izpraznjenih vasi. Zalibog. da ne moremo odpo-slati nekdanjega tovornega vlaka s furlansko zelenjavo na Dunaj. Dunajčani se morajo odreči tudi slovečemu šentandraškemu špar-glu. ker rastejo sedaj v vrtovih namesto šparglov — granatni lijaki. Cenitev škode se je za enkrat ustavila, ker prihajajo k starim vsak dan nove škode.
Šolskega pouka ni. ker bi otroci ne mogli prestati v mrzlih sobah. v katerih so vsa okna pobita. V ostalem žive ljudje kakor o-bieajno. kakor bi ne stali Italijani nekaj tisoč korakov pred mestom. Sedaj že vemo. kako se imatno kriti: civilisti v Gorici so postali izvežbani- vojaki. Italijanski letalci prihajajo večkrat. Nedavno je eden vrgel v mesto nemško pisan časopis z naslovom "Feldpost ". v katerem so bile natisnjene nesramne laži o lakoti in uporih v Berolinu ter zlagane vesti o Dunaju. Ponatisnjena je bila tudi slika * * Simplieisima " o brezmesnih dneh. Mislim pa, da te laži niso bile natisnjene v Rimu; marveč ;v Parizu, ker se tičejo večinoma nemških razmer.
$1000.00 nagrade
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem b~vil s prodajo zemlje Slo vencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti.
Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZ-KLJUČNO le od kmetijstva.
Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig. niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi smo zadovoljni s koruzo, pšenico, ovsem, senom, deteljo, kuret-iiino, ?irešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj vina, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v procvita in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače.
Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer sirom Amarike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50
Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripicy in Sutler Countiiih je precej Slovencev raztresenih, Prepričaj se, kako so boln, po zatrdiiu ničvrednih ljudi, in našel boš le polnoličiie rdeče otroke :n ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele.
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita. prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v ravnini pa gozd, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje.
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.

i(
podp. društvo 1
Slove n a ko ts'm t o 1 i i k o
Jugoslovanska	Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA,
«
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, Box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Elv, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 103, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo.
VBHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUXICn, 421—7th St.. Joliet, 111. PETEK S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Pred gostilnico.
Spisal Ivan Cankar.
< 'a-sih se vzbudim ponoei nenadoma. kakor ila bi s.- dotaknil kdo moje rame Ter /.a k lica I moje ime. Oči strme v temo tam od okna .v sveti ozek trak svetlobe;! v/šla je luna in stoji že visoko; ali skrila s<- j«- za strehami in bela mesečina obliva zidovje.
Tiho .i«' v -ohi, Tako tla s«> sliši kako !»ij<jo žile v sencih. Ali poz iieje. polajrmita. s»* izvi j - ;z tiši- 1 ne hitro tiktikanj-> žepne ure. ki leži na mi/iei. ojrlasi se bolno liro |x nj' starca, ki spi v sosednji iz bi. Tudi oči /.•• razločujejo stvari pu sol.i : pri oknu stol. ki sem :■>«*-del lui njem pozno v noč: pisalna miza z belimi papirji, ki se svetijo iz teme; ua<l mizo pozla>"-<*n kip. tiezuHii<'^r;< eluveka, na< I njin. okvir oljnat«- »like. In ozki tral-mesetine tivp»*če. širi -se. prihaj: 1 bližje.
Kakor je vse jasneje in razloe neje. toliko teže mi pada na sr «*e zavest samote, tišine.	^ju
he. predhinrtuc noči. Misli moj' so čisto druge, nego podnevi; — i uiisli Človeka, ki se je uenadonu streznil in je spoznal vso ničnost vso sramoto in žalost svojega živ lj» nja. Zdaj bi rad ©tresel bivine ki ga je bil radovoljno naložil uli lic da se otresli Več; jermen I so Ne bili zatezali v meso na ra menih in. namesto, da bi -i olaj šal, da bi si vsaj malo oddahnil si reže samo v bolne rane in stok« orl bolečine, če se dotakne j« rine uov, ila bi se jih osvobodil-
Življenje šumi okoli njega. j>e ha se sam. ves nestrpen iu za sop ljen in nima časa. da bi čutil it da tu mislil, iu ob vsakem kora ku. v gneči, v naglici, stori hudo debitvo, ki vtisne *»voje znaiuc nje v njegovo srce. In kadar po stane zu trenutek, kadar se ogle da, oddahne, takrat prično >ke
leti, skeleti goreeti znamenja itn • iotiei«^ ev. storjenih mimogrede brez misli in brez kesanja. Rad l»i ni odpočil — ali v srcu gori ži v o o^flje; predenj stopajo obrazi
tistih ljudi, ki jih je razžalil in pr«varil in oskranil; na srce mu padajo solze iz njih oči in te sol z* so samo raztopljeno ii-lozo. ~ In zaječi in vstane in se vrne v gin^eo, v sladko pijanost ži vi je-lija, kjer je srce mirno in otrplo ter lie pozna ne greha, ne kesa
Prihajajo mi na spomin dogodki, cisto že pozabljeni in malenkostni. Kraji, ljudje — vse ji tako jasno pre«I mano, kakor bi ue iivel ne prej no pozneje, kakor da bi bil tisti dogodek src diMe mojega življenja in kakor da bi bil v njem neizbrisno vtis-njfiN pečat mojega resničnega bistva. Slab sem in plašenobtoženo*-, ki euti svoj greh in mn o-»antene- na jeziku.
35« Hiškam oči in si kli#<xn «po-... .. . fum juifkoti. lepega ■—- ali vse dru-
go je bledo, zlagano in oni dogodek stoji pred mano — na srcu me skeli goreče znamenje.
Ob taki noči, grenkobe polili, mi je prišel na spomin obraz — mladega dekleta, skoro še otroka, ki sem jo videl samo parkrat mimogrede in ki sem pozneje popolnoma pozabil nanjo. Kakor živi v mojem spominu, ima rdečo, pisano ruto na glavi, široko, roža-*to nedeljsko krilo, svetel predpasnik z dolgimi trakovi zadaj, pod vratom koščeno h roso in v roki velik, z zlatom obrezan mo-litvenik. Visoka je in krepka, toda še malo razvita; njen obraz je svež. rdeč. ustnice so napete in debele, oči velike, svetle, radovedne: iu pšenienoplavi lasje padajo izpod rute na čelo skoro do lepo obokanih obrvi.
Pozdravil sem jo bil nekoč, ko je šla mimo hišo in zardela je do ušes m se zasmejal«; na poti seje obrnila in pogledala nazaj in 'io je šla mimo ogla, se je obrnila ;e enkrat. Tudi jaz sem se smejal, ne vem zakaj, in sem se vr-•iil v hišo in sem pozabil nanjo.
Tako sva se seznanila. Nekdc ni je povedal, da je dekla pri lekem kmetu in da je doma iz lribov. Kadar je šla v delavnik skozi trg. je bila bosa in rokave je imela kratke, skoro do ramen, ako da so se kazale polne, pod komolci temnorjave, zgoraj čisto lele roke; kakor da bi nosila dol-;e rokavice. Hodila je težko, nerodno. in če je prišla mimo, jo je |->ilo sram. Nagovoril sem jo ne-1 koč in smejala se je zelo na glas iu je gledala v stran ; a ko je šla ! lalje, se mi je ozrla v obraz in I La pogled je bil tako vesel mehak. da se je nekaj čudnega zge-| uilo v mojem srcu.
Kako ti je ime? sem jo prašal.
' — Francka !
No. Francka, kaj pa v ne-1 del jo i
Prašal sciu ju in sam uiseru velel zakaj. Tako je moralo biti. Ničesar nisem mislil, tudi za nedeljo ne — gleda: sem njene velike, svetle oči in njene polne ustnice in sem jo prašal.
— No. Francka, kaj pa v nedeljo? Ali si v nedeljo ves dan i loma*
Pogledala mi je v obraz in nje-na lica so gorela.
-— V nedeljo popoldne.... ob K.reh popoldne.... pojdem v Re-Itovje....
4az te spremim. Francka!
Nagnila je nekoliko glavo in i njen eoči so se vlažno svetile. | — Cisto res.' ! Res. Francka.
Njen glas se je tresel, govorila je hitro, zaupljivo in resno. Zine-i nila sva se. da jo počakam zunaj pred trgom, blizu mosta, zato da bi vsi ljudje ue gledali, če bi šla skupaj skozi trg. V petek je bilo in do nedelje nisem nič mislil ua veo stvar. ALi v nedelo duHdna som Atol pred pragom, ko so 2K ljudje od mašo-in takrat je pri*
f.
šla mimo tudi ona. Druga dekleta so šla z njo in ozrla se je samo po strani — švignil je pogled iz njenih oči, gorak in svetel, kakor solncni žarek. Pokimal sem z glavo in začutil sem. da mi je toplo na licih. Spomnil sem Se. kaj sva se bila domenila in pol mi je bil vitno. pol prijetno. Ce bi jo srečal prej. bi ji rekel, da nimam časa. da imam kakršenkoli opravek: tudi mi je prišlo na j misel, da bi sploh ne prišel — toda domislil sem sc. kako se je ozrla, ko je šla mimo in zato sem 'se namenil, da pojetotn. 1 Dolgčas mi je bilo: moje dekle, vitka, bleda gospodična s sentimentalnimi očmi. je bila daleč nekje pri sorodnikih na počitnicah in tako sem samotaril. Nedelje so bile posebno puste, klatil sem sc po gostiinieah ter se vračal ponoči pijan domov. In zdaj sem sc tolažil, da napravim lep izprehod v prijetni, četudi malo nerodni družbi in da bo minil dolgi poletni dan brez tiste melanholije, ki je izvirala iz lenobe in ki mi je ravno ob tistih časih zelo grenila življenje.
Dan je bil čudovito krasen, ne prevroč, ker je pihal lahek veter ter se igral z belimi oblaki, raztresenimi po nebu, kakor spomladi sneg po travnikih, ko sc že tu-patam. prikazuje zelena tratiua.
Sel sem počasi skozi trg. Bele hiše so se svetile v solueu. ljudje, ki so prihajali mimo, so bili praznično oblečeni — vse je bilo jasno in veselo in tudi meni je bile prijetno, če sem se spomnil nanjo, ki me je morda že čakala, na njene velike, radovedne oči uu njene polne ustnice.
Pogledal sem proti mostu; — tam od daleč sc je že bleščala nje na rdeča ruta. Pospešil sein korake. lahko ini je bilo in sladko, kakor da bi šel ljubici naproti. Ko me je ugledala, se je zasmek-ljala, in jaz sem se odkril ter se priklenil. Zardela je in sram jo je bilo: ni vedela, ali hi gosposko odzdravila, ali bi se na glas za-smejala.
Napravila sva se na pot. Cesta je bila bela in široka, na levi so se širili travniki daleč v megleno daljavo, na desni so se vzdi-^ali strmi, s smrekami porasli holmi do Retovja. Skoro vsakih dvajset, trideset korakov je sta la ob poti kmečka hiša. Na levi. ue daleč od ceste, je šumela voda skrita pod vrbami m prihajala sva mimo žag in mlinov.
Nedelja je bila in vse je bilo liho. Tupatam so stali ljudje na pragu, moški «roloroki, v svetlih srajcah, ženske v kričečih roža-stili oblekah. Časih naju jo kelo pozdravil; Francka je odgovorila s pojočim jrlasoiiL, jaz sem se odkril. Ce sem se ozrl. sem opazil. kako so gledali za nama ter se nasmihali. »Sitno mi je bilo moja vesela volja se je polagoma izgubljala.
Govorila sva malo. Že od začetka. ko sem jo pozdravil, ni sem vedel, kaj bi ji pripovedoval. Ce sem izpregotoril besedo, se je nasmejala udano in srečno, iu to me je jezilo. Jezilo me je. da ni bila odkritosrčna in da s< me je bala. Zinila je besedo — in to je bilo vselej tako prisiljeno in smešno: hotela je govoriti lepo in gosposko in to je bilo naravnost ostudno. Pričel sem govoriti zelo po kmečko in jezil sem se sam nad seboj, ker sem začutil, da sem prav tako smešen in prisiljen kakor ona.
Tudi njen obraz se iui ni zdel več tako svež in čist; gledal sein ga pač predolgo in preveč od blizu. V kotu pri očeh sem zapazil eruo pičieo — najbrž o<I cestnemu pralni, in celo to me je žeuiralo.
Polt ni bila tako gladka in prož-ua — na licih je bila nekoliko roskava, kakor koža breskve; to se mi je zdelo časih lepo iu imenoval sem tako polt "žametno"': ali zdaj mi je bilo. kakor da bi Francka ne smela imeti take polti. Obšel mc je celo nekak čut. kakor da bi me bila presleparila —-kakor da bi mi pokazala svojo pravo podobo šele zdaj. ko me je bila spravila, da sem jo spremil na to pusto in dolgo pot.
In vendar je bil lep ta pbraz ta drugi, čisto novi obraz je bil še celo lup. Nikoli nisem videl takih oči — take čiste, mokre luči; takih ustnic nisem videl nikoli, tako polnili in lepo začrtanih. — Nič več nisem bil vesel in mirno dušen poleg nje in lega me je bilo sram. Iskal sem. da bi našel na nji kaj smešnega, nerodnega in neumnega — opazoval sem njeno našopirjeuo, brezokusco nedeljsko obleko, njeno smešno frizuro s kodri ua čelu, njeno mo-iko, te&£ hoiPj, njffre lesene kretyje in njen prisiljeni govor in njengUsm smeh, n Konec pr.)
; Iz Ročiija v italijansko ujetništvo,
Nola, Caserta. Italija.
Dragi brat!
Časa imamo dovolj, zato hočem nekoliko podrobneje opisati, kako smo morali zapustiti našo pre-. drago vas (Ročinj i in iti v laško ujetništvo.
Dne 23. majnika opoldne nam je naznanil brzojav. da je Italija napovedala vojno. Fro kasneje je most. ki je vezal Kočinj s kolodvorom v Avčah, ležal ua dnu Soče. Ravno tako tudi velikanski kameniti most pri Majdi. Bili smo na-fiiah odrezani od ostale predrage Slovenije iu izdani na milost in nemilost Italijanom.
Kako dolgočasno je bilo za nas tisto popoldne, polno tuge. strahu in skrbi. Prišel je večer in ž njim temne slutnje, ki so legle kakor mora na naše duše. Votlo grmenje topov je odmevalo preko Kobalar-ja. Marijinega Celja in po Soški dolini, znamenje, da so se v Fur laniji iu zapaduih Brdih že spoprijeli. Podali smo se k počitku.
Bilo je nekako opolnoči. Zu pan in njegovi sluge so šli od liišr do hiše in trkali na vrata. Vstala sem, odprla okno in vprašala :
—	Kaj se je zgodilo?
—	Vstanite takoj, oblecite so in vzemite vsaj za par dni živeža s seboj! Luči ne smete prižgati. — se je glasil kratek odgovor.
Ali si moreš predstavljati, kako nas je zadela ta novica. Sti kali smo vsi zmešani okrog po temi. brez vsacega cilja. Končno sve se oblekle z materjo, vzeli malo kave. sladkorja in eno gnjat s seboj. Vse ostalo sve morali pustiti. Ko sve prišli ua trg pred cerkvijo. je bila tam že skoraj vsa vas. Vsak je imel le toliko s seboj, kolikor je mogel vzeti v največji liaj^liei. Živina je bila vsa izpuščena iz hlevov in je mukala okrog vogalov. Ženske in otroci so jokali, možje so kleli: bilo je kakor sodnji dan.
—	Avanti, via Italia ! se je
čulo povelje laškega častnika.
Bilo je nepopisno žalostno, ko smo zapustili svojo drago vas. — Vsak si je mislil:
— Bog Ve. če se kdaj še povrnemo !
Ah. uboge matere, kako so sc mi smilile! Po dva otroka so nesle v naročju in masikatera š-tretjega pod srcem. Paljkova j:-porodila prejšnji dan. toda morala je iti iz postelje v hladno noč. Revica je umrla na poti. — brez vsakega usmiljenja. I/. Prevala smo še enkrat vzeli slovo od predragega Ročinja. potem smo šli s solzami v očeh proti Kam breškemu. Na Močilkem vrhu so frčale granate z divjim tuljenjem. V smrtnem strahu sini šli naprej proti Idriji. V Trbelj Tribil — smo prišli ob treh po-podne. kjer sve si šele kuhali za jutrek.
V Trebi ju sve bili z mamo skupaj samo dva dni. Vrnila sem sc z nekaterimi Ročinjci nazaj k T-driji po živino, kamor so jo priganjali Italijani.
Prišedši v Podrske, so nas zajeli karabinerji — orožniki — ii nas gnali v Prapotno, kjer so nas zaprli v hleve, da smo ležali na golih tleli. Med nami so bile tudi matere, ki so imele svoje može in otroke v Trblju; 14 dni ni nihče vedel za nas. Iz Prapotnega so nas gnali v Albano. kjer so nas spet zaprli v hleve. Bili smo tako umazani, ila še uši niso hotele več ostati pri nas. Iz Albane so nas tirali v Videm, kjer so nas imeli 14 dni. V Florenci smo se mudi li dva ilni. kjer se nam je še precej dobro godilo.
Potem smo 'romali' proti 'večnemu mestu7 Rimu. kjer smo prestali noč na golili kamenitili tleh, kakor se to spodobi <l grešnim"r kristijanom. Sedaj smo v Noli, denarja nimam, čevljev nimam raztrgana sem vsa. Za življenje mi dajo 70 centesimov —- 28 krajcarjev na dan — naj živim ž njim, kakor hočem v tej draginji. Ako se me ti ne usmiliš, bom morala poginiti.
Marija Malnič.
Iz ruske dume.
Socijalist Burjanov je izjavil v ruski dumi. da. kakor sodi. ne izraza N- svojega osebnega mnenja, marveč tudi mnenje mnogih socialistov, ue samo ruskih. marveč tudi v inozemstvu. <la položaj in interes protektorata vseh deželah ne dopušča zmagoslavja nemškemu militarizmu nad naprednimi evropskimi deželami. Edina pot. ki vodi do smotra, je narodna obramba in sodelovanje proletarijala. kar .je neobhodno potrebno.
Socialist Markov je pozval rusko demokracijo, naj vodi bo i do končne zmage nad zunanjimi sovražniki in boj proti notranjimi ovirami, ki bi mogoče lahko ovirale zmago.
Daily Telegraph" poroča iz Petrograda :
— Pozornost je vzbudil v dumi govor konservativnega poslanca Markova, ki je izjavil: Poleg naših zunanjih sovražnikov, zverinskih Nemcev, se nahaja še notranji sovražnik, ki je nevaren in sicer ga tvorijo trije elementi: 1. draginja živil. 2. Nemci, ki pod krinko ruskega državljanstva drže v svojih rokah več osrednjih mest in tretji najhujši sovražnik je trajno podkupovanje, korupcija in tatvina tako med državnimi uradniki kakor tudi med u-radniki javnih organizacij. Boriti se moramo proti njim. Od vlade zahteva le. da pošlje v dumo zastopnika, ki naj izjavi, če res namerava odtegniti svoje varstvo roparjem in uradnim tatovom, ki jih zdaj varujejo uprav-.
ue garancije. — Markove besede so izvedle tako pritrjevanje, da je govornik končal z obljubo, da odgodi svojo kritiko o levici.
Izjava rumunskegu zunanjega ministra.
Kakor poroča "Bal. l'ošta" je rumunski zunanji minister Polu-baru te dni rekel svojim političnim prijateljem:
— Rumuuija dosedaj ne misli izprcuieniti svojega stališča v sedanji vojni. Vlada stoji pod pritiskom obeli vojnih skupin, toda bodoče postopanje Kumuuije s.> bo odločilo šele v nadaljnem poteku vojne. Nazadnje se bo Rumuuija pridružila oni skupini, ki bo stavila najbolj vspremljive predloge.	•
EDINI SLOVENSKI SALOON
v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naenanjam, la se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni fltrani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam. JOS. SCHARABON.
Kje je ANTON 1JKNSA ? Doma j«-iz Vipolž na Primorskem in je bi! svoječasno zaposlen v Cleve-landu, <>., v tovarni za led. Sporočiti mu imam nekrj .ažnega o njegovih dragih v stari domovini. katere je vojna razkropila in pregnala /. rojstne grude. Prosim cenjene rojake, ki ga poznajo, tla ga opozorc na ta oglas. Njega pa prosim, da mi nemudoma sporoči svoj naslov. Frank Magajna. No. '_\ Box 16b, Smithtield. Pa.	ili-12—4
iCENIK KNJIG*
katere ima ▼ zalogi	\
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y.
Za smeh in kratek čas.
Pri zdravniku.
Dober odgovor.
—	Ali ste izpolnili moj nasvet in pili eno uro pred zajtrkom j krop ?
—	Da. da. — Toda dalje nisem mgel piti kot deset minut.
Človekoljubje.
c i i t ii ^^
—	Zadijič sem bil na lovu; če bi ne meril malo preveč na levo, bi gotovo ustrelil srnjaka.
—	Meril si že prav, samo srnjak je stal malo preveč na desno.
Ponolna varnost.
—	Ti si torej skočil v deroč* reko in rešil moža. ki je padel va njo. — Ali je bil dotični tvoi pri
jatel j ?
—	Ne. prijatelj ni bil, toda pet
dolarjev mi je bil dolžan.
Zdravniška veda.
—	Ali že veš. da je umrl najin prijatelj Johusou?
—	Ni mogoče, saj je bil vendar iia življenje zavarovan.
Upanje.
f M	ji n i
—	Zakaj so pa zdravniki konšta-tirali, da ai bil blazen ?
—	Zato, ker sem v deliriju pro-. sil vode.
r i •	i 11
—1 Ali noriš f Tako malo • plače imaš, pa.pravil, da se bos oženil?
— Seveda, drugače ne? morem proa it i* za ^ poviianje. •_______
MOLIT VENIKI:	i
Rajski glasovi, elegantni vez	s
zapono	—.70 Skrbi za dušo. v usnje vezano $1.20 j Marija Varhinja, v usnje vez. $1.201
Sveta Ura, v usnje vezano	$1.201 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 j
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Ahnov nemško-angleski tolmač, vezan .	—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Domači zdravnik	—.50 Hitri računar	—.40 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sad j ere ja v pogovorih	—.25 Slovensko-angleški in angl,-
8lov. slovar	$1.50 Slov.-angl in angl.-slov.
slovar	—.50
Slovenska Slovnica, ves.	$1.20
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50 Veliki slovensko-angleški
tolmač	$2.00
Vose ilni listi	—.25
Zgodba sv. pisma	—.60 f Žirovnik, narodne pesmi,
x tv 3. svozek, vez., po	t—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi	—,15
Ciganova osveta	>—.25
Don Kižot	—.20
Erazem Predjamiki	t—.20
Fabiola	i—.35
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	:—.25
Hirlanda	e-.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 IluHtrovani vodnik po Gorenjskem	•—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	:—.45 Knez črni Jurij	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Mlinarjev Janes	■—.45 Mrtvi gos tac	—.25 Na jutro vem	—.30 Na različnih potih	—.20 Nedolžnost preganjana in
poveličana	—.20
O jetiki	_.15 OPOMBA: Naročilom je prilc tovini, potad nakaznici,
i Odvetniška tarifa	—.30
; Pavlih a	;—.25
Pod Turškim Jarmom	t—.25
(Pregovori, prilike, reki —.25 'Rcvolucija na Portugalskem —.20 | Srečolovec	s—.2d
! Strelec	i—.20
Sv. Genovefa	;—.25
Sv. Notburga	.—.20
Titanik	i—.30
Trojka, povest	;—.50
Turki pred Dunajem	—.35
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1^5 Zgodovina c. in k. pešpolka ( st. 17 s slikami	.—.50
Zgodba o povišanju	* — .30
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	;—.40
Zlate jagode, vez,	.—.30
Življenja trnjeva pot	=—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	(—.20
2.	z v. Maron, krščanski
deček	t—.25
4. z v. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
11.	zv. Rdeča in bela vrt-
niea	t—.30
12.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15. zv. Angelj zužnjev p—.30
RAZGLEDNICE:
Nevv^-orške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po •	t- £5
Z slikami mesta New Yorka
po	_	-r.25
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	-—.TO
veliki	t—.25
Balkanskih držav	t—.15
Evrope, vezan	.—.50
Vojn astenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	;—.25
Avstro-Ogrske mali	r—.10
veliki vezan	e—.50
Celi svet	t—.25 Velika stenska mapa U. S. na dragi strani p« ceU
svet	$L50 a žiti denarno vrednost, bodisi v go. lih imajnkah, F*#tnina J« pri
NOVICE IZ ŠTABE DOMOVINE.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Oglasil se
ji* po lb. un-*ceih Frane Muškat. Cerkno -na Cori»kciu. Služil je pri !»7. ji'—polku. Nji*-rov naslov je: Vojeun.»plei'uyj Frane M<»;kat. jforrnl Bjelovo, Tulskaja jpubemi-ja. Ra«*ia.
Zgcrel je v baraki bli/.u italijau-skepa bujiši-a vojak Jo/»-f Križnimi i/, l ete/a. Ko je v baraki Izbruhnil po/uir, je hotel pomagati tovarišem, a j»- natu nanel pre-^#odnjo smrt. Pri vojakih je bil od za -etka vojne, l;il je tudi na srbskem lM»jiš'vu. Doma ?-aj>u>ča žalujočo ženo. odmero nepreskrbljen iii otrovičev. »taro mater m sestro. Kajni je bil priden kmečki jruspoda
I* Oorice,	t, bi. Današnji
dan je potekel mirno brez ne^r«^*-. l*op.>ldne je vjvrainik iH/šiljal
granate in »irapiiele v St. peter, a ni padale večinoma na njive, taki* da ni bilo človeških žrtev. Z v ever je zaeelo deževati. Dragi-nja je uezuoKua. Jajea >.no dox*-daj plačevali |>o 44 vin. komad. Aelo dtajro je volneno blago. Med prebivalstvom, ki je ostalo v <«o-riei, je največ revnega ljudstva, }K)tem uradniki, ki jih veže služba, trgovci in mali hišni posestniki. Le-ti varujejo svoje imetje, kajti kdor le za kak mese«e zapusti domovje, ne najde, ko vrne, niti postelje več. Poznavalci Golice cenijo, da se nahaja sedaj v Gorici kroj? 5<K.K) ljudi. Mestna aprovizacija pa jih oskrbuje z živili krog 10,000. Ker se nahaja v bližnji okolici še veliko goriških beguncev iu so še vedno od mesta samega a p rovi žira ni. — Dne 23. febr. Vreme je deževno in hladno. Nekaj ulie v mestu je kakor izumrlih: Morelli, Korzo, Tržaška, Placuta. Ponoči n.i slišati v mestu najmanjšega glasu. Danes proti
V	c če m je slišati od daleč neprestano gromenje topov. V neki hiši v Vrtojbi je vojak za šalo kazal domači 1 Tlemi hčeri revolver; o-luz.it- •»»* jti jh> nesreči sprožilo iu dekle je padlo vpričo »rtarwev in drugih domačih smrtno zadeto na tla. V partreuotkih j- bila mrtva. Vojak - je prestraši u takoj >ani javil pr. dstojuikom. Kadi po-j manjka-ija k-.ue v km-• i- .risi-l Ijcui prodajati zadnjo živino; tern k a '■■• 1 1\ M• kilogram; žive t--/*-. liane^ j.,»pvldi.it- v> uioč-l
"i" ca. Artilerijski b-»ji nadaljujejo. — '24 febr. < c!o noč in dan
Proti večeru j- og nj indagoma pojenjava in k mč«M> je pitalo prav mirno. V Andiežu, ki šteje 31:» hiš ia jc odd j! jen od Gorice I«- ."i minut, stanuj*- m* 1,"» družin. »kupaj 77> oseb. Vštete no tudi 4 družine z Mireuske eeste, ki
spadajo v štandrežko občiuo. Ena teh dru/iii. Ludmau, ima še gostilno odprto t "Pri vipavski železnici"). NVptwkodovaiiiii hiš je v Sent Andnv.it še 2-V Najbolj
vKtrajen .i'- pov slnik Peter Budal, ki se še ni ganil <>d doma, ditsi j«
komaj 100 metrov <Mldaljet) od ♦»treKkih jarkov. On j-- ž«- tudi svoje njiv«* oIh.I -lal, na katerih ima uajveč krompir in ipargle. On edini ima še par volov v vasi. taki« da pomaga š.- drugim z njimi ohd»*la.ti zemljo. — 25. febr. I>« '/. in groiueiije t(>[H)v. Posebno jh> polnoči in proti jutru vi venomer jH*Ii nuši topovi "m navsezgodaj jp bilo videti krog sto italijanskih
■ujetnikov. ki .so jih naše straže vedle skozi nie-sto proti Št. Petru: viin s so bili že tudi prav stari Italijani. Na Goriškem j« zaeelo posebno zadnje dni občutno primanjkovati sena. Drugače dobri kmetje, ki so bili druga leta dobro založeni s senom, ga nimajo sedaj niti več prahu. Iu nikjer ga ni dobiti, po nobeni eeni. Ako ne pride v najkrajšem času. bodo posamezniki prisiljeni prodati živino. V interesu naše živinoreje je, da merodajni krogi ukrenejo nemudoma potrebne korake.
Italijanske granate. V Biljah je dne 2t>. febr. granata ubiia Kata-' rnio Žuidaršič, zidarjevo soprogo ill njenega poldrugo leto starega srneka. Granata je razrušila del strehe in sobo, kjer se je ranjka mudila s svojim otrokom. Poko-| pana sta bila v skupni rak vi še isti večer. To so sedaj prve žrtve v Biljah izmed civilnega ljudstva.
V	Bukovieo do zdaj fte niso padale granate. Bilje so pa skoro vi«ak dan obstreljevane, tudi ob deževnem vremenu.
Zima na Vipavskem. Prelepo je bilo s*dnje dni. Prezgodnja po-a*Ufad je prihajala v dolino. One Z\ febr, zjutraj nagla »premem-
• ijflwlBiiri $ .; ., i^^ffrjfaiiii • -v * .
ba: Po « aruu in po kraški planoti je pričelo pošteno snežiti, v dolini pa pihati občutna burja ter sneg pomešan z dežjem.
Smrtna kosa. Umrla je gornika 'oegunka Marija vdova Basiliseo. mati gospe Siinzig. soproge profesorja in ravnatelja Friderika Siui-/iga v Gorici. — V Lonjerju pri Trstu j" umrl Mihael Ook. posestnik in podjetnik, nadzornik Ljudske hranilnice iu posojilnice. Z vstrajnim delom >i je pridobil lepo premoženje in lepo vzgojil svoj,- otroke. V Barkovljali v svoji -vili je umrl tioletni Kristjan "toka. bivši lastnik pivarne Stein-feld na Borznem trgu v Trstu. Z 12. leti je vstopil v p i varni v služba, «> 24. leti je postal njen lastnik ter jo nato vodil :J2 let. nakar «e je umaknil v zasebno življenje. Pridobil si je lepo premoženje. — V Ajdovščini je umrl kmšnjar Lovro Barčar iz Selc pri Blatnjah.
V	merje £ta padli v Trstu dne 1. -ušea zjutraj, ko sta šLi na državni kolodvor, da bi se odpeljali v Poreč, mati in hči, -iOlctna Marija iii Gletna Jolauda Nieini. V temi in megli je deklici ua obali zmanjkalo tat t< r ,j»- potegnila zjl seboj še mater. Rešil ju je redar I go Turns.
Pore čil se je v Trstu mestni učitelj Andrej tok, sedaj v K ruševini. z gdč. Zoro Draščekovo iz Op-
L'in.
V	pokoj je stopil učitelj vero-natika na ljudski državni šoli za deklice v Trstu častni kanonik Jakob Sila in dobil tem povodom vitežki križec Frauc-Jožefovega reda. — Feiteljica Frančiška lle-bec na isti šoli je dobila povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono.
Odrešen. Imleutist di-. Renato Jellersltz, bivši asesor na tržaškem magistratu, je sedaj uradno [»dpusčcn iz službe, ker ni opravičil do l!l. svečana svoje odsotnosti. Omenjeni jo je že tudi popihal čez Judrio v blaženo dežtdo. X.:t njim Aprašuje avstrijsko drž. I>ra vdtiišt vo.
Obsojen urednik, pred tržaško •k rajno sodni jo je bi! vsle»l ovadbe M'huoda effeud: Parilo obM»-j .t !i.i "-'i K globe »wig*.\-«mi nred-
iik ll«ta '' H t itlatiin«. di Trieste"*! ■ : li K.šiv. e ■•aratrrafa PA ti-kov-J
ira zakona. <Mh- stranki sta pri-' i; rili vzli . Pnbik-ist Pa nI o pa j.-^
- v Vob*ki	žaljenja east"!
|i'*t«*iu ti^lta proti is-t.-mu obtož' n-J 1 DelGoJ .
Bogat dar. Trz. sk-mu ui> stn - J mu muzeju zapustila Viktor t .fonipitia * >blasser pr«.-bogato zbirko drasr«*e«-'uh starin in timct-niu v s* - j i v i «-T. Zbirko j,- že prv/j-;
rjinz.ej-ki ravnatelj ]u-'fes..,- Al-U.-rt l*usehi.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine.
Piše š«seij i7. adbške župnije.
N« dalje vanj k pn-.iSnjiui ]xj-
datkom.)
L.	Nastopila je zgodnja
pomlad, zato je začelo vse tlr-vje rano odganjati in evoti. niar-ea s > evetele erešnje. Zadnjega marca pa j - cvetelo že skoraj vse sadje in tudi po hostali je bilo -že
nekaj drevja zelenega, zlasti breze, '24>. marca smo videli že po-stalke. Xa sotucu so se grele ž«-kaee, tudi hroSei so »hI 2.r». marca nadalje že letali. Ljudje so vse -d*--!ti!i zunaj, nekateri že sadili krompir in celo turšieo. Na župnijskem vrtu smo {Kisejali salato *20. febr. in 2. marca je bila že iz zemlje,! a ;Jl. smo jo že pukali. Tudi trta i je do konca meseca marca že nekoliko odgnala, da se je videl lisrt izza popka. Nasprotno pa sta bila potem meseca maj in junij večinoma prav grda. nenavadno mokra iu hladna. 12. maja je zapal po Gorenjskem proti Koroškemu po nekodi do 1 m debel sneg. da so se vozili ljudje po saneh. Tudi pri uai» je naleta val. Tudi 18. in 1Q. junija je zapal po u^odi po Gorenjskem sneg.
L. 189S. Zima je bila povečini prav ugodna, lepa in suha. Zlasti januar je bil lep in gorak. 25. nov. 1S97 je sicer palo malo snega, ki je pa čez dober teden že izginil in potem ni več zapal do 3. febr iu 5. febr.. ki je pa ležal le kakih 14 dni.
L. lb^J. Mesec januar je bil izredno ugoden, lep iu gorak in do 25. tudi brez snega. Bil je podoben bolj aprilu kakor prosincu. Imeli smo večinoma prav krasne,
...........: ... *_____________'
n«*navadne gorke, prav spomladanske dni. Tako je kazal toplomer n. pr. ltt. zjutraj ob uri -f~ 12 C topline. Nekateri so ho--diii bosi. Delali so po polju sploh, iLjnoj vozili iu orali. Po vinogradih so rigolali in krčili kamenje. Xa župnijskem vrtu smo že 14. posja-!i siilato hi posadili češenj. 4'Si." je v št. 14. celo poročal, da so 14. v Vintarjevcu pri Litiji čebele rojile. Cvetele so trobeiitice. marjetice. zvončki in teloli. Manj ugoden pa je bil februar. Prvi teden je bil deževen, snežen hi hladen. Potem pa smo imeli zopet ki*asite in tople <lni do sv. Matije. 24., ko jt- nastopila precej huda zima. a brez snega. De 15. marca je zelenel že bezeg in kalina. Cvetele so že breskve, c i bore in trn. Tudi nekatere ptice so že začele gnezditi. -V konec zime pa je bil prav grd. V noči od 19. do 20. marca pa je začelo snežiti in je snežilo potem več dni. Najgrji dan pa je bil 25. marca. Tu dau je močno snežilo, brila je prav huda burja in je bilo prav mrzlo. Imeli smo snega do o5 cm na debelo. Drugi dan. 2ti.. na Cvetno nedeljo, pa je kazal toplomer zjutraj ob 7. uri 12 C zime. Na Kulpi na hrvatski strani j«- bil celo led. Vsi cd mraza so po-zeble breskve, niudače, cibore in orehi. — PJ. aprila pa jc* snežilo in jo zapal nekoliko sneg po hribih. — 5. maja je med hudim dežjem začelo tudi večkrat snežiti. Popoldne od pol 5. ure nadalje pa je hudo snežilo in je zapal precej debel sneg. ki je polomil nekoliko rži. — V noči od 15. do 1 li. junija je zajuil na Gorjancih sneg. — Jesen pa je bila zopet prav lepa do 7. decembra, ko je zapal prvi sneg in je snežilo potem več dni zaporedoma. NastaJu je huda zima iu 11. je že prcmrzuila Kulpa. 23. in 24. je kazal toplomer zjutraj 17 C zime. Po Božiču pa je zima odnehala.
L. lOOU. Mesec februar je bil nenavadno lep, večinoma prav topel.
Bilo je kot v maju. iSucžilo ni celi mesec nobenkrat. Marec pa je bil prav t;rd in neprijazen. Snežilo in deževalo je-skoraj ccli mesec in je bilo prav hladno. Ljudje niso mu-gli skoraj nič delati po polju. Skoraj enak. kakor marec, pa j«- bil tudi april, nenavadno moker in. hladen. Včasih j*- deževalo kar več dni. 26. je snežilo in j«* po nekodi zapal tudi -m ir. Drugi dan j«- bil ;•■» n* kat -: Iii krajih T.idi mraz. T.id: ta	ljudje nis.. no»gli
sk >.. j t:. .Mati po p Mnogo^
t il t i.— .- š,. Tii p.xnd;.!o kruiii^
I : -- T i li naj je bil prav m .kei-in lila l u. L-pih dni j bi:-., /,-uv' ...
malo.	,
1-. 1 . -I in iai" je oil do ne-liavadiio mrzel. Zime sm<> *H od 12 do 14 C. Kulpa je bila pn-mrz-njena. Oti 2«t. do i»a je bilo le-jhj iu gorko vreme. 29. pa je začelo deževali, grmelo in ^ bli-skal-j. zatem pa j<* začelo bndu ^uežiti iu je zapal debel sneg. Tako grd iu še bolj mrzel je bil tudi februar. Zjutraj je kazal toplomer po 12 do 16 C. Tudi marec je Lil. kakor januar iu februar, prav grd, moker in mrzel. 2?J. in 30. je bila huda zima s snegom. Vsa zima je bila prav huda in nenavadno mrzla-
L. 10<»2_ .lannar je bil z malimi izjemami nenavadno lep iu tope!. Imeli smo večinoma krasne dni, skoraj brez snega iu dežja do 26. Ta dan pa j-- deževalo iu zatem -nežiJo. 31. pa je zapal sneg. Nasprotno pa je bil februar prav grd in jako moker, ker je obilo deževalo in večkrat snežilo. Lepega vremena ni bilo ves mesec skoraj nič. Ljudje niso mogli zunaj nič delati. Mesec april pa je bil povečini zopet lep in gorak do 28.. ko je nastala silna burja in je zal
potem precej debel sneg. 2. maja pa je zopet hudo deževalo in sue-I žilo in 3. maja smo imeli po ne-, kodi mraz. ki je naredil posebno i po nižinah precej škode, posebno na oreliih in trti. Tndi hrast je je bilo vse popaljeno od mraza iu posmojeno. le vrhovi dreves so ostali zeleni. Sploh je bila prva polovica maja izredno neugodna in hladna, ker je od 4. nadalje do ltj. vse dni več ali manj deževalo iu včasih pa kar lilo. Pa tudi druga polovica je bila istotako grda in mokra do 27. Tudi junij je bil prav mnker in nenavadno hladen do 27.
L. 1003. Od novega leta do P2. januarja je bilo prav lepo iu gorko vreme. Ljtidje so orali in *jali ječmen in rž. otroci so hodili bosi. cvetele so marjetice, trobent ice in teloh. 12. pa je zapal sneg. Tudi , februar je bil nenavadno ugoden, lep, topel in suh. Le v noči od T5. do Iti. je padlo nekaj malo snega, ki je pa kmata izginil, in 24., nekaj dežja. Ravno tako lep je bil tudi marec. Imeli smo lepe in gor _ . _____1:______:_____
kedni. kakor skoraj o kresu. Koncem meseca so že cvetele breskve, Črešnje. cibore. zelenela pa je že breza in lipa. Nad Mrzljaki na Hrvatskem je bila tudi trta že toliko odgUMla. da se je videl list. April pa je bil s prav malimi izjemami moker, grd in prav hladen. Od K do 14. je skoraj vedno! deževalo. 14. pa je jako snežilo.' kakor sredi zime. in je bilo prav mrzlo. V noči potem se je vjas-J nilo in drugi dau smo imeli led na' vodi. Toplomer je bil na ničli. Po-j zeble so slive, cibore, orehi in po; nižjih legah tudi trta. 17. je zopet' snežilo in od 11». do 21. smo imeli j po jutrih i cd na vodi. Pozimi smo! nosili letno obleko, a aprila zimsko.
L. 11104. Ta zima je bila prav mehka in mila. lahko bi se reklo, da zime niti bilo ni. Snegu je padlo le nekaj malega, ki ni dolgo ležal. A mesec december in januar pa sta bila prav mokra, ker jc o-bilo deževalo, ali pa je bilo megleno. Solnca skoraj oba meseca nismo videli. A nasprotno je 5. maja zjutraj snežilo.
(Pride še.)
Kje sta moja dva brata MIHA in i M A R TIN MI. A DK<) VI (' ' S vo -
ječasuo sta bila v Imperial in' Allegheny. Pa. Jaz nju brat se nahajam v ujetništvu v Italiji. Zato ju prosim, da se mi javita, ali pa če kdo ve za kojega izmed nju. da ju opozori na ta •oglas. Rojeni smo bili v Velikem Podlogn št. 22. pošta Leskovee i pri Krškem. Moj sedanji naslov je: Ignatz Mladkovič, Feld-webel, Kriegsgefangeiier, Os tuli i de Leeee. Italia. ^G-č-—4)
Kje je FRANK LAZAR? Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi pošlje, ali naj se pa sam javi na naslov: Frank Major, Renton, Wash.	(4-6—4)
Rad bi izvedel za naslov svojih treh sester MARIJE, KATARINE in ANE STOLNICH. Doma' so iz vasi Radoviea hst. 43 pri j Metliki na Dolenjskem. Marija, sedaj omožena Gorenec, bival nekje v Braekenridge. Pa.. Ka-j talina, sedaj omožena Bajuk. in! Ana pa Krašovee bivata nekje! v Minnesota Prosim cenjene ro j jake. če kdo ve za njih naslov.! da mi javi. ali naj se pu same j oglasijo bratu: Mark Stoini"h.-Box lt4. Kadersburg. M '.t. i (5-7—T
IŠČEM DELAVCA
I zh ua lanu«.', ki •»»- za^Iopi pri \sa-' | Sem d*-lu. Za natančna pojasnila obrnit*- s»- na:
Jclui Penca. I K. 4. Box 104. Kenosha. Wis.'
j ________I
DOBRE NOVICE ZA PREMO-GARJE V OKROŽJU WESTMORELAND, PA.
Na in po prvem aprilu bo dovolila Pittsburgh & Baltimore Coal Company svojim premoga rje iu 5-odstotno povišanje za vsako tono.
Dosihdob je plačala Pittsburgh k Baltimore Coa! Company svo-j jim kopačem po 94c1 od tone, od-j
slej naprej pa jim bo plačala po za vsako tono. Nalagale i so dobivali doslej po 61 č. odslej pa bodo po t)ti(r za vsako tonu. Nala-I gaM v prostorih so dobivali poj 47^-, zdaj pa bodo po 52^. Drobilci pri strojih so dobivali po 11S-. zdaj pa bodo dobivali pa I2e za tono. Dosihdob so dobivali vsi nalagale! isto, zdaj pa bodo nekateri po ooč od tone premoga.
Pittsburgh ič I>althuore Coal Company je mnenja, da je treba dati delavcem nekaj priboljška v teli ugodnih časih.
Pittsburgh & Baltimore Goal Company je zuaua po svojem dobrem ravnanju s svojimi delavci.
Vsakdo, ki želi dela kot premolar pri tej tvrdki, naj piše na 'urad družbe:
Pittsburgh & Baltimore Coal Co.,
1705 First National Bank Bldg., . Cor. First & Wood Sts.,
Pittsburgh, Pa.
V ZALOGI imamo be nekaj
SL0VENSK0-AMER1ŠK1H
KOLEDARJEV
za leto 1916.
j l>a je bil letošnji Koledar res ' nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga! skoraj popolnoma posla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe 1 K)vest i in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno! Stane s poštnino vred 35 centov.
ttovwfe Pnbltffai&c Co., 82 £oi&ndi St., New York CU& __________- ..............-. .* . "• •
Ne nosite pasu za kilo! j
Po trideietlatni skušnji sem pronaicl
■parat za može, žene In otrake, kteri zdravi kilo.
Pošljem zm. poskušajo.
Če ste že skoro vse poskusili, pridite k meni. V čem drugi niso dosegli uspehov jaz imam potem največje. Pošljite spodnji kupon še danes in jaz vam pošljem
lz<n*}i slika predstavlja g. C. E. Brooks« iz' Marshall, Mick., ki zdravi za kila kolač j it več kot trideset let. Ce imate kilo pišite na še daaes.
zastonj svojo ilustrovano knjižico o kili in nje zdravljenju v kateri najdete moj aparat, cene in imena —- mnogo ljudi, kteri so gn skusili in bili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mo-.
Zapomnite, da ne rabim mazila, pripovedke in ne iaži.
Pošljem na poskušnjo kot dokaz, da je Pesnica kar zdravim. Vi ste sodniki in kakor hitro preberete mojo ilustrovano r knjižico, prepričali ee bodete, kakor so is stotine bolnikov, klerih dopise morete citati. Izpolnite spodnji kopon in ga pošljite še danes. To pa radi tega, ker je potrebno, da žrtvujete malo časa, ako nočete poskusiti moj aparat.
ZASTONJ INFORMACIJSKI KUPON.
C. K. Brooks 2131 B State St. Marshal), Mich.
Prosim pošljite mi potom pošte v običajnem zavitku vašo ilustrovano knj žico in natančna pojasnila o va- I sem aparatu za zdravljenje kile.
Ime................................
naslov..............................
mesto...........država..........'
Kje je moj brat JOSIP SPREI-TZER ? Star je :J7 let. doma v/. Švibnika pri Črnomlju. Pred nekaj leti sem dobil zadnje po-roeilo od njega iz Waukegana.} 111. Kdor rojakov ve zn njegov naslov, je p rosen, da mi ga naznani. ali naj se sam oglasi. —j Ja?ob Spreitzer. '2~>''7 K Šrr«-.;t C':ifi!?n^t. ilieli.	?.<;> 4
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
C njenim rojakom t državi ILLINOIS n-izrumjan. », da jih bo v kratkem ol-!»kal naš potovalni zastopnik
t.
Mr, FRANK MEH,
kateri je pooblaačen pobirati na-roenino na naš list, knjige in dru-v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravo veljavna potrdila, vsled česar ^a rojakom iiaj topleje priporočamo.
UpravniStvo Glas Naroda.
i
POZOR ROJAKI^! j
Majtupešnije mazilo aa ienalce lase. kakor tod) u motlw brke in brado. Od tega mazila zrastejo i Mih tednih krasni gosti in dolgi lasje kakor tadi awikimjcraisi brki in brada in nebodo odpadali Id Osiveli. Revmstizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in'v križu, v osmih dooh popolnoma ozdra-Ti«, rase, opekline, bal«, ture., krute in grinte. potna nog«, kurje očesa, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kedor bi moje zdravita brea aspeha rabil ma jamčim ca $£.00. Pičite takoj po cenik, knjižico in iepnl Koledar InpoClj^t« « canta v markah m poštnino.
JACOB WAHČl0, ion B. M. MU OlmlaaC O.
PIŠITE
uain za pojasnila o zemlji v Langlade C.( Našo zemljo se zamore veduo kupiti po nizki ceni iu na lahka plačila.	|
Jos. Duchac & Sons, i (tfyanev. 1. 1885.) Antigo, Wis.' 1ke se agente!	.(4-20—4).
1 ' .	j*. ....... .,.___ -
i .
'Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Anlou Plevel, 410 E. 3. St., New York. Podpredsednik: I^nac Zaje, 1107 I >o Kalb Ave., lirooklyn, N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Anth on Ave., Ridgewood, N. T. Blagajnik : Ivan Maček, 2SG1 Car al pa Ave., Kid pew. »od. X Y. Zapisnikar: Ivan Gcrjovieh, 442 Union St., Brooklyn, N. \\
Nadxornl odbor: Josip Pogaeiinlk, 60 Ten Eyck St., Brooklyn, N. I. Anton Cvetkovlch, 440 Pnfon St., Brooklyn. N. V. Viktor Volk, CS Maujer St., Brooklyn, N. Y.
DrnStvenl sdrmvnik: Dr. Henry tj. Koblnson, E. Ttb St.. New York, 5 Y.
Bedne društvene seje »e vrSe vsako ČETRTO SOBOTO ▼ meseni ? drn-fttveni dvorani "BEETHOVEN-EIAr.L", 210 E. &th St. hllin 3. Ave. ▼ New Yorku. N. Y. in se prifno točno ob 8. nri zveCer.
KRACRERJEF BRINJEVEl
S je najstarejše in od IM zdravnikov pripoznano
tral kot najboljše sredstvo
proti notranjim boleznim
Cena za "BKIXJEVEC je: 6 steklenic $ 6.50
V ZALOGI IMAMO
tudi cisti -lomaci TROPINJEVEO in SLIVOV-KA kuhana v naSi lastni distilerijL Naše ccue so slede€e: Tropinjevec por gal. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00
Slivovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevee zaboj .................... $ 0.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
%G" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
R tuleča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 05c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
_____Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za
25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ^'^^»sarg^-- ^ ■j^5^ ,n natan^ni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
gj^t^J The Olsio Brandy Distilling Go.
mE^^m zmjhi n.AiR AVC nFVFi ANn n
dobita "QLAB NARODA" «koxl §tiri maitc« dnevno, iiv*emšl nedelj in po-ffi^^PS	,U7nih prainikov, "GLAS NAE0DA" 1
m |S|||j	Uhaja dnevno na ieitib itr&neh, tako,
i k ^^^	dobit« tedensko 36 strani berila, ▼
I W'ffim	metevB loC strani, ali 624 itranl v itirlh
hfr	mesecih. "GLAS NARODA" donaia
^B^SL	dnevno poročila * bojišča in rum »11-
BHHHI Sedaj g« sleherni dan razpošiljamo 11.000? — Ta ItevilJta jasno govori, da Je list selo raxiirjem, V«« osobj* li«ta j* orgwiijdrano In tpad* v »troknvr.« tirvij«
; Imporfirane Franz Lubasove harmonike
r
-s»» razprodane. Imi 1 bom zalogo evflBHBMflPTl r	po končani vojni, ter ^e z;t ^^ifffiuffih
»	1'o/iivjc rojukoia priporočam.
i	Ijarn star:: rabljem- harmonike po dT^ >dM^jlj^^..
I	.logovoru: izdelujem nove KOV- ^	•-fr
r	ČKE po	ter nove mehov«-
•	o«i :t»J.«J0 do $10.0^. JX-I.» trpežno
j	ia zanesljivo.
!	Alois Skulj,
j	323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
Slovenska Društva
po vseh Zjcdinjenih državah imajo za £eslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatna tirfkoTine. Naš« tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slorenskih tiskaren t Ameriki. Piiite za cene vBake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE ni.FVRi Aicn n
EK "'OLAB HAXOOA" JE EDBII SLOVENSKI DNEVNIK V
m ItfEUtilim OtŽAVA«. t- KlEcrOiTm Einrif
B. SEVERY;
Smrt Johna Darowa.
14	N'iidaIjcvauje •.
- r-.t.-iuti.kvii. \.iMi p't laso pomagalo knjijre. du ste našli morilca ' —
s- X'-'^i i it*. Kii.j j.i vendar mislite.' — -Jaz postopam t t-me-
Ijitejie.
— Ali igrate karte*
Da. pa -iiiiKi za kratek čas.
Ali igrate kdaj za denar?
i •■ slučajno pride d«» tega: Jodit za zelo malenkostno svotn.
Ali vam i« znana hiš.:. \ kateri je bil gos)»od l>arow uinor-
>ut —
H s., m.	iu..; laiiiK toliko, kolikor sem >i jo tisti dan po
umoru ogledal.
Ali s!e ,i uiorda ogledali zemljišče okoli hiše?
Ne. tega !lise«u storil.
Na \/h"diii strani hiše vir bili pa gotovo?
.\i !'r» priean m iii bil. tla mi .!• iskati rešitve problema sati. \ »tihi. Tisti dan -»<ni ^ »o|>i marsikaj opazil, kar mi je pomagalo, »la sem rešil uganko.
Al' ni to .-lidno?	je vprašal Maitlaiid.
IM nem: se iiioi <Li Tu eutlno dozdeva, meni se pa ne. .laz . iu rt ii p . -. • i i j»- • metole. po katerih delam. -- I'o/da j ni >»• mi v* vedno
ohiie**|e.	-
j .	je i>pri govoril z nasmehom na ustnicah.
M.uti.uid u<j ' vee vpraševal. Obravnava se je preložila na ?iusle«tnji dan.
Tisti ........r e gospod <b»diij vprvič obiskal Klorenco iu ji kar
■ ai.ivi -r p. \ -K -»pada nj-mu nagrada, ker je odkril pravega
inorilc-i.
K-.	Maiti.ind vprašal, kaj iu koliko je zahteval, je deklica
-. 11 ■ • 1 • - i; t. o»\t-sila p«iglei! in mu ni hotela odvrniti.
A! tilla: d j'- p.. kljub teiuu veilel. kaj je zahteval od nje. —• Titi vevt-r je bil zeb» razburjen. I'a ne samo t»n, tudi jaz sem bil.
K je »mIši-I Maitland / ^eaneto v zadnjo sobo iti je bil celo uro pri »i.)* i. t j i i j.- bilo te/ko pri srcu. Ne rečem, da ie bila ljubo-Ulntiost. Ne. to iie. .le/ilo ine je in zavidal sem mu.
Nas -in ii dan s. jr tort j obravnava zopet nadaljevala in Mait-luud je /.nova po/val Urnima za priče.
N i k > i ji; vet le I. ka,j namerava izvedeti od njega. — Predsednik •m'JLs. .i : ■ iii kiik" Pomenljivo smehljal in si zadovoljno mel roke. .Mailland j- poka/al porotnikom neko pismo in malo sliko na teklu uajbrže fotografični posnetek.
Ko s.,, m j.eiutniki .-bo.ie dodobra ogledali. ,;c ponudil sliko Go-tlinu rekoč:
1'rimit- steklo na robu s palcem in kazalcem. — Pazite, da ''iie- n dotakn- Te. PoirScjte jo proti luči in povejte, če poznate tejiu, ki je tukaj fotografiran?
«'o.iui je pogh lal fotografijo m povsem mirno odvrnil:
To ji- slik«i e o s pod a Latoura.
Mobio je i kij Maitland. spravil sliko iu mu ponudil --mo r« kin": i 'o vej 11 mi, •••• poznate ta podpis?
<■...... ; • a! pismo iu prebral podpis : "fharles Casenove."
/tli s,- mi. ,la jc pisal I. it our.
Prat dobro je odvrnil .Maitland m vzel pismo nazaj. 1 !p.% -te nekolik /ali:.i/;i'i. — Ila. seveda. — To je od fotografije. Najbrž« i»- bila in koliko mastna. Hvala vam. — To je vse. K«, s., j,, /nameniti d--t> ktiv vrnil v klop. smo vsi navzoči začeli I e m išl j< v.*t i, v kaki /v»*/i je to s s<nhi<» obravnavo. — l)o zaključka ni seveda nikdo prišel.
<o>spod (totlin je bil vitlcti nekoliko razburjen. — Celo se mu . e uamršilo. «n"*i so se mu bolj bb-št-ab kot prej.
Zatem je /aeel Maitland govoriti. Njegov trovor se je jrla-il približno takole:
stavna soiluija. e«ji jem gt»sp»Mlje porotniki! John Da row je l>ii niiiotjt*n m jetnik (IiMavc I.aToiir pravi. «In ^ra je on umoril. — • mi. mn k; l.i.i -\«»i /hietn. ponavadi ne vrjauo-nio. /u.hi«. v«, nam pa
/di. ee piavi n« .bil/en člov.-k: • Jaz sein kriv. — Takemu človeku Mkdo u- vrjaiue Dokazal vam bom, da je bil Latoiir pod zelo lnoč-i.iiu iip!i\ »i. «|.t j. |.iipo/nal svojo krivd«*. <"e se mi to popolnoma ;.. isiv-'i s.m pr pr ,i .in. «la bt»	Latoiir <»pr«»K«"»>n. — Potemta-
•• II '.'Hi ::■■ bo ni'".-ar <lrmr,,ir« prt ostajalo. kak. r iz.ia\ •• gospoda liodiim. glavne priče /a obtožbo.
V dvonini ji nastalo v p. tanje. — t uli ->o se vzkliki: Kako? Kaj vendar ^ov..ri? Meni j. .na sama misel rojila p<» glavi: Ali .i- m.»j prijatelj r.s »ako prebrisan, tla bo dokazal Latourovo nedolžnost ?
le misli nikakor nisem ujo«;el olivMi. na t«, vprašanje uisem vede' otieovora >!.• Injič muo w utihnili iu začeli poslušati z ust-mi in ušesi.
i«o« 111. j. mrko "b-dal predse. Najbr/e niu je bilo žal. ker le- bo dobil nagrad**. bo Maitland kaj dokazal.
Tiho j, bi;.i kakor v j^robu. ko je Maitland nadaljeval:
/W;m bom <b»ka/.al. «la je bila <on!inova izjava neresnična. <iodiu je -m rt no piebN-.i.! in stres.| po v sem telesu. — Na o-brazu s.- mu j.- |w,/jado. kak', stia^tut zatajuj., da ne plani }iokon-eu ill -e tie vrže I1H SVrtjiJfS >»., vra/ii ik a.
K., je bil Da row umorjen, v je nahajala ob vzhodnem oknu sobe samo ena o- l.a. Dokazal bom tudi. da ta o-eba ni bila -j..-sp«xl LattHir.
>1 usa Uri s,, odrt vneli. — /delo s.- mi je. da bo Latour padci v liez« vest.
Doka/, 1 bom j. nadaljeval moj prijatelj. — da -^osp«>d La '■•nt iii nat; -II. }.o].j»a! umora. Popisal bi ga bil lahko, če bi ^a bil sam izvršil.
Latour ni m* ,,.!kimal ne prikimal. — Nemirno je gledal ter krivil roke kakor da bi ga vil krč.
Maitland jc nadaljeval z mirnim gla-som :
<o-po.| zdravnik, gospod llrown iu gospod Wil-on mi Im«Io ialik. prit rdili. da je prešlo par minut od t.-daj. ko jc bil Da row ranjen. do tedaj, ko je umrl. - Dokazal vam bom nadalje, da Darovv )ii umr l ua p. vledi. ah onega strupa, katerega je imenoval obtoženec. - Strap sem iiataiieiio analiziral in zagotovo vem. da ni ciankulij. Ko je bil Darovv za I »od en. je planil |K»k*>ueu. zgrabil ><- j.- ^a Trot m 1 » par sekundah izi#r< govoril nekaj besctl. -- < V bi bil zastruji-l.ien / onim stru(M*m. kot ga je imenoval obtoženec, bi bil v hipu mrtev m bi i. a no beti naein ne m«.gel izpregovoriti nobene besede.
Na.la!je vam l> m dokazal, tla opica, o kateri je govoril gospod '.atoiir še vt dno živi. — ( e hočete jt> boui privedel sem in pozval •■■o-potla Latou. a. «ia tia i na nj« govo jtovelje š.* enkrat ponovi poskus. Ponoviti ga ne b . mogla, ker ga še nikdar ui napravila. Najprej sem bil v dvomih. k > je pa obtoženec omenil opico, sem si hipoma izmislil /godb*j in jo povedal gospodu Latouru. ■— Ker Latour uajbrže na kaj takega ni bil pripravljen, je izjavil, da jc zgodba od začet k a do konca resnična.
Zatem je Maitland zaš-petal sodniku par besed na uho. — jšcul-eik je prikimal m tlal stražnikom kratko povelje. Maitland je govoril naprej:
- Gospod Latour je rekel, da je igral z gospodom Darowom v ue-. fcin lokalu na cesti Di vatoui karte. — Uekel je, da je bilo to med prvim in petnajstim marcem. - Tudi to ni resnica. -- Prvič je go -pod Darow igial vedno lc doma. in to nikdar za denar. — Drugič: na razpolago imamo zdi^ uiško spričevalo, da je bil Darow oni čas
s
I.olan in da jc ležal od l?o. februarja ilo marca v postelji. Vsak dan je bil najmanj dvakrat ali trikrat pri njem.
Nadalje: — Gospod Latour je rekel, da ni gospoda Godina do aretacije nikdar videl in tudi gospod God in zatrjuje, da pred aretacijo ni bil nikdar v njegovem stanovanju. -— Tukaj imam fotografijo in diktagraf. - Ta fotografija predstavlja gospoda Godina m Latoura. ko sedita skupaj pri eni mizi. Gospoda Godina prosim, tla naj ostane v sob'.
To je rekel zategadelj, ker se jc bil odpravil (Jodin proti vratom. — Toda prepozno. Stražniki, katerim je bil dal sodnik malo prej kratko povelje, su mu zastavili pot.
Mogoče ga bomo š.- potrebovali jc rekel Maitland in se skrivnostno nasmehnil. On mora biti tukaj, ker nam bo moral še marsikaj pojasniti.
Nadalje je rekel gospod Godin. da mu ni znana nobena knjiga. Katero je bral gospod Latour. Rekel jc, da o knjigi, ki ima na-slov ' Strupi, njihovi učinki in posledice", ni še nikdar slišal. ! >o-kaz.ii vam bom. da so bile v-e u* knjige naročene z Godiimvo vednostjo. in da jih je prav temeljito prebral. Na strani št v.	je eelo pusti! znak. ki mi j.* toliko pripomogel, da sem prišel do jasnega zaključka.
(Nadaljavanje prihodnji*).
J^^ Frank Petkovšek
Jlfcw^ liTW
IBS^rTm T^H^ Javni notar (Notary Public)
718 720 MARKET STREET
WAUKEG A N. ILL m m m
^f
W PRODAJA fina vina, izvrstne sin. it k e, patentirana zdravila. PIIODAJA vožne ilstke vseh prekumor-
PHONE 24«
■	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in
Zastopntfc	pošteno.
"GLAS NARODA" UPRAVLJA vse v notarski posel »pada-
82 Cortlandt Street.	dela.
New York. n. v. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
MODERNO UREJENA
TISK API GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
tsl K M
: : DELO OKUSNO. :
e ta as ■	PSKJ
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
a; t»: a
UNIJSKO ORGANIZIRANA
i« • • w
rOSEC-VOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIG PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Cenjen i m naročnikom r West Virginiji in Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš za-■topnik
Mr. ZVONKO~JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravništvo Glas Naroda.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
nTHM BU1IAU OF INDU8-TBIES AND IMMIGBATION" zrn državo New York varuj • priseljene« ter jim pomaga, ie to bili oaleparjemi, oropani ali ie »o a njimi slabo ravnali.
Brezplačaa navodila in ponk v natnralizaeijtkih zadevah — kako postati dr Javljam Združenih držav, kje ne oglasiti u državljanske listine.
Berodniki naj %i tikali novo-d oil o prišel jene« na EUls Island ali pri Barge Offiee. Oglasite se ali pišite: STATE DEPABTM1NT OF LABOm, BUHEAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. NewyorSki nrad: s30, 6th Ave., Room S01S. Odprto vs&'k dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osma do dsvete nrs ivečer.
Urad v Bntfalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan «d devetih dopoldns do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete nrt avečer.	(I* v t)
HARMONIKE
MUsl ialstMioll mu MSTtvljaa v KAjmiijia Mack, a tele trpetae U eaieslJlTe. V sepiar«
■BBMOJiT« THkS* ponj«. n«r Mm mmA U 1*4 tnk*! t ttm oonim Im mAaJ
f arejea lsstasa dosto. T »epimfei !■■■■ knajak« krnkor tm Ing« ktmalka tu nJmui h	b-
kerflne m »Mera lip i*4aijais
Tpraluj.
nn irunL
MIT iMt Paž It, Clsvsl—C ms
i	VAZNANILO.
1 Rojakom t Loraii, Obje, ln o-koliei naznanjamo, da jih Jk> oV iskal nai zastopnik
JOHN KUMil,
ki je pooblaščen pobirati naroi-aino za list Glas Narodat
B spoštovanjem j UpravniStro GUs Naroda
Veliki vojni atlas
se wrupgkib dmv in pa ^ohnii ^kflb posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljovtciov
na 20tlh ftraita vsaka stran je 10Vi pri 13H palca velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atla*;
obtoga devet rasnih zemljevid tins 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 pslcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v ramih barvah, da se vsak lahke spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tndi oznaSea obseg površine, katero ca vsema jo posamrane dr Jave.
Pošljite 25c ali pa 13c. v snsmkah iu natančen uaslo* in mi vam takoj odpošljemo saželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popnst.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GBEATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PBESKRBUJB vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebu* nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti imeniki državljanski papir, daje potrebne informacije gled* datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite s« zaupno na njega, kjer bosta toino in solidno
stremeni.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih rtržav
Velikost je 21 prt 28 palcih* Cena 15 centov
Zaiej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V ralogi imamo tndi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi Bvet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov
Pri ua« je dobiti tadi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno hi vsak stana 00 centov.
Naroeila in denar pošljite na;
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT STREET.	NEW YORK, V. 7.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatri tadi sedaj zanesljivo t roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre: bnjejo poSiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pofiiljanje denarje? sorodnikom ln znancem v staro domovino!
100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Kaj pravijo pisatelji. oteDjak! la Oxiavalld • fcajlxl Barti »1« Sattner.
"Doli z orožjem!"
L«» Mkotejerlfi Tolstaj Jc ptui: Knjigo sera ■ jmilkim q«v
kom prebral ln v rtfej n»Ae! veliko koristnega. T» Sojlta mfr ▼pUvft na človeka In cbnojtm nebro] lepih ml»11....
Friderik »L Bedenstedt: Odksr je umrla oudams Bt»«t al bilo na sv?tu tako slavne pisateljico kot Je Sattnerjevs
Prof. dr. JL Dodrl: Doli « orožjem' J«» pravo ocledalo ra ča»a. Ko Človek prečita to knjigo, mora oobote pomisliti, da •e bi Ha jo človeštvo boljši časi. Kratkomalo: «*»lo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovakl: To knjigo bi Človek najraJA« roUnbU. T dno area me Je pretreslo, ko sem Jo prebral.
AtaJerskl pisatelj Peter ltosecgcr ptte: Sedel veta « gosdu pri Crieclarti ln >em bral knjigo s naslovom "1>oU a oroS-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln acilaj labka rečem, da sta ta dva dnevtf* nekaj posebnega v mojem življenja. Ko som jo prebral, aem zaželel, da bi se prestavUu knjigo v vas kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi t Bo!sh ne smelo manjkati. Na svetu so druZbe, ki razširjajo Svata Pismo. Alt bi ae ne moglo ustanoviti družbe, ki bi raaSlrjala ta knjigo?
Henrik Hart: — To Js najbolj očarljiva knjiga, kar srn JIH
kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljia knjiga, kar ae Jlb spi.
sail ljudje, ki ae borijo aa avetovnl mir____
Hana Land fna sbodu, katerega Je Imel leta 18U0 v Berllaajl Ne bom slavil knJUro. satno Imenoval Jo bom. Vsakema Jo bom sadil. Noj bi tudi U knjiga naSla svoje apoatolje, ki bl SU Saj*
krlžemsvet ln uQl! vse narode____
Finančni minister Dnnajewskl J« rekel v nekem (vojen govern ▼ pos'.arskl tbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv načUi vojna. Knjige nI naplsai noben »oja-Skl atrokovnjak. noben državnik, pač pa pri prosta ženska Be rta pL Sattuerjpre. Prosim Vaa, posvetite par nr temu delu. da ss ns bo ulkdo več navdnleval aa vojno. Se bo prebral te kajlm CBN A M CENTOV.
ftataCaJt« Je irt;
Slovenic Publishing Co.,
•2 Cortlandt Street, Sew York City, K. T.